Mati. ZGODOVINSKA POVEST. I1«) Rolandenu jirircdil K. (Dalje.) "Kakšno pravico imaš do Bronislave. Moja sužnja je in jaz jo bom hranil!" "Kaj hodeš, žMišče,' zavrne ga grof prezirljivo, "Pazi se, da tc jaz ne pošljem v naročje Abrahama, ali lmlje v naročje Reliala! Poglej v kako nesrečo si me spravil. Povej, kako je bilo." Rraun je vedel, da je popolnoma v o-blasti Y\ ikberta. Predobro ga je že poznal, da bi ne vedel, da je zmožen Wik-hert tudi tega, da ga umori. Kaj pa mu je umoriti človeka!? Koliko jih je že! Zato je stisnil v žepu pest in se poklonil profu. "Poznam plemenito srce grofa Wik-h^rta in vem, da se samo šali. Vem tudi, da je kot obrrftjni prof vedno pripravljen ščititi one, ki stoje pod cesarskim varstvom!" "Kaj meni mar cesar. Cesar je daleč. Danes vlada samo pest močnejšega! Kdor je močnejši, ta ima pravico! Razumeš?— (ilej, tu beži zopet jedenajst vojakov. Dva sta vsa krvava. Hud boj je moral biti " Za temi jih je pridirjalo zopet nekako dvajset. Tudi med temi jih je bilo veliko zalitih s krvjo. "Povej, kako se je izvršil napad 1" obrne se grof k Židu. "Rog mojih očetov naj prekolne te sinove Relialove, zlasti Kogoja! Mirno smo šli svojo pot. Tam, kjer je močvirje naj-globie na eni strani in m drugi strani najbolj strmi breg, tam nas jr čakal Kogoj s svojimi možmi. Skriti so bili v gostem grmovju, da jih nismo opazili. Naenkrat "AVE MARIA" .164 h planili na nas in najprej so se polastili vozov ..." "Vidiš, nesramni žid, v koliko nesrečo si me spravil!? Ali ti nisem že povedal? Kogoj hi nas nikdar ne napadel samo radi tega dekleta. Njemu je bilo samo za cerkveno premoženje, katero si pokradel. Drago mi boš to moral plačati!" Žid je prebledcl. Bal se je grofa. Odgovoril 11111 ni ničesar. "1'ovej, kako je bilo dalje!" "Vse moje hlapce so pahnili z voz. Videl sem, kako jih je nekaj pad'o v vod > ob poti. Zakričali so, da naj se jim ud-> tno. Toda v tem so nekateri naših že zgrabili za svoje su'ice in meče iti nekaj Kogojevih vojakov j?' bilo ranjenih, nekaj prehodenih. Ko so vojaki videli kri iti so videli, da smo jih mi napadli z goli mi meči, planili so tudi oni na nas enako z mečem in sulico in nastal je boj. Nekateri naših so zbežali naprej po poti. Dru-gi, ki smo bili še toliko zadaj, da nismo bili vštric Kogojevih vojakov, smo se umaknili hitro nazaj. Nekaj jih je po-skakalo s konj in so zbežali v goščavo, faz sem zbežal nazaj, da ti sporočam. Kaj se je zgodilo dalje, ne vem!" Nekoj novih vojakov je pribežalo mi nio po cesti. "Tu jih zopet nekaj beži," pravi grof. "Naj Rog mojih očetov prekolne t" sinove Relialove!" "Ki. bodi tiho, žid, da tebe ne bo!" W'ikbert se je kmalu potolažil in po uiiiil Za vojake 11111 itak ni bilo ni1'. Za se je vedel, da je na varnem. Tu ga Kogoj ne bode dobil. Da bi ga pa napadel doma, v njegovi graščini, o tem je pa bil prepričan, da si Kogoj kaj takega ne bode upal. "Tako so šli vsi moji načrti po vodi Tudi z Bistro ne bode nič." .."Ali ni grof Wikbert skrajno nepreviden, da re jr prišel skrit tu sem v to .grmovje kakor zajec, lepo Bisro jr pust il pa brez poveljnika? \li ni varnejše in previdnejše, da greš v Bistro? Tam imaš svoje vojake. Ako bi te Kogoj napadel, za samostanskim zidovjem si varen. Vsak napad boš lahko odbil." "Saj res! Vidiš, nisem mislil, da imaš še kaj možganov v glavi. — Da, takoj v Bistro." "Jaz ostanem tu, da vidim, kaj se bode zgodilo z mojimi zaboji. Ko bode varno, pridem na Ig, in tam se vidimo," pravi žid. ki se je bal iti iz svojega skrivališča. W'ikbert prisili Bronislavo, da je z njim sedla Zopet na konja. Zid je sicer svetoval, da je Bronislava varnejša pri njem v skrivališču, kar pa grof ni hotel čuti. Oddirjal je nazaj po poti proti Bistri. Takoj za niini je pridirjal še en oddelek vojakov, nekako petnajst mož. Ko jih je grof opazil, počakal jih je, da so jezdili skupaj. "Za nami gredo!" so 11111 prestrašeni zakričali. "Koliko jih pa je?" vpraša grof. "Mora jih biti tristo!" omeni jeden. "Kaj, tisto? l)o petsto jih je gotovo!" trdi zopet drugi. "Naj jih bode kolikor hoče- Gotovo je, da bodo prišli sem in napadli Bistro. Hitimo, da se zapremo v samostan!" Podili so konje, kolikor so največ mogli Med tem časom se je pa odigral v Bistri sami nek drug dogodek in ko bi bil grof W'ikbert le malo slutil, ne bi dirjal tja. Ravno je pridirjal grof W'ikbert s svojimi vojaki po klancih, kier stoji danes vasica Rrevalje pod Žalostno goro, ko zagledajo proti sebi dirjati večjo četo vojakov. "Kaj je pa to?" Vsi so se prestrašili. "Kdo so ti vojaki?" "Naši so," reče jedrn, ki jih je prvi spoznal. V tem so bili že tako blizu, da so jih vsi spoznali. Tudi bežeči vojaki so jih spoznali. "Režite, bežite!" ^e jim že oddaleč kričali nasproti. "Kaj se je zgodilo," vpraša prestrašen Wikbert, ko so prišli skupaj in so se za trenutek vstavili. "Komaj ste odšli," poroča vojak, jeden izmed posadke, katero je pustil Wikbert v Bistri za stražo, "ko nas napade četa vojakov in kmetov. Napadli so nas od obeli strani. Mi na napad nismo bili pripravljeni. Tako smo se morali udati. Le komaj polovici se nam je posrečilo, da smo ušli." "Prokleti psi!" zakolne Wikbert in zaškripa jeze z zobmi. "Neki Kajtimar nas je napadel?" Bronislava je glasno zajokala, ko je čula to ime. "Sedaj dirjajo za nami! — Glejte jib, tam jih gre četa!" In res so opazili v dolini čete vojakov v naglem diru. Hitro so obrnili konje in zbežali nazaj. I oda v Prijezerju niso obrnili svojih konj proti Igu, temveč so /dirjali v gozd, da bi sli skozi gozde po daljši poti nazaj proti domu. Niso še dobro izginili za vasjo v grmovju, ko pridirja četa iz Bistre. Vaščani s > jim povedali, kam so zbežali. "Pustimo jih ! Pridemo še skupaj," meni Kajtimar." Hitimo proti Igu. Morda Ko Pro! Stirindvaiset smo jili za-prli v kleti. Drugi so všli. Wikbert se je z njimi sešel pod Prevalom in vsi so sku paj zbežali črez gozde proti Igu. kakor so nam vaščani pravili." 