SLOVErsfsm
VESTNIK
CELOVEC SREDA 27. FEB. 1991
Letnik XLV. Štev. 9 (2592)
Izhaja v Celovcu
Erscheinungsort
Klagenfurt
Poštni urad 9020
Celovec
Verlagspostamt
9020 Klagenfurt
Cena: 8 šil. din.20
P. b. b.
Dr. Reiterer
d/p/, /nž. Fe//ks VV/eser
„Za KOKS treba določiti pravila igre"
„Vsak pogovor o tem, kako doseči skupno koordinacijsko telo, je koristen. Če pa se bomo hoteii v bodoče izogniti prepirom, bo treba sprejeti praviia igre za koordinacijo. To pomeni, da se bo moral NSKS odpovedati očitnemu interesu, da si brez dialoga in pristanka terena lasti oblast za vsako ceno." Tako je predsednik ZSO dipl. inž. Feliks Wieser ocenil trenutno situacijo v zvezi s koordinacijskim odborom koroških Slovencev. Dodal je, da se odbori ZSO še vedno zavzemajo za vzpostavitev skupnega koordinacijskega telesa koroških Slovencev. Tozadevni sklepi so bili na odboro-vih sejah sprejeti soglasno, kot poskus, da
bi dosegli ta pomembni cilj, pa je ZSO prejšnji teden povabila na skupni sestanek oba sedanja koordinacijska odbora. Toda do tega sestanka ni prišlo, ker so NSKS, KKZ, KEL in Slovenska gospodarska zveza udeležbo odpovedali z argumentom, da „so trenutno v volilnem boju". Dejstvo, ki kar dvakrat začudi, saj se je npr. Klub slovenskih občinskih odbornikov, ki je glavni nosilec volilnega boja, sestanka lahko udeležil, poleg tega pa so omenjene organizacije udeležbo odpovedale hkrati zadnji dan, kar ustvarja občutek organizirane akcije.
fda/je na 2. .sTramj
o narodnosti in etničnosti
V nadaljevanju razprave o novem narodnostnem programu ZSO je pretekli petek v Celovcu predaval univerzitetni docent dr. Alfred Reiterer (na sliki desno s tajnikom ZSO dr. Marjanom Sturmom) o temi „Narodnost, etničnost v modernih družbah -razvoj in perspektive". Glavna izpoved predavatelja: politična strategija etničnih manjšin se ne sme nasloniti le na „trdo narodnostno politiko".
PhmaMzem med Slovenci
omogoča nova zavezništva
Širok pluralizem znotraj slovenske narodnostne skupnosti, ki se pri občinskih volitvah izraža s kandidaturo njenih članov na nacionalnih in strankarskih listah ter na listah občanov, je lahko dobra osnova za tesnejšja in deloma celo nova zavezništva med koroškimi Slovenci samimi ter tudi z nemško govorečimi demokrati v občinah dvojezične Koroške. To je potrdil sestanek slovenskih kandidatk in kandidatov za občinske volitve v ponedeljek
zvečer v Mladinskem domu v Celovcu. Sestanek je priredila Zveza slovenskih organizacij na Koroškem/moderator pestrega večera pa je bil predsednik ZSO dipl. inž. Feliks Wieser.
Prispevki udeležencev s skoraj vsega dvojezičnega ozemlja, ki kandidirajo tako na tako imenovanih samostojnih (slovenskih) kot na socialističnih, interkulturnih ter na listah občanov, so zgovorno podrdili pestrost in pluralizem znotraj slovenskega
tabora ter močan trend k odpiranju in proti getoizaciji. Ta vtis so še poglobili predstavljeni programi, ki se močno razlikujejo od programov pred šestimi leti, saj večinoma sledijo trendu današnjega časa oz. spremembam v družbi. Na sestanku je med udeleženci tudi prevladalo mnenje, da liste z izključno nacionalnim programom ne morejo več nagovoriti širšega spektra slovenskega prebivalstva ter da se z ozkim nacionalnim programom sploh ne
da nagovoriti slovenski manjšini naklonjenega nemško govorečega demokratičnega tabora.
Zato je bilo pozitivno ocenjeno, da se je doslej ozka nacionalna usmerjenost pri tako imenovanih samostojnih listah v nekaterih občinah že razširila in da so nekatere liste že vnesle bistvene elemente pluralizma.
Predsednik ZSO Wieser je ponovno poudaril, da ZSO ocenjuje za potrebno tako (Da/je /m 2. ifra/i/)
Slavnostna
podeiitev
Kizzijeve
nagrade
Sinoči sta Siovenska prosvetna zveza in Zveza siovenskih organizacij na Koroškem v Evropski hiši v Ceiovcu siavnostno podelili 1. Rizzijevo nagrado za vzorne iniciative v prid medkulutrnemu sodelovanju univ. prof. dr. Petru Gstettnerju, prof. dr. Robertu Saxerju in pesniku prof. Helmutu Scharfu. O slavnostni podelitvi nagrade bomo obširneje poročali v prihodnji številki.
S!ovenija: V proračunu 91 niti dinarja za ukinitev JE Krško!
Ali Slovenija sploh ima konkreten koncept in voljo za nadomestitev proizvodnje jedrske energije z alternativnimi viri? Po predloženem proračunu za leto 1991, ki gaje slovenska vlada predstavila javnosti. v to lahko resno dvomimo, saj v njem ni predvidenega	niti
dinarja za postopno ukinitev JE Krško in za prehod na proizvodnjo alternativne energje! Zeleni Slovenije so proti neupoštevanju njihovih zahtev takoj ostro protestirali in poudarili, da ne bodo soglašali s proračunom, ki ne ho upošteval	politike
izstopa.
KfMitcrf 41 pr? CmgefcM na That?
F programu turneje po Koroški /n drugih kraj/h je skup/na 4d pretek/o soboto zvečer gostova/a v ku/tur-nem domu pr/ C/nge/cu na 7rat/. Skup/na s/ je z resnim /n vztrajn/m de/om pr/dob//a ug/ed g/asbenega ansamb/a, k/ mu n/ za počen/ /n trenutno s/avo, temveč so mu pr/ srcu vprašanja sož/t/a v deže/i, odnos/ v naš/ narodn/ skupnost/, usoda okoi/a. Sp/ob je g/asba skup/ne po vseb/n/ /n /zpoved/ angažirano aktuai-na, zarad/ tega pa se ne odreka pesm/ o /jubezn/ /n vese/ju. Druga p/at udejstvovanja skup/ne 4d so kabaretni viožki, k/ j/h skup/na goji angažirano. Tematike j/ ne zmanjka, ker j/ koroška stvarnost /n siovenska narodna skupnost s svojim sta/nim po/itičnim siepomišenjem nudita dosti gradiva.
Pri Cingeicu je ansambe/ 4 d v gia vnem predstavi/ svoj g/asbeni repertoar in ob njen je treba predvsem omeniti, da so skoraj vse pesmi in sk/adbe njihove. i\ia koncu sporeda sta biii tudi dve kabaretski točki. Priredife//i koncerta 4 d pri Cinge/cu na Trati so bi/i SPD „Sorov//e" in oba siovenskokoroška tednika, S/o-venski vestnik in naš tednik.	O-ak
Prijavite otroke k dvojezičnemu pouku!
Letos bo vpisovanje otrok v prvi razred ljudske šote na južnem Koroškem že od 1. do 20. marca. Hkrati z vpisom je treba otroka prijaviti tudi k dvojezičnemu pouku!
Dragi starši, ki boste letos poslali vaše otroke v prvi razred, omogočite jim široko šolsko izobrazbo v obeh jezikih - v slovenščini in v nemščini, kajti skupen dvojezični pouk je osnovni pogoj za mirno sožitje obeh narodnosti na južnem Koroškem. Dobro znanje materinščine in jezika soseda povečuje tudi poklicne možnosti in podpira gospodarski razvoj regije.
Reiterer: ^Manjšina se ne sme zapreti v geto!"
Pretekli petek je na povabilo ZSO v sklopu programske razprave predaval univerzitetni docent dr. Albert Reiterer na temo: "Narodnost, etničnost v modernih družbah. Razvoj in perspektive".
Predavatelj je poudaril, da je v modernih družbah etnična identiteta kompleksna in situitivna. Identiteta zajema vse interesne sfere človeka. Moderne družbe vodijo k univerzalizaciji, tako da je manjšina in večina izpostavljena istim vplivnim sferam. V procesu modernizacije družbe etnična hegemonija (vse kar je nenemško, je dobro) ne zdrži več.
Reiterer je poudaril, da mora politična strategija manjšine zajeti vse aspekte družbenega življenja. V tem smislu morajo biti narodne organizacije predvsem politično emancipacijske. To pomeni, da celostno zajamejo problematiko manjšine.
Taki orientaciji nasprotuje koncepcija, ki se fiksira zgolj na nasprotnika. V tej luči je kontraproduktivna tudi zahteva po nacionalnem pri-znavalnem principu.
Reiterer se je v svojem referatu izrekel za odprto politiko manjšine in proti getu. Menil je, da je predvsem treba upoštevati dejstvo, da v razvitih družbah delujejo mehanizmi modernizacije, pred katerimi se manjšina sama ne more zapreti.
Predavanju dr. Reitererja je sledila zanimiva in obširna diskusija. Tajnik ZSO dr. Marjan Sturm je v svojih zaključnih besedah poudaril, da se moderna manjšinska politika ne more odreči strokovnim pristopom. V tem smislu je programska diskusija ZSO pravilen odgovor na krizo, v kateri se nahaja slovenska narodna skupnost na Koroškem.