'Kako se je pa to zgodilo? Kdo ti je po-•nagal napasti Bistro? Nera/.umem!" v praša Kogoj. Kajtimar v kratkem sporoča, kaj je na-r*dd. na ni on dal znamenja, temveč po , drugega k Sv. Ani. Pove. kako je z mii vojaki in nekaj kmeti napadel deseti petdeset Wikbertovih vojakov." "Živio mladi junak!" zakričali so vsi navdušeni za mladega junaka. "Predrzno je bilo to dejanje," pravi mu Kogoj. "Vendar častitam ti!" seže mu v roke. "Ste vi dobili vse nazaj?" vpraša Kajtimar. "Da, vse smo jim vzeli!" "Kje je pa Bronislava?" Kogojev obraz se je stemnil. "Broni-slave ni bilo med vojaki." "Tudi Wikbert a niste videli?" "Tudi ne. Nerazumljivo nam je, kje je ostal." "Iz Bistre je odšel. I11 sicer se je pe'jal 11a vozu skupaj z Bronislavo. Vaščani v Prijezerju so mi povedali, da so ga videli med bežečimi vojaki. Toda, kakega dekleta nisr, videli Tudi ni bil na vozu temveč na konju." "Čudno! Ali je bil žid med njimi?" "Tudi Žida ni bilo?" Kajtimara so oblile solze, katerih ni mogel skriti. Tudi Kogoj in Pater Janez sta bila žalostna. Prepričani so bili vsi, da je Braun dobil na kak način Bronislavo v svojo pest in zbežal ž njo. "Za Wikbertoni grem," pravi mladenič, ko si obriše solze in hotel je že na konja. Bodi pameten! Najprej Bronishve ni pri njem. Drugič je pa tudi skrajno predrzno. Počakaj! Pojdimo v Bistro in tam se bomo posvetovali, kaj bi se naj ukreni-1 1 Kmetom na Igu smo itak naročili naj nam pridejo zaupno povedat, ako bi videli grofa priti domov in kdo je prišel, ker nismo vedeli, kako : o bode v r steklo." Nerad se je udil užabeni mladenič. Vendar videl ie, da je to najbolj modro. Veliko je bilo veselje v Borovnici in Histri med dobrim ljudstvom, ko je sprejelo nazaj dobre menihe. Trepetali so /e v strahu, kaj bode, ako se Wikbert polasti Bistre. Groza jih je spreletovala in veliko jih je mislilo že na beg, proč iz okolice. Jako slabe volje, osramoten in ponižan je pri "H Wikbert domov Tu je našel na dvorišču graščine o tali del svojih vojakov, kolikor jih Ivlo po- AVE MARIA 366 l)itili in kolikor jih ni potonilo v močvirju- Več težko ranjenih je ležalo na tleh na slami, kamor so jih za silo položili. Temni pogledi vojakov so pričali Wik-bertu, da so vojaki do skrajnosti razburjeni. Da bi jih potolažil, ukazal jih je bogato pogostiti. Tu je še le izvedel poročilo o celem napadu. Večkrat je med pripovedovanjem vojakov zaškripal jeze z zobmi in stisnil pest "Maščevanje!" je večkrat siknil med zobmi, kakor vjet gad. Prcblcdcl je jeze posebno, ko je čul, da so bili med napadalci tudi ljubljanski mestni vojaki, da, celo škofova straža. "Tako torai?! Celo Ljubljano je naščuval ta beraški pes iz Vrhnike proti meni?! Prokleti kutarji! To boste drago plačali skupaj z vašim hinavcem Kogojem. Gorje vam !" "Bog Abrahamov naj prekolne te sinove Belialove!" pomagal mu je preklinjati žid Rraun, ki je med tem časom tudi pribežal v graščino. "Ti pa bodi tiho!" zakrivi nad njim grof- "Ti si vzrok vsega tega!" "Jaz? Jaz? Gospod obmejni grof se samo šali? Jaz,ubogi, preganjani siromak, ki sem prosil samo varstva, kar je ob mejni grof dolžan storiti?" "Bodi tiho in pojdiva, da poravnava na jine dolgove, potem se mi pa poberi i' graščine dokler se moreni se premagati, da t«' ne obesim za tvoje grešne pete, kar zaslužiš." Žid se je prestrašil. Poznal jr Wikberta in vedel, da se z njim ni dobro veliko šali ti. Molčal je in šel za grofom, ki je na glili korakov odhitel v graščino. Broni slavo je peljal seboj. V glavni sobi v prvem nadstropju je bedela I.iutvinda. ( ula jr že o vsem do godku. Dobro se ji jr zdelo in privoščili jr sovraženrmu možu. "Živel slavni zmagalec," ga je zaničlji vo pozdravila. Wikbert jr bil preveč razburjen, da bi bil mogel misliti na žaljive besede. Velel je sesti Bronislavi in Židu. "Toraj Braun ben Abba imaš priprav-lono dogovorjeno svoto denarja?" "Av vav, sedaj naj pa še plačam, ko sem itak vse izgubil, kar sem odpeljal kot odškodnino iz Bistre? Vsi moji dečki sužnji so izgubljeni! Kako moreš še kaj zahtevati ?" Grof je zakričal nad njim: "Molči in plačaj! Kaj misliš, da sem jaz kak kmet, da ga bodeš varal kakor boš hotel? Polovico svote si mi dal. predno smo odrinili, drugo, polovico moraš plačati takoj sedaj!" Žid je hotel še nekaj ugovarjati, toda grof je zagrabil za meč. Ustnice so se mu tresle. Videlo se 11111 je. da je do skrajnosti razburjen Žid je videl, da ni vec šala. Naredil je obraz, kakor bi jedel naj bolj kislo repo, odprl svojo usnjato torbico in odštel še ostalo svoto kot del stro škov za napad. "Tako! To je za stroške, kakor sva se zmenila Toda sedaj pa zahtevam še za ranjene in pobite vojake?" "Kaj misli obmejni grof?" vpraša prestrašen žid. "Kaj nisem dovolj jasno povedal? Kakor so mi sporočali, ubitih in ranjenih je jedenindvajset vojakov. Za vsakega zali tevam po deset denarjev I" "Strašna krivica! Strašna krivica!" kri čal je žid. Grof se ni zmenil za njegovo kričanje Potegnil je meč in visoko zamahnil