ZSO bo izsledke Reiterer-jevega referata prav gotovo upoštevala pri dokončni izdelavi novega narodnostnega programa.
V sklopu programske diskusije bo 17. aprila na povabilo ZSO predaval direktor komisije za človekove pravice pri Evropskem svetu dr. Peter Leuprecht.
Zveza slovenskih žena
vabi na proslavo ob
DNEVU ŽENA
ki bo v petek, 8. marca 1991 s pričetkom ob 13.30 uri v Mladinskem domu SŠD v Celovcu, Mikschallee 4.
G/avni urednik Tomaž Ogris; „M/adi rod je edini koroški in najsfarejši šo/ski iisf v Avsfri-
j'.
Sousfanovifei/ Mladega roda Mirko Srienc
Socia/isfični pos/anec dr. Diefer Antoni; „Mode/ dveh učife//ev je bi/ S/ovencem vsii/en"
„M!adi rod": 40-!etna iniciativa slovenskih
in dvojezičnih učiteljev
EreJ skoraj 40 /eri, /anaar/a 7932, je izžia prva Aeviika Mladega roda. Načinov za praznovanje rojstnega dneva je več. Eri M/adenr roda pa so sc odiočdi za i n /o r n; a c ijs k o - de io v neg a. V ponedejek, 23. jehrnarja je namreč glavni urednik lista Tomaž Ogris skupaj z Mirkom .Srieneetn, soustanoviteljem lista, in dr. Dieterjem Antonijem, vodjo centra za šolske poizkuse pri Zveznem ministrstvu za pouk in umetnost, priredil tiskovni pogovor, na katerem so predstavili zgodovinski razvoj Mladega roda, njegove pedagoške zasluge za slovensko oz. dvojezično šolstvo in spregovorili o prihodnjik nalogah revi/e.
Seveda je beseda nanesla tudi na sedanjo ureditev dvojezičnega šolstva na Koroškem in posebno pozornost je zbudila izjava dr. Antonija, da je bil model dveh učiteljev, kakršnega sedaj poznamo na Koroškem, Slovencem vsiljen. „Morali so ga sprejeti, čeprav diskusija o njem še ni bila zaključena," je dejal Antoni in to je po njegovem mnenju edina pelinova kaplja v tem šolskem modelu, ki je v bistvu lahko vzor prihodnji ureditvi avstrijskega šolstva. Antoni pa je prepričan, da organizacijam, kot so KHD in podobne, ne bo več uspelo sprožiti tako dramatične šolske diskusije kot so jo v letih
1984-1988, ker je po njegovem prepričanju koncepcija sedanje dvojezične šole pravilna in ker predvideva tudi izboljšave. Tomaž Ogris, že od leta 1976 glavni urednik Mladega roda, je uvodoma poudaril, daje Mladi rod učni pripomoček, komunikacijsko sredstvo z učenci in iniciativa angažiranih učiteljev - in vse to že 40 let. Mladi rod danes izhaja 5-krat letno, vsakič na 40 straneh in v nakladi 2400 izvodov. Januarja 1952, ko je izšla prva številka, je bila naklada nad 10.000 izvodov. Vmes pa je bilo leto 1957 in vsa koroška uradna „!jube-zen" do dvojezičnega šolstva, kar je skupaj botrovalo padcu
naklade. Kljub temu pa je Mladi rod edini koroški šolski list in najstarejši stalni list v Avstriji.
Mladi rod se stalno prilagaja pedagoškim in didaktičnim potrebam in sedaj ima prilogo iger. Za 40-letnico pa so skupaj s Centrom za šolske poizkuse izdali Mapo predlog za kopiranje, to je sodobno urejeno zbirko učil in učnih pripomočkov..
Mladi rod je stalno, pravi Tomaž Ogris, spodbujal mlade pesnike k objavljanju in zato njegove zasluge za otroško in mladinsko literaturo med koroškimi Slovenci niso majhne.
Pri Mladem rodu pa bo treba bistveno spremeniti delovne pogoje. Časi, ko je zadostovala	izposojena
omara za shranjevanje celotne revščine lista, so minili. Ogris je zato predlagal, naj bi Mladi rod nudil glavnopoklicno zaposlitev mlademu oz. zainteresiranemu učitelju, kajti edinole tako bo mogoče zagotoviti,
KOKS: „Treba dotočiti pravita igre"
inac/ai/evan/e .s /. .strani) Kljub temu pa je sestanek v Mladinskem domu bil. Poleg ZSO in SPZ so na njem sodelovali, kot rečeno, tudi zastopniki Kluba slovenskih občinskih odbornikov, Strokovnega združenja pedagoških delavcev, skupine SMO in graškega študentskega kluba . V zavzeti razpravi je predsednik ZSO Feliks Wieser poudaril, da se je ZSO prizadevala za skupen sestanek ter da je bil sklep pripravljalne seje, na kateri sta poleg ZSO sodelovala še NSKS in Klub dunajskih šudentov ta, da bo prišlo do skupne seje. Wieser je tudi dejal, da „ZSO brezpogojno vztraja na tem, da brez koordinacije ne more biti uspešne narodne politike, h kateri sodi vse, kar sledi iz 7. člena Avstrijske državne pogodbe." Za ZSO, je poudaril Wieser. pa v tako skupno koordinacijsko telo
ne sodi strankarska politika, vprašanje volitev, pa tudi v odnosu do financiranja ima ZSO drugačno stališče kot KOKS Narodnega sveta: „ZSO meni, da moramo od slovenske in avstrijske vlade skupno zahtevati, da bi prejeli več denarja. To pa pomeni, da morajo posamezne organizacije in združenja imeti možnost, da bi se poleg ustaljene podpore lahko pogajale s posameznimi pristojnimi ministrstvi, ki bi lahko po strokovni plati ocenila posamezne projekte."
Na sestanku jc pravtako tekla beseda o tem, da kakršenkoli KOKS tudi ne more biti zastopstvo koroških Slovencev, torej ne more nadomestiti osrednjih organizacij. V tej zvezi so Hanzej Sticker (SMO), Peter Waldhauser (KSOO), Merkač in Wuzclla (KSŠŠ/G), Franc Kukoviča
(pedag. združenje) in Ludvik Ogris (podpredsednik ZSO in slovenski socialist) podprli stališče ZSO, pri čemer je Sticker tudi dodal, da bo za skupino SMO v bodoče pripravljen tudi javno zavračati drugačne izjave Marjana Pip-pa, ki je govornik KOKS Narodnega sveta.
KSOO so na seji očitali, da je opustil pozicijo, ki jo je branil prejšnji predsednik Fric Kumer, ter da se preveč enostransko ravna po politiki NSKS. Tako je npr. tudi tajnik SPZ dr. Janko Mirile dejal, da se bo moral KSOO opredeliti, ali bo zastopal komunalnopolitične interese samostojnih list ali pa bo skušal nadomeščati narodno zastopstvo.	Predsednik
KSOO mag. Peter Waldhau-ser pa je nato poudaril potrebo po usklajeni narodni politiki in dodal, da „smo v vprašanju KOKS na nični
da bo tudi v prihodnje lahko opravljal svoje veliko kulturno in izobraževalno poslanstvo. Zato bo treba zagotoviti sredstva v taki višini, da bo obstoj lista zagotovljen. Kar zadeva podpore, pa je po Ogrisovem mnenju zares čudno, da je Slovenija bolj podprla avstrijski šolski list kot pa na primer Koroška, ki da za list ni prispevala niti groša. Mirko Srienc, sodelavec Mladega roda od njegovega začetka, je dejal, da je bi pobudnik lista ravnatelj Aic-hholzer. Sam daje marsikate-rikrat iz lastnega žepa kril tiskarske stroške. Aichholzer je okrog sebe zbral učitelje, jih povabil na dopust v Strunjan, kjer je bil Mladi rod dejansko ustanovljen. Že takrat je Slovenija priskočila na pomoč. Od vsega začetka pa je bil Mladi rod tudi družinsko čtivo. Svoj čas pa je bilo potrebno celo za vsako številko Mladega roda dobiti aprobacijo	pristojnega
ministrstva. Uradna recenzenta sta bila inšp. Just in Bernard Strauss.
V 40 letih so Mladi rod vodili štirje glavni uredniki: Franc Aichholzer, Rudi Vouk, Herman Velik in sedaj Tomaž Ogris.
PiuraHzem med Sio venci...
(Nadai/e vanje .s 7. strani) kandidaturo koroških Slovencev na tako imenovanih samostojnih listah kot tudi na listah političnih strank ter na listah občanov. Cilj vseh pa mora biti prizadevanje za novo, višjo kulturo sožitja med slovensko in nemško govorečimi na občinski ravni. Za ZSO so zaradi tega kandidati na strankarskih listah enakovredni kandidatom na nacionalnih listah, če se oboji zavzemajo za take cilje ter za izboljšanje položaja slovenske narodnostne skupnosti v svoji občini.
Preberite tudi portrete kandidatov za občinske volitve z dvojezičnega ozemlja na 6. in 7. strani.