nad Židom, tako da sta grofica in Bronisla* va prestrašeni odskočili /. sedeža. "Plačaj hitro in poberi se mi enako hitro iz palače!" Solze so zalile Žida, ko je moral odšteti še zahtevani denar in roke so se mu tresle. Zdihoval jr in delal obraz, da je grofa premagalo in se mu je zasmejal "Tako, sedaj sva poravnala," pravi grof, ko jr spravil našteti denar. "Sedaj pa odi di hitro iz graščine, da jih »r kaj nr izku-piš Dane« sem prav take volje, da mr ni treba veliko prositi!" "Greni, grem, toda moj brat ni zastonj tajnik cesarja samega. Tega ne pozabi. Pojdi, dekle" — pravi Bronislavi in jo hoče prijeti za roke — "pojdi, odhitiva od tod. Tu je strašno! Tu ni pravice!" Bronislava ga je pahnila proč in zajokala. kakor prestrašeno dete. "Pusti jo! Dekle ostane za nekaj dni tukaj 1" "Kaj? Tukaj ostane moj biser? Okra-sti me hoče še obmejni grof?" "Ne okrasti, samo kot obmejni grof sem dolžan braniti po nedolžnem preganjane, kakor sem ti že v Bistri povedal." "Po nedolžnem preganjane? Kaj je to? Kaj ne ve Ižanski grof, da je to moja sužnja, do katere imam popolno pravico?" "Bronislava je priznala v Bistri, da je kristjana. Kdo pa drži kristjana v suž-nosti, vzlasti kdo ž njimi kupčuje, zapade smrtni kazni!" "Bronislava ni kristjana " "Ali nisi čul, ko je priznala, da je? Bronislava, povej še enkrat temu židu kratke pameti, ali si kristjana ali ne?" "Ali ne veš postave, ki določa, da se sužnju ne sme vrjeti?" "Dobro! Zato pa mora ostati tukaj, dokler ne preiščeni celega njenega slučaja. Najmanj teden bode vzelo, predno bode rešeno. Pridi čez. teden in če bom našel, da imaš ti prav. da Bronislava ni kristjana, potem jo bodeš dobil. Sedaj pa ven!" in pokazal mu je vrata. "Kaj?! Tako bode postopal obmejni Krof z ubogir trgovcem, ki vodi svojo trgovino s cesarjevim dovoljenjem? Ci-,a' si moj cesarjev spremni list? Dobro! Zapomni si, da imam moč na dvoru! Moj brat je cesarjev tajnik. (Ireni, toda sam S('bi pripiši, kar si si nakopal na svojo glavo. Se nihče ni Žida zastonj razžalill" "Poberi se! Pridi črez teden dni, da •zveš vspeh moje preiskave." (Dalj Porinil je Žida skozi vrata in jili za pri za njim. Liutsvinda, je grdo in postrani pogledovala jokajočo dekle. Ljubosumnost se ji je vzbujala in čakala je priliko, da se znese nad možem- Vendar grof ni čakal, temveč je takoj velel Bronislavi naj gre za njim in odpeljal jo je ven, kjer je hišni ukazal, da ji odkaže primerno sobo za stanovanje. Takoj pa hiti na dvorišče in veli poiskati svojega valpeta, kateremu naroči, naj pride nemudoma v njegovo sobo. Zid Braun je osedlal s svojimi hlapci konje in odšli so z dvorišča. Ravno je grof pogledal skozi okno, ko je Braun odhajal skozi vrata. Braun ga je opazil-Dvignil je pest in mu požugal. Valpet pride v tem v sobo. "Si videl Žida, ki je odhajal ?" "Nisem ga videl odhajati." "Da, ravno kar je odšel. — Imaš dobro nabrušen meč?" "Imam!" "Vzemi nemudoma še tri služabnike in pojdite za židotn. Kjer bode kak skrivni kraj, pošljite Brauna in njegove hlapce v "Abrahamovo naročje!" Razumeš?" Valpet je prebledel. Razumel je, kaj mu veli grof. "Ali ni nevarno? Braun ima cesarjeva pisma!" "Kdo bode vedel, kdo jih je. Hlapcem ne povej, da sem ti to jaz ukazal. Da bodo molčali, jim zažugaj, da jih bodeš meni zatožill Na ta način si varen ti in jaz. Zid bi znal iti res k cesarju in me za-tožiti. Marsikako lepo kupčijo sva imela skupaj, katere bi najbržc cesar ne o-dobraval posebno z veseljem!" "Dobro! Grem!" Črez četrt ure so odšli iz graščine štirje jezdeci za Braunom. Vsak je imel oster nabrušen meč- prih.) ALI JE BOG? P. w. Konec. Življenje in skrb os do svojega zaroda, kakor smo ga do sedaj spoznavali, bi človek mislil, da je to samo njih lastnost. Vendar temu ni tako. Učenjaki nam vedo povedati še o drugih žuželkah, ki še bolj umetno in prekanjeno ravnajo. Tako n. pr. nam znajo povedati o temno rujavih mravljah, da one jajca po dnevi nosijo 11a sobice, zvečer pa. proti mraku, jih zopet spravijo globoko doli pod zemljo v njih kleti, da jih zavarujejo pred nočnim hladom. Zopet druge gojijo in krmijo male uši, katere so jim to, kar je kmetu krava- Kakor kmet kravo, tako molze mravlja uš. Moža jo in tiplje jo s svojimi tipalnicami, dokler uš ne da od sebe neko tekočino, katero mravlja z ravno tako slastjo povžije kot ti ali pa jaz pravo pristno mleko. Seveda če si rojen v velikem mestu in nisi nikoli bil tako srečen, da bi bil pil mleko kakoršnega krava da, ne veš, kaj je mleko. To pa le mimo grede. Ktimologi, ali učenjaki, ki so m stavni za nalogo življenja, poznati vse kar '•azi, rije ali teka v hroščevem, žuželkinem 111 mušjem kraljestvu, in kateri znajo vsako tudi najmanjšo mušico krstiti /. dolgim latinsk mi ali grškim imenom, nam pripovedujejo čudne stvari o nekem hrošču — Sitaris — po imenu, katerega domovina J'" Južna Francoska. Pravijo, da je hrošč — Sitaris zelo majhen, in da vso.skrb za svoj zarod, meni nič, tebi nič, kar čebelam prepusti. Ker že govorimo o čebelah, naj pripomnimo, da one tudi niso tako neumne, ampak kažejo veliko razumnost. Poglej na primer sat, kako matematično ili geometrično natanjčno so narejc ne celice. Niti za las ni manjša jedna od druge. Svetovno znani niatemati Raumer je enkrat predložil svojim kolegom problem, kako pokriti šestero kotno hišo s 3 kotno obturno piramido, tako da bi bilo v primeri /. najmanjšo površino največ prostora. Izračunali so po svoje. Ko so pa šli in premerili