Ivan Lukan
točki. Da bi lahko uspešno prebredli to situacijo, se bomo morali dogovoriti o narodnopolitični orientaciji in programu. Tudi za vprašanje financ bo treba poiskati drugačno pot, saj je jasno, da npr. ne more kak kmet ali gospodarstvenik strokovno odločati o potrebah kulture. Denar se je v sosvetu zdaj zagotovo napačno razdelil, prav tako pa tudi drži, da poslovodja KOKS ni neospo-ravana osebnost, kakor bi to moralo biti."
Na tej seji so se prisotni dogovorili, da bo ZSO do povolilnega časa na osnovi razprave pripravila nov osnutek poslovnika in orientacijo skupnega koordinacijskega telesa koroških Slovencev, ter da bo ta osnutek ponovno razposlala vsem skupinam in organizacijam z namenom, da bi morda še do konca marca prišlo do tokrat še neuspelega skupnega sestanka tudi z NSKS in KKZ.
Andrej Mohar
Slovenija začela postopek za razdružitev Jugoslavije
-SAmpJcifta Pcpu/dikc -Slovenije je pre/eAtio srerio v Ljuhljani s* samo enim g/a.sont pron.skkntda začetek po.stopka za „raz-drnžitev .Socialistične jederativne repnhlike Jugoslavije na dve a/: več samo.stojniit in neodvi.s/tik držav". 7*o je storila s sprejemno m resolucije, Ar/ jo je nns/ov;7a skupsči/ta/n SP Ro.s/te mn Hercegovine, .SP Črne gore, .S /s' .Srb/je, sakoru RepukliAte Hrvatske /n .sobraujmm .S/t AfaArer/on/je. Resolucijo so na pokudo predsedstva predlagale vse stranke razen /m/mera/n/A: JenroArrafov, An' pa vse/t/n.sAco .sog/a.fajo .s .spreje/o re^o/ncrnjo.
Slovenski in hrvaški poiitiki res ni mogoče očitati, da nista usklajeni. Že dan po sprejetju slovenske resolucije o razdružitvi Jugoslavije je v četrtek prejšnji teden enako resolucijo sprejel tudi hrvaški sabor. Dodatno k temu pa je na predlog predsednika Tudjmana sprejel tudi resolucijo o varstvu ustavne ureditve Republike Hrvaške, s katero zveznemu predsedstvu jemlje pravico do kakršnegakoli poseganja in odločanja o zadevah na področju Hrvaške. Pri tem so mišljene v prvi vrsti pristojnosti v zvezi z vojsko, ki je po sumljivi koaliciji predsedstvo-Jovič-JLA-Srbija Hrvatom najbolj nevaren dejavnik v Jugoslaviji. S tem je hrvaški sabor tudi pravno zašči-
Umirjeno o prihodnosti
til obrambnega ministra Martina Špeglja, kateremu vojska še vedno grozi, da ga bo „ugrabi!a" in ga nasilno privedla pred vojaško sodišče zaradi očitanega protipravnega oboroževanja hrvaške policije in teritorialne obrambe.
Tako oborožena s sprejetima resolucijama sta se slovenski predsednik Kučan in predsednik Tudj-man v petek udeležila seje zveznega predsedstva, tokrat prvič izven Beograda, v Sarajevu. Glavna točka te seje je bila obravnava bodočnosti Jugoslavije. Čeprav je bilo pričakovati, da bodo predstavniki vseh republik na tej seji posredovali jasna stališča do bodočnega skupnega, raz-druženega ali ločenega življenja, se to še ni zgodilo.
Slovenija in Hrvaška sta nastopili s svojima predlogoma o razdružitvi, Srbija in Črna gora sta predstavili svoj model moderne federacije, v kateri naj bi imelo predsedstvo samo predstavniško funkcijo, vse druge pristojnosti pa naj bi imela močna neodvisna vlada, Bosna in Hercegovina in Makedonija pa še nista imeli jasnega stališča. Predvsem prva republika je predlagala kompromisno rešitev z nekakšno asimetrično	federacijo
(4+1 + 1), kar naj bi pomenilo, da bi bile štiri republike povezane v federacijo, Slovenija in Hrvaška pa naj bi bili pridruženi. Stališče oz. predlog bosansko-hercegovskega predsednika Alije Izetbegoviča si je treba razlagati iz notranje stiske in nacionalne raztro-jenosti te republike, katero si v primeru njene popolne samostojnosti lastijo tako Srbi kot Hrvati in bi samo ob taki kompromisni rešitvi lahko ohranila ozemeljsko celovitost in notranjo konsenzualno trdnost.
(Dal/e na 4. stran/j
IVAN LUKAN
Skupščina Republike Slovenije na osnovi plebiscita z dne 23. decembra 1990, v katerem so se državljani Slovenije z ogromno večino izrekli za samostojno, suvereno in neodvisno državo Slovenijo, ki ne bo več federalna enota države SFRJ, ostalim republikam v resoluciji predlaga sporazumno razdružitev SFRJ s poudarkom, da nove države, ki nastanejo s tem aktom, postanejo suverene in imajo vsaka na svojem ozemlju vso oblast. S tem v zvezi je v resoluciji tudi rečeno, da so državne meje nove države Republike Slovenije mednarodno priznane državne meje dosedanje SFR Jugoslavije z Republiko Avstrijo, Republiko Italijo in Republiko Madžarsko in meja med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvatsko v okviru dosedanje SFRJ.
Po besedilu sprejete resolucije naj bi posamezne republike postopek razdružitve izvedle postopno, sporazumno in v razumnem roku, vsa vprašanja v zvezi s pravnim nasledstvom in druga vprašanja pa naj bi rešile v skladu z veljavnimi določbami mednarodnega prava, zlasti s tistimi, ki so povzete v Dunajski konvenciji o pravu mednarodnih pogodb iz leta 1969, v Dunajski konvenciji o nasledstvu držav glede mednarodnih pogodb iz leta 1978 in v Dunajski konvenciji o nasledstvu držav glede državnega premoženja, arhivov in dolgov iz leta 1983.
Kot je iz resolucije razvidno, pa se Slovenija kot nova država ne odpoveduje prizadevanju za trajne in institucionalizirane oblike sodelovanja na novo nastalih držav, „vključno z ureditvijo medsebojnih odnosov v morebitni jugoslovanski konfederativni ali gospodarski skupnosti ali kakšni drugi ustrezni pove-
zavi v korist svojih narodov oz. državljank in državljanov."
„V prehodnem obdobju se bodo republike dogovorile, katere dosedanje funkcije federacije bodo v minimalnem obsegu še izvrševale skupno med postopkom raz-druževanja", je rečeno ob koncu resolucije skupščine Republike Slovenije.
Pred sprejetjem resolucije v slovenskem parlamentu pod predsedstvom predsednika dr. Franceta Bučarja pa je o začetku postopka razdružitve Slovenije od Jugoslavije spregovoril predsednik pred-
sedstva ' Slovenije Milan Kučan. Na posebni tiskovni konferenci za novinarje iz vse Evrope ter pred vsemi zbori skupščine je poudaril, da upa na miren in razumen razplet jugoslovanske krize s sporazumno razdružitvijo ter da so subjekt odločanja o razdružitvi republike. Predlog o razdružitvi pa da je pripravljen v skladu z zgodovinskim dejstvom, da je Jugoslavija nastala z združitvijo federalnih enot, ki so imele vse elemente državnosti in so kot take tudi sprejemale odločitve o združitvi. Jugoslovansko ljudsko armado pa je oce-
nil za „edinega dejavnika, ki ima možnost in očitno tudi ambicije, da svoj koncept vsiljuje tistim, ki ga ne sprejemajo, saj razpolaga z realno silo".
Kučan se je v svojem govoru lotil realne možnosti, da slovenske resolucije oz. predloga nekatere republike ne bodo sprejele, in s tem v zvezi poudaril, da je izjava hrvaških voditeljev, da bo v primeru razdružitve Slovenije tako ravnala tudi Hrvaška, zelo pomembna, saj to po Kučanovih besedah zmanjšuje poskus marginalizacije slovenske odločitve. „ V kolikor predloga za sporazumno razdružitev druge republike ne bodo sprejele, se bomo morali odločiti o osamosvojitvi Slovenije v samostojno in neodvisno državo brez soglasja republik. V tem primeru se bo Slovenija raz-družila brez sporazuma ter vztrajala na stališču, da je SFR Jugoslavija s tem kot država prenehala obstajati in da ima Slovenija enakopraven položaj z vsemi drugimi republikam pri njenem pravnem nasledstvu", je poudaril Kučan, ki je bil s sklepom poslancev slovenske skupščine poleg predsednika parlamenta dr. Bučarja in predsednika vlade Peterleta imenovan v pogajalsko delegacijo za prehodno obdobje do popolne osamosvojitve Slovenije.
Na skupni seji vseh zborov slovenske skupščine pa je povzel besedo tudi slovenski član predsedstva SRFJ dr. Janez Drnovšek. Menil je, da so ključna vprašanje za politično rešitev jugoslovanske krize še vedno odprta ter da imajo iz tega vidika celo prav tisti, ki opozarjajo na to, da bi bila v sedanji situaciji slovenska poteza, ki bi dokončno začrtala pot v neodvisnost in izdvojitev Slovenije iz Jugoslavije, preuranjena.
„Vendar obstajajo tudi drugačni razlogi," je poudaril Drnovšek in namignil, da bi slovenska skupščina morala sprejeti dokument o razdružitvi nasloviti ne le - kot je predvideno v resoluciji - skupščinam republik, ampak tudi skupščini SFRJ. S tem bi dali dokumentu karakter vzpostavljanja posebnih odnosov med Republiko Slovenijo in ostalim delom jugoslovanske federacije, je menil Drnovšek.