šesterokotno čebelino celico in pa trikotno piramido, podobno pokrivalu, videli so, da so se oni zmotili za dve minuti, čebela pa ne. Toda, pojdimo nazaj k hrošču Sitaris-Kakor rečeno, 011 si izbere za roditelje svojih potomcev čebele, toda ne vsake, ampak le ene vrste, ki se imenujejo Antophore. Ta čebela živi nekako tako. kot čmrl, v zemlji, toda globokejše. Tudi ne dela celice iz voska, pač pa iz blata. Celice imajo obliko želoda. Tudi jih ne dodelajo takoj, ampak od časa do časa, kakor namreč potreba, ker jih sproti polnijo /. medom. Ko postane posoda, po njih mnenju dosti velika, naredijo pokrov. toda na sredi pustijo še eno majhno luknjico. Ko pride čas. samica skozi to ljuknjico spusti eno jajce, potem pa takoj zazida odprtnino z malto ali blatom, katerega že drži pripravljenega s spred-ninii nogami. Med v celici je torej namenjen za gosenco, katera se izvali iz jajčka. Ko gosenca povžije ves med, se zaliči, in čez nekaj tednov pride kot dorasla čebela iz celice. , Nekaj čudnega pri vsem tem je, da čebela skrbno pazi, da ne pride nobena Nesnaga ali druga stvar v med. Cc bi n-pr. padlo majlmo peresce v med, ga čebela takoj skrbno potegne ven. To pa zato, da bi ne škodovalo njenemu mlademu zarodu. Toda vendar — kdo bi verjel? — Ko pride čas, da zleze nova Antophora na dan, iz marsikatere celice mesto čebele prikobaca napol zrastel — Sitaris- Pa kje se je spak vzel!? S tem vprašanjem so si učenjaki belili glave dolga leta. >Ja celici ni opaziti nobene niti najmanjše luknjice. Tudi odprtnina na vrhu je bila akoj zazidana, kakor hitro je matica položila jajce v celico. Od kot toraj ta nepridiprav! Učenjaki, da bi spoznali skrivnost, so začeli poskušati z ličinko — Sitaris. Položili so jo v med, toda medu ona ni hotela Med je bil njena smrt. In vendar je celici v med. Naključje, kakor pri mnogih drugih stvareh, jim je dalo ključ v roke. Učenjak je imel več takih ličink v steklenici. Tam so ležale več mesecov kot mrtve, toda tnajnika meseca so se začele gibati, kakor, da bi nekaj iskale. Profesor jih nekaj časa opazuje, potem pa gre in vjame muho, katero da v steklenico. In glej, takoj se 4 ali pet ličink spravi nad muho, ter jo začno obirati. — Sedaj — misli si učenjak —- te pa imamo. Vedel je namreč, da Mrs. Sitaris zaleže jajca v hodnik, katerega je čebela izkopala o-koli srede augusta. Jajca se zležejo v enem mesecu, ličinka pa ostane na istem mestu brez hrane do spomladi. Ličinke so zelo majhne, vendar pa imajo ostre ščipalnike in kremplje. Pri vsem tem pa 80 obdane z neko tekočino, kot lep ali lini. Tako so popolnoma sposobne se te ali one stvari trdno prijeti Proti koncu aprila se ličinke ožive, ra- vno v času, ko pridejo nove Antophore iz celic. Kakor hitro prileze čebela po "ovu, obesi se ji ličinka na telo tako trdno, da se je nikakor ne more iznebiti, niti v vetru, niti takrat, ko rije po cvetju. Nekako en mesec ostane ličinka na čebeli. Potem pa prejde 11a matico, bržkone pri ploditvi. Vsaj tako etiinologi mislijo. Toda zakaj se Sitarisova ličinka obesi najprej Mr. Antopharu na telo in potem še le na Mrs., tega do sedaj še ne vedo. Najbo temu kakor hoče, gotovo je, da je ličinka-Sitaris — na telesu matice, in se spusti v celico takoj za jajčkom. V celici pa ne je medu, ampak izsrka jajce in rabi luščino kot čolniček, ker za med ona nemara, niti zunaj niti znotraj telesa. Potem se ličinka premeni v malo gosenico, katera pa ima med zelo rada. I11 ko je gosenica, okoli meseca augusta po-vžila ves med, pa pride na dan kot do-rasen hrošč — Sitaris. Ali ni tu pri vseh dogodkih, katere smo opisali, vse storjeno radi zelo modrega uzroka in vse v gotov namen? Vsak slučaj ima tu svoj namen. Zakaj hrošč-Sitaris svoje jajca v bližini čebel zaleže? Zakaj se njegova ličinka prilepi samo tej čebeli, in ne drugi? naj prej 11a moško čebelo, potem pa o gotovem času na matico- Kako je to, da se spusti v celico ravno v trenutku, ko je čebela zlegla in pustila jajce noter? Zakaj izsesa jajce, in potem nekaj časa plava v luščini. dokler ni gosenca, katera ima med rada? Kako natančno se tu vse vjema. In vse to naj bo le slučajno? stvar, katera se za las, vedno na eden in isti način ponavlja leta in leta, da sto in tisočletja?! Toda kaj pa imenujemo — slučajno —? Slučajno je nekaj, kar je brez cila, brez namena, brez premisleka. — C v dva človeka, jeden v tej, drugi v oni hiši, čitata v jednem a istem času, jedno a isto knjigo na jedni a isti strani, to je slučajno. Zakaj? Zato ker noben iz med njih nima namena čitati isti čas ravno to, kar drugi čita. l e bi pa bila med sebojno dogovorjena, potem bi dejanje ne bilo več slučajno. Vse nam torej kaže, da na svetu ni nič slučajnega; da so vse stvari urejene že od začetka- Vsaka žival ali rastlina ima svoj cil, svoje postave, po katerih si o-hrani življenje in ga nadaljuje. Kje pa je vir vsega tega? Da, dragi čitatelj pojdiva nazaj stoletja za stoletjem, pojdiva do prvega začetka vsega življenja, tam bodeva našla — Boga. * * * Kaj ne, dragi čitatelj, čudne so stvari, katere sva do sedaj premišljevala- Toda ali ne veš, da je tem enakih čudežev še nešteto v naravi. lJa to naj bo dosti. Vsakemu pametnemu človeku je že to dosti dokaz, da vse nerazumno stvarstvo vlada jeden velikanski razum. — Kakor sem rekel, izbrala sva si samo nekaj stvaric za najno opazovanje iu občudovanje. Sedaj pa premisliva kako neskončno veliko število drugih živali in rastlin je na svetu. Misli si le miljone majhnih organizmov ali živalic, ki so samo v eni kaplji vode, katerih s prostim očesom videti ni mogoče. In glej vsaka teh bakterij, katero je možno opazovati le z najmočnejšim drobnogledom je popolnoma dovršena žival, ki deluje v svojem delokrogu za svoj cil. Na to pa preglej v jasni noči zvezdnato nebo in preštej, če ti je mogoče, miljone nebeških teles, zvezd, katerih vsaka je večja kot naša zemlja, da, mnoge še večje kot naše sobice, in pomisli, kako natančno kroži vsaka po svoji začrtani poti skozi nebeški prostor. Ali ne boš, hočeš nočeš moral priznati, da tu mora biti ena moc, en veleum, da božanstveni um, ki zna vse neskončno majhne in neskončno velike brezštevilne stvari zvezati v eno harmonično celoto. Pa recimo, da Boga ni, da ni razumnega bitja, ki bi bil vse stvarstvo uredil. Kako si bomo čudeže, katere gledamo od dne do dne v naravi, razložili, kako jili razumeli? Vem, svobodomisclci in brezverci bodo kratkomalo rekli: "To stori narava," Toda, prosim, kaj pa je narava? Ali je nekaj tako posebnega? Ne, nič takega: narava je ravno naš svet, naša zemlja kakoršna je, in nič druzega- Mi sami smo prav majhen del te narave. Kdor reče, da stvari pridejo od narave, reče naravnost, da pridejo iz — nič. Mi prav dobro vemo, da nismo sami iz sebe, da na naše telo vplivajo druge moči, ne da bi mi imeli pri tem kaj opraviti, razun hraniti se. Ista hrana krepi in dela različne ude našega telesa. En del se porabi za roke, da moremo delati, drugi za noge, da moremo hoditi, zopet drugi za oči, ušesa, zobe, meso in kosti, tako da, vse skupaj zbrane, tvorijo zelo umetni umotvor človeškega telesa. Isto umno ravnanje lahko opazujemo pri vseh drugih stvareh. Pa mi vendar ne bode kdo premišljenost imenoval naravo!? Dobro, če hočeš, imenujemo to premišljenost naravo, potem nam logika govori, da taka narava obdarjena s tako velikim veleumom mora biti nekaj neskončno bolj vzvišenega kot pa je naša narava, da, imenovati jo moramo naravnost — božjo naravo. Taka natura pa ni nič druzega kot Bog. Se eno besedo preduo zaključimo ta članek. Res toraj, da je eno razumno Bitje, neskončno, vsemogočno Bitje, ki nas je vstvarilo, kateremu se moramo za vse, kar imamo, zahvaliti. Ni naturne dobrote, ki bi ne bila od Njega. Naše življenje, hrana, katero zavživamo, zrak, ki ga dihamo je dar neskončnega Bitja. In to ljubeznjivo Bitje, tega neskončnega Boga, od katerega imamo vse dobro, kateri tako po očetovsko skrbi za nas, naj bi mi ne častili in ljubili, da, ga še celo prezirali kot prazen nič, kot to delajo brezbožniki in brezverci?! Ali ni podlo in nesramno od onih, ki naravo postavijo na oltar svojega otemnelega razuma iti jo častijo kot Boga? Kaj bi rekel brezbožnik ali odpadnik od svete vere, kateremu je vse, kar se tiče Boga, samo farška izmišljotina, če bi se mu njegov otrok po robu postavil 37-' 'AVE MARIA' in mu rekel: E kaj boš ti, ti nisi moj oče, tebi se nimam za nič zahvaliti; vse, kar imam, je moja zasluga, in zasluga narave." (iotovo bi ga zazeblo okoli, če tudi mrzlega. vendar očetovskega srca; luulo rano hi mu vsekala tako gorostasna otroška ne-hvaležnost. Če to že človeško srce boli, kaj mora še le biti bolečina preblagega Srca Božjega? O kako strašen bo oni trenutek, ko se bodo bogotajctem odprle oči v večnosti, ko bodo videli kako resnične so besede sv. pisma v knjigi modrosti 13. poglavje 1. vrste: "Vsi ljudje so lahko-mišeljni, in nimajo pojma o Bogu, ki ga ne vidijo v naravi in ne Vedo, da je to delo njegovih rok, kajti iz velikosti in krasote narave moremo soditi veličanstvo Stvarnika." — Konec. Kdo je kriv? Živel je bogat mož, ki je imel vsega dosti, le vere 11111 je manjkalo. I11 ker je sam sovražil vero, zato jo je skušal izru-vati tudi iz srca svojih podložnikov, svojih delavcev. Kar se zgodi nekega dne, da so prijeli enega njegovih delavcev, ki se je spravil nad gospodarjevo blagajno. Ko zagleda pred seboj gospodar vklenjenega delavca, pravi: "Kako je vendar prav, da policija zapira take ljudi, ki človeški družbi čast kradejo." — Tedaj se obrne proti njemu tat in mu reče: "Gospod, vam se prav nič ne poda, da mi danes pridigujete." "Pa imam pravico," zagrmi bogati. "I.e počakajte, vas bomo že še spravili v luknjo." —"Zaprli me boste res", govori potrti delavec, "a pravzaprav l>i morali zapreti vas; vi ste krivi, da sem tat." -"Pomilovanja vredni norec!" — "Norec nisem ; da sem pa pomilovanja vreden, ste krivi vi. Bil sem pošten mož, dokler sem bil veren; zadovoljen sem bil s tem, kar sem si prislužil z žuljavimi rokami. Vi ste mi pa izruvali iz srca vero in za vero je šla zadovoljnost. V nedeljo sem šel med ljudi vaše vrste, in tam so mi povedali, da ni Boga ali da se vsaj Bog za nas ne briga, da je s smrtjo vse končano." — "Kaj ima pa to s tatvino opraviti?" "Le poslušajte: Če ni Boga, če ni večnosti, se moramo tu veseliti: če pa hočemo tu uživati veselje, tedaj ne moremo biti zadovoljni s suhim kruhom in krompirjem. Tako je, vidite! Jaz hočem veselja in zabave, kot vi. Ali naj mar samo jaz trdo delam, vi pa ne? Jaz hočem počitka, hočem dobro jesti, dobro pili; nočem pa za druge delati, nočem se za druge postiti." Ali je morda delavec napačno govoril? Čisto pravi Tudi danes se še dobe ljudje, in prav mnogo jih je, ki govore, da ni Boga, ni pekla, ni nebes, ljudje, ki kradejo ubogemu ljudstvu vero i/ srca ; če se pa ubogo, nevedno ljudstvo poprime njih naukov in jih v dejanju izvršuje, pa mečejo polena na uboge žrtve svoje vzgoje. Trde kakor o-menjeni bogatin, da taki ljudje kradejo čast človeški družbi, tega pa ne pomislijo, da so sami največji tatovi in da so dejanj, ki jih je izvršilo zapeljano ljudstvo, krivi v prvi vrsti sami. Ljudstvo zapeljujejo in izročajo sodnikom, a niti ne pomislijo, da bodo enkrat vendar le sojeni pred njim, ki ve celo to, kar je vsemu svetu prikrito. Kupujte bonde četrtega vojnega posojila! Glej, pošljem s v. MALA ura na nadstavku ob kaminu je v kratkih rezkih udarcih naznanila šesto uro. Kakor na povelje, so se oglasile vse ure po mestu in kakor šumenje valov, kakor zvoki godbe je odmeval po nVestu glas zvonov. "Ave Maria" so pozdravljali zvonovi našo ljubo Gospo na predvečer njenega praznika. Ave Maria se je glasil in odmeval v marsikaterem srcu. Tudi skozi okna velikte modne trgovine Seligheimer in Co. so prodrli glasovi zvonov, kjer so sedele delavke pri pustem in mučnem vsakdanjem delu. Enaindvajset mladih deklic je čulo glas zvonov, toda le ena izmed vseli jili je prav razumela. Pobožnost in zbranost se je izražala na skoraj otroškem obrazku Mimike Sveno-ve, najmlajše izmed vseh deklic. "Ave Maria" je pelo njeno srce z zvonovi. Najrajši l>i dala svojim čutilom duška in glasno zapela "Ave Maria," toda pod strogim nadzorstvom nadzornice gospodične Hei-nove, je bilo to prepovedano. Ravnokar je gospodična llein odšla iz sobe. Dvajset mladih prs se j«- oddehnilo i" se vzravnalo. Dvajset rok je nehalo vzbadati šivankc v blago. "Oh!" je vzdilmila Jožica Pavličeva, ena prvih delavk in lepotica, eleganto in zelo moderno oblečena. "Hvala Bogu!" je vzdihnila, dočim se je željno ozirala skozi okno v modro in jasno nebo. "Hvala Bogu!" Zopet enkrat en prost .rojega angelja. p. dan za izprehod. Da bi le vreme tako o-stalo! Jutri s prvim vlakom se odpeljem v---" imenovala je neko sloveče kopališče. "To se bom zabavala! Moj brat France in še dva druga mlada gospoda gredo tudi. Zvečer gremo pa v gledališče. No da," je s ponosom nadaljevala, "če se človek celi teden muči in dela, si mora pač ob praznikih nekoliko zabave in razvedrila privoščiti." Skoraj zavidno so pogledovale druge šivalke ponosno Jožico. Jožica si pač lahko marsikaj dovoli, kajti plačo ima izmed vseh največjo. Da bi pa hodila po takih imenitnih kopališčih, se jim je pa le malo preveč zdelo. Kakor se je mešal glas zvonov zunaj v mestnih zvonikih, tako so se mešali pogovori in načrti, ob pripovedovanju, kam bo katera drugi dan šla na izlet. Le Svenova Mimika, novinka, kakor so jo nazivale tovarišice, se ni udeležila teli pogovorov. Njen lepi in izrazit obrazek se je globoko sklanjal v šivanje. Ni še bila tako izurjena kakor druge, zato se je morala podvizati, da jih je dohajala v delu. "Svenova, ti pa nič ne poveš, kam jo bodeš mahnila jutri?" je vprašala Jožica in se prezirljivo nasmehnila hiteči šivilji. Mimika se je vzravnala in lahna rdečica ji je stopila na beli obrazek. Z mirno odločnostjo je izpregovorila: "Jutri? — Jutri je Marijin prazni i družbenice imamo shod," 374 "AVE MARIA" 7.a trenutek je bilo tiho po delavnici, potem so se pa odprle zatvornice. "Marijine družbenicel Ob, Marijine dru-žbenice! Ha, ha, ha! Ta je pa lepa! Mimika ima res dober okus! Nazadnje si še domneva, da je tako lep popoldne, kakor se obeta, še samo zato, da bi lazili po cerkvah! To je pa že preneuinno! Toda mlada je še! Njo že lahko opravičimo. V dveh mesecih bo drugače govorila." Mimika je zarudela do ušes. Kaj tace-ga ni bila vajena slišati Ena iz med to-varišic, kateri se je očividno smilila, je prijazno in tolažljivo izpregovorila: "Glej, Mimika, tega pač od nas Bog ne zahteva, da bi se ne smele ob prostih dnevih nekoliko razvedriti. Drugače ne moremo ob delavnikih delati. Vse si pa moramo vendarle služiti vsakdanji kruhek." "Pusti jo, pusti!" se je vmešala vmes Jožica, "kaj pa nas druge briga, kaj dela taka novinka, ki--" in sredi stavka je prenehala. Kakor bi se ne bilo nič zgodilo, se je nagnila k šivanju in hitela, kakor bi šlo za stavo. Vrata so se namreč odprla in z gospodično Heiti je vstopila njena teta — lastnica podjetja. Na mah je nastala grobna tišina v delavnici. Kakor udarec oh jeklo, je zvenel glas delodajalke: "Jutri bomo delali, kakor vsaki drugi dan. Na praznike med tednom se dovoli izostati od dela le i/, temeljitih razlogov." Delodajalka je bila strogo verna Židinja. Poleg tega je bila zelo dobrega srca in je predobro vedela, da je za deklice morda veliko varnejše ob takih dneh za /i dovi, kakor pa zunaj v svetnem vrvenju. Te njene besede so uničile deklicam vso dobro voljo. Se globokeje so se sklonile k svojemu delu in nekatere so točile grenke solze, ki so kapale na tkanino, katero so šivale. Nobena se ni drznila ugovarjali in ven dar — čuj — dvignila se je — novinka Mimika — ki je z jasnim glaskom nagovorila gospo delodajalko: "Oprostite, gospa — jaz sem katoliška in brez vzroka ne delamo katoličani ob nedeljah in praznikih. Jutri ne morem priti!" Začudeno so vse zrle malo govornico. "Tako?" jc'vskliknila delodajalka; "to mi je nekaj novega. Vi ste v resnici dobra katoličanka! To pa stvar izpremeni!" ()-brnila se je Mimiki in izpregovorila: "Sven Marija, vi ste jutri oproščena!" Na to je odšla. — Začudenje, zavist, celo jeza je zrcalila iz vseh obrazov delavk, ko je gospa delodajalka zapustila sobo. Toda navzočnost gospodične Hein je preprečala, da niso dekleta na ves glas godrnjale čez ta odlok. Škarje in drugo tako orodje se je pa pogostokrat, večkrat, kakor je pa bilo potrebno, glasnem šundru kotalilo po dolgi mizi. Kaj takega pa še ne! Ta neumna mlada goska, bo jutri ostala doma, dočim bovc me, ki smo prve tukaj, morale delati? In če zaštrajkajo? Kaj potem? Vsaka je v edela, da ni nenadomestljiva in bodo pri šle druge na nje mesta. Za dobro plačano mesto, se jih oglaša sto in sto — same pa morajo računati s tem, da je težko dobiti tako dobro plačano delo. Posebno Jožica se je razburjala. Dasi ji ni bilo treba delati za druge, kakor ta "novinka" Mimika, vendar izgubiti službo ji ni bilo vse eno. Sama je imela dovolj potreb in stro škov! Kako je ljubila sladščice — plese in gledišča! Rada se je lepo in imenitno oblačila — rada je dobro jedla — toda če pusti delo, je naenkrat revna, kakor cerkvena miš. Na stran si ni dala ničesar in tako ji ne preostaja drugo, kakor se ukloniti. Da bi le solnce tako izzivajoče, kakor bi se norčevalo, ne zrlo skozi okna I Tolažila se je s prihodnjo nedeljo. Takrat se pa odškoduje za zamuujcni dan. Nejevoljne in srdite so tisti večer zapuščale delavnico, kajti prihodnji dan sc je obetalo krasno vreme. One bodo pa mu- rale sedeti med štirimi stenami in delati. "Veš kaj, Jožica, vsega tega si ti kriva. Zakaj nisi ti prva odprla ust in povedala, da je jutri praznik —." "Da, jaz! Gospa bi pač debelo gledala, če bi ji povedala, da ne bomo radi praznika delale, ko pa smo že tolikokrat. Jaz bi si ji že ne upala tega reči —." Nekaj časa so se še prepirale, potem so se pa užaljene razšle vsaka na svoj dom. * * * "Kaj pa ti praviš o naši 'ta novi'," je vprašala gospa Scligheimer svojo nečakinjo Heinovo po večerji. "Ne prisodila bi malemu kebru toliko predrznosti", je odgovorila Heinova. "Predrznosti? — Reci raje — odkritosrčnosti ! Veseli me, da sem po dolgem času naletela na značaj! Vem, da bi dekle raje izgubilo delo, kako bi pa jutri delala." "Potem bi se pa njeni materi vdovi slabo godilo, če bi hči ne šivala. Skoda, da ji se delo ne gre dobro iz pod rok. Malo zasluži." "Se bo že privadila. Začetek je vsak težek." je odvrnila gospa delodajalka Dekle ima vero in izpolnuje dolžnosti zato le radi jo imejmo. Dekle je zlata vredno in zvesto. Zvesti in pošteni ljudje sa dandanes redki." Mimika je imela naslednji dan prav 'ep dan. Njena mati ni prav nič posebej Pohvalila svoje hčerke radi njenega na st<»pa, kajti to se že samo ob sebi razume, da mora biti tako. Toda na tihem je pa zrla polna sreče in ponosa na svojo po Kumno in dobro hčerko. Polna iskrene in srčne pobožnosti je popoldne v župni cerkvi z drugimi dekleti vred stala pred krasno okinčanim Marijinim oltarjem in 7 njimi prepevala lepe pesmice. Zdelo se ji jr, da jo Marija danes s pcisrbno Ijuheznijo gleda t oltarja. V njenem v»rstvu sr je čutila popolnoma varno in srečno. Kako jr bila srečna! Kako jpelo nasprotna je bila njena radost v primeri z njenimi tovarišicami, ki so iskale zabave v svetu. Po božji službi sta šli z materjo na pokopališče na grob njenega očeta in na grobe sorodnikov in prijateljev. Za nju ni bilo pokopališče kraj žalosti pač pa nekako s cveticami obrasten predvor nebeških vrat. Vesela in srečna se je vračala Mimika tisti večer domov. Za njo je bil lep dan in lepšega si ni želela. Le spomin na njene tovarišice v tovarni, ki so morale delati, ji je kakor nekak zastor zakriva! svetlo luč njenega srca. Za dekleta je bil ta dan v tovarni silno dolgočasen. Poleg tega jih je še nadzornica pošteno oštela in grozila, da jim bo zmanjšala plačo, če bodo tako slabo šivale. Da pod takimi razmerami ni bilo za malo Mimiko nič dobrega od njih pričakovati, si lahko mislimo, kajti gospa Seligelheimer prav nič ni štedila s pohvalo in jo priporočala kot v zgled. Za Mimiko je bil to nov vir trpljenja in britkosti. S pogledi polnih zavisti so ji sledile ob taki javni pohvali. Posebno Jožica ji je bila gorka in je iskala vsake priložnosti, da jo je zbadala in premišljevala je, kako bi jo spravila ob službo. Mimika je že sama premišljevala, da bi zapustila to službo, kajti ni ji bilo več mogoče obstati pri dekletih, ki so jo tako sovražile. Toda zgodilo se je drugače. Jožica se je preveč približala zakurjeni peči in predno je bilo mogoče opaziti, je bila vsa njena obleka v plamenih. Dekleta so bežala 11a vse kraje. Le Mimika je ostala mirna in v prisostnosti duha. Pobrala je hitro nekaj preprog s katerimi je odela goreča Jožico. Tako je zadušila ogenj, ki je sicer hitro ugasnil, toda zapustil je težke opekline. Tovarniški zdravnik je bil takoj na mestu in je nedoločno zmajal z glavo. "Življenje deklice bi bilo lahko rešiti, čr bi se zdrava človeška koža položila na opečeni drl telesa," jr rekel. Jožica je bila sedaj navezana na usmi-Ijnejc drugih, toda ni imela nikogar, ki 3/6 AVE MARIA" hi se jc usmilil. Tudi ni imela svojcev, da bi se zavzeli za njo. Od njenih obilnih častilcev in prijateljic ni bilo nikogar, ki bi se žrtvoval za njo in bi se podvrgel taki operaciji. Nobeden iz med teh, ki so toliko zabavljali čez tiranstvo sv. Cerkve in hvalili svojo Ijndoniilost, se ni dosedaj pokazal. Mimika pa — ta zaničevana revica, se je pa takoj, ne da bi količkaj pomišljala, — ponudila, da pomaga trpeči siroti. Tiho, brez strahu je šla s privoljenjem svoje matere k zdravniku in zopet molče, brez strahu je storila delo prave krščanske ljubezni. Ni ji bilo samo na tem, da reši telo in življenje tovarišice, temveč