Skupščina Slovenije je na svojem zasedanju sprejela tudi nekatere amandmaje k ustavi Republike Slovenije, s katerimi so bile razveljavljene nekatere zvezne pristojnosti, med drugim na področju zunanje politike. Zavrnjen pa je bil predlog Demosovih M tank, da sc z republiške zastave odstrani zvezda.
Pogled v poslanske vrste, spredaj predsednik predsedstva Milan Kučan s č/anoma Ciri/om Zlobcem in /vanom Omanom
1/ slovenski skupščini v Ljubljani je bi/a izglasovana nadaljnja pomembna odločitev na poti k samostojni, suvereni in neodvisni državi Sloveniji.
SLOVENSKI
VESTNIK
HEUTE
DieSeite
tur unsere deutschsprachigen Leser/innen
Reiterer: „Po!itische Strategien ethnischer Minderheiten nicht nur aut „Vo!ktumspoiitik" abstutzen!"
Razgovor o gospodarstvu v Beljaku:
„S!ovenija se ne boji gospodarske samostojnosti!"
.S7ovemja A o A'or samo.s/oj/;a /7; zzeoJv/vna Jržava uspejo govpoJar/7a, v režas^am/ pa ve A o A rez z/vorzza sreča/a v preAoJ-njezn oAe/oAja. .S /aAvno oceno prevpeAnv v/oven.sAz^ga gezvpo-e/z/rvtva je pre/eAA feJen vamozave.smo /;zzv/op/7 J/reA/or ino-ze/nvAega oz/Je/Aa pr! Ej;/A//anvA/ AanA/ J/p/. eAoz/om/.s/ EJmnnJ RavAerger na meJnaroJnem Be/javAezn go.spezz/ar-sAem pogonom. Prvo /ovr.smo pr/rez//?ev .so organ/z/ra// mev/o Pe/jaA, Zen/ra/vparAavve n; 77om/z/e rz /a / A an A, MJe/ež/// pa .so sc je go .sp o z/a r .s / v er; / A / /z Avvtr/je, Pa/;je /n .S/ovemje.
Die politische Strategie ethnischer Minderheiten konne sich nicht nur auf die „Volkstumspolitik" abstutzen, sondern soHte a!!e Aspekte und Interessen der Minderheitsangehorigen um-fassen; - die wirtschaftlichen, sozia!en, pohtischen und na-turlich auch die ethnischen.
Dies war eine der Haupt-aussagen von Univ.-Doz. Dr. A!bert Reiterer, der vergan-genen Freitag in Klagenfurt/ Celovec zum Thema „Ethni-zitat und Nationalitat in mo-dernen Gese!!schaften" refe-rierte. Die Veranstaltung fand im Rahmen der derzeit [aufenden Programmdiskus-sion innerhaib des Zentral-verbandes s!owenischer Or-ganisationen statt.
Reiterer vertrat in dem Referat die Ansicht, daB „harte Votkstumspoktik" kteineren und schwacheren Minderheiten iangfristig negative Er-gebnisse bringe, wenn eine derartige Po!it-Strategie je-doch von groBeren und star-keren Minderheiten (Beispie! Sudtirol) praktiziert werde, sich dahinter in der Rege! die pohtische Absichcrung von ohgarschischcn Ftihrungsin-teressen verberge. Aus die-sem Grunde sah der Referent auch die von einem Tei! der s!owenischen Votksgruppe in Karnten angestrebte Institu-tionalisierung eines „Mindcr-hcitenmandates", etwa in Form einer sogenannten ethnischen Kammer, a!s proble-matisch an, ohne diese Variante allerdings ganzlich ab-zuiehnen.
Univ.-Doz. Dr. Reiterer sprach sich in der anschlie-Bcnden Diskussion auch gc-
gen jeden Bekenntniszwang aus und meinte, daB die Min-derheitenorganisationen hier sogar den ersten Schritt tun soHten.
Wichtig ware es nach Ansicht der Referenten auch, daB die Votksgruppe die derzeit noch sehr ausgepragte Fi-xierung auf den Gegner auf-geben soHte.
„Se!bstbewuBtsein auBert sich durch Vertrauen in die Richtigkeit des eigenen We-ges," betonte Reiterer, der einen Ausbau der emanzipa-torischen Interessen seitens der Minderheiten empfah!. Die Erhaitung der eigenen Identitat konne dabei nur das Dach flir die anderen pohtischen Zie!e sein. „Emanzipa-tion heiBt Sc!bstbestimmung, und die gibt es nicht nur in ethnonationa!er Hinsicht, sondern auch umfassen poli-tisch und sozia!", sch!oB der Referent.
S)owenien: Kein Dinar fur Ausstieg
Im derzeit vorhegenden Budget 1991 der Repubhk S!owenien ist fur den Ausstieg aus der Kcrnencrgie bzw. MaBnahmen flir die an-gekiindigte SchheBung des Atomkraftwerkcs Krško bis zum Jahr 1995 kein Dinar vorgeschen. Die Grlinen Slo-weniens haben aus diesem Grunde bereits scharfstens protestiert und sofortige Bc-rucksichtigung ihrer Vor-schhige zur SchtieBung des AKW Krško in einem neuen Budgetentwurf vertangt. Das Budget wird vorraussichthch in der ersten Marz-Halfte dem Parlament zur BeschluB-fassung vorgetegt wcrden.
Direktor Rasberger je v svojem pirispevku deja!, da si Slovenija kot najbolj razvita jugoslovanska republika z brutosocialnim produktom v višini 6000 dolarjev na prebivalca (jugoslovansko povprečje znaša 2800 dolarjev) že vrsto let prizadeva, da bi se politično kot tudi gospodarsko močneje povezala z Evropo. Zato je bila tudi ena izmed ustanoviteljic Delovne skupnosti Alpe-Jadran in je danes pomemben faktor v sodelovanju posameznih regij v Evropi. Cilj Slovenije je, da vstopi v novo Evropo, če pa ta cilj ne bo izvedljiv skupaj z drugimi jugoslovanskimi republikami, bo to storila sama.
O slovenskih dolgovih v tujini je direktor inozemskega oddelka Ljubljanske
Nekako 1.200 tekačev se je letos podalo iz Kranjske gore preko Rateč, San Antonia, Fužin, Megvarij na 30 km dolgo progo s ciljem v Sovčah nad Podkloštrom. Najhitrejši moški so bili: 1. Korošec Michael Standmann 1:19:49,0, 2. Italijan Dino Manutti 1:19:55,0,3. Robert Kcrštajn iz Slovenije 1:19:55,9. Pri ženskah sta prvi dve mesti zasedli Slovenki Vida Bertoncelj 1:36:25,4 in Urša Fačur 1:38:07,4, tretja jc bila Korošica Ulrike Traninger 1:49:48,8. Naš rojak Franz Urschitz iz Loč se jc povzpel na odlično 7. mesto.
Kot devetkratni udeleženec tega teka, bi rad posredoval nekaj utrinkov tega prelepega doživetja.
Prva dva kilometra jc trop še dokaj strnjen, a ko se polagoma vzpenjamo v dolino Planice je raztegnjena vrsta že nepregledna. Malo navzdol in že gre proti meji v
banke dejal, da znašajo približno 1,8 milijarde ameriških dolarjev ter da bi bila samostojna Slovenija v stanju, da ta dolg odplača v štirih, petih letih.
Bolj previdno je položaj v Jugoslaviji oz. Sloveniji ocenil dr. Hermann Farkaš, vodja koordinacijskega biroja za vzhodno in južno Evropo pri Zentralsparkasse. Menil je, da še vedno vlada nejasnost pri pravnih normah, ki urejajo delovanje podjetniških družb, v načinu soodločanja delojemalcev ter položaju dinarja in kontroli nad devizno politiko. V zvezi z možnostmi za koroška podjetja v Sloveniji je kot ugodno ocenil geografsko bližino Slovenije, prednost pa je dal predvsem poslovanju na
Ratečah. „Hop, hop, hop -avanti, avanti", jc slišati iz ust številnih glcdavcev, tudi kontrolni organi krepko navijajo. Medtem si našel svoj običajni ritem, noga ti sama drsi po snežni, sam pa se spojiš s sončno naravo v eno in misli letijo na srebrnih krilih tja, v sinjo modrino neba-občutek nepopisne sreče te navdaja. Hop. hop - skupina mladih me prehiti. „Žc prav," odvrnem, „kar dajte mladi" -meni se nikamor ne mudi. Nek strel me predrami. Streljanje, bombe, rakete, vojna, nekaj me zaskeli pri srcu. Vsiljujejo sc mi grozotne slike -otroci, matere, starčki, izstradani, obliti s krvjo - vpijejo, jokajo, prosijo... In mi, pre-nasičeni vsega, sc predajamo užitkom - nafta nam je dragocenejša od krvi. Ne, ne! to ne sme biti, bi zakričal v svet, a kdo bi me le slušal? Pa glej, tudi ta pisana mešanica, ki premaguje kilometer za kilo-
Edmund Rasberger, d/reA/or inozemskega odde/Aa pr/ Ljub/jansA/ bar/A/
Dr. Hermann EarAas, vod/a koordinacijskega biroja za vzhodno in južno Evropo pri Zenira/sparkasse.
področju joint-venturja na območju