da reši tudi njeno dušo. Zdravje se je po operaciji obema hitro vračalo. Mimika jc izprva hotela, da bi se o njeni žrtvi nič ne izvedelo, toda gospa Seligheimer si ni mogla kaj, da bi Jožici tega ne povedala. — Mogoče je bilo dobro tako, kajti tako je Jožica sedaj izpoznala velikost in požrtvovalnost krš čanske ljubezni in jo ceniti. + * * Zopet sta sedeli zvečer gospa Selighei mer in gospodična llein nekega večera sami v obednici. "Kaj rečeš o naši "ta novi" danes, draga nečakinja?" je vprašala gospa. "Ali ni ____}•' "Junakinja!" ji je segla gospodična llein v besedo. "Da junaška deklica je! Toda skrivnost njene velikodušnosti je pa v njeni trdni veri!" Mimikin junaški čin je pa tudi pri o-stalih deklicah naredil globok vtis. Vse so jo vzljubile. Nov duh je zavel v delavnici, ki jc blagoslavljajo spremljal vse, ne le pri delu. temveč tudi v življenje — med svet. Jožica je bila prva. ki je začela živeti novo življenje. Smrtna nevarnost, potem bolečine, največ pa Mimikin plemeniti čin, jo je privedlo na druge misli. I'o nekaterih častnih bojih jc sklenila zapustiti svet z njegovimi nevarnostmi in rešiti svojo dušo. Mimika je bila vsa srečna. Kako rada bi sledila Jožici skozi vrata samostanskega zidovja in bi.z njo vred v tihoti slu žila svojemu Rogu — toda potrebna je bila še svetu. Skrbeti je morala za mater. Leta so minevala in Mimika jc še bila vedno v službi pri stari tvrdki. Po poroki gospodične Heinove jc bila ona desna roka gospe Scligheimcrjeve, katera ji je vsi' zaupala. Kolikokrat je sklenila, da bo stopila v službo pri kaki katoliški tvrdki, toda vedno jo zadrževalo nekaj skrivnostnega, kar sama ni razumela. Gospa ji je postala velika in odkritosrčna prijateljica. Njuno prijateljstvo se je pa še povečalo, ko se je ta začela zanimati za skrivnosti sve«e vere. Hog j" verni judinji dal milost pravega izpoznanja in Mimika je bila svoje delodajalki učiteljica. I'o smrti soproga je vstopila v katoliško (.'erkev. Na smrtni postelji je pa gospa Seligheimer zapustila vso svoje premoženje svoji ljubljenki Mimiki. Tvoje dobro je, če kupiš četrto posojilo Svobode. True translation filed witli the postmaster at New York, N. V. ujiN as required by the aet of October 6. 11)17. Octobcr 14. Rojaki kupujte "Liberty Monde", t. j. uložite svoj denar v banko, ki nikdar ne bode propadla, dajte ga Stricu Samu opraviti. ki bode t.) najvarnejše spravil vaš denar, 2.) dal vam zanje največje obresti. 3.) porabil ga v vašo korist 4 ) in / njim kupil svobodo celemu svetu in tudi slo- venskemu narodu doma. Sebi damo, ako damo njemu! Njemu posodimo, sebi pa veliko kupimo. Daj, kupi "bonde"! Kupi jih zn ves denar, kolikor ga le moreš obrniti v ta namen ! I >enar je prihranjen ! 'AVE MARIA' 377 % DOPISI. Lorain, Ohio. Slika predstavlja razun domačega duhovnika dva vrla slovenska mladeniča Mihaela in Johna Črne. Oba sta bila v-strajna, vzgledna strežnika pri sv. maši dolgo vrsto let. Nikdar ni noben izostal od sv 'je slu/' e, stregla sta š> pol-druf i leto potem, ko sta izdelala našo Mih. in John. Črne in Rev. Ant. Berk, /upnik. slovensko šolo, tako veselje sta imela do te službe. Zadnje leto sta stregla dosledno vsako nedeljo pri prvi sv. maši, imela sta svojo ^ lastno ministransko obleko ; bilo )p.res spodbudno videti pfčd. oltarjem do prihodnje leto gotovo storili svojo dolžnost. Cel vspored je bil: Danica nam jc najprej zapela dve krasni pesmi. V "Minstrel sho\v"-u so nastopili: "Vse zeleno" — pela Tilka Orehek. "Mlin", dcklamoval Jožef Zupančič, ;— "Naš Janko," pela Mary Orehek. — "Jeziček," — deklamovala Katica Delač, — "Kdo me neki," peli sti Nežika in Mary Butina, — "Kaj maram," pela Mary Delač — "Bled", dcklamoval in pel Tinček Orehek. — "Slišala sem" peli Felicijanovi dve — "Naš Johnek" — dcklamoval Matiček Delač — "Mi smo", deklamovala Mary Felicijan — "Slepec," deklamovala in pela Mary Delač, "Venček" pela Kathie Delač, — "I am sorry" — pela Mary Felicijan. — "Cibi, l"ibi" deklamovala Mary Felicijan. "Trobentaj" — pel cel zbor. — Krasen je bil sklepen prizor, ko je prišel na Piknik tudi "Stric Sam" in jc cela dvorana zapela amerikansko himno. Takoj po himni pa je pribežala pod varstvo Strica Sama uboga Jugoslavija, zvezana v nemške suženske vezi in za njo pa krvoločni kajzer z velikim mečem in jo je hotel ubiti. Toda Stric sam jo je vzel pod svoje varstvo, razvezal suženjske vezi iz njenih rok, potegnil kajzerju meč iz rok in ga primoral, da se jc uklonil njegovim zahtevam. Osramočen in uničen je moral poklekniti pred Stricom Samom. med tem ko se je rešena, osvobojena Jugoslavija krepko dvignila pod Stricovim varstvom. Kaj čuda, da jc cela dvorana z orkestro navdušeno zapela "Hej Slovani". — Udeležba ni bila ravno dobra. Zlasti smo pogrešali New Vorčanov. Brooklynčanji si bodo to zapomnili. — Po predstavi se je razvila živahna prosta zabava. — Kdor se je udeležil te zabave, vsak je bil vesel. — Čistega dobička je bilo okrog $110.00, ki gre v blagajno cerkvene občine. Valley, Wash. Dne septembra se ie vršila v tukajšnji sosedni naselbini Valley zelo lepa slovesnost. Blagoslovljena je bila gova cerkev in k prvemu sv. obhajilu je pristopilo 15 otrok. Ob polenajstih je bila velika sv. maša, katero je daroval škof Rt. Rev. Aug. F. Schimer iz Spokane, Wash.. asistenci Fither Fridrika iz ("hew^lah 111 domačega g. mpnika Po drugi sv. maši je škof podelil zakrament sv. birme blizu 50 tim hirmancem. Mrs. Mary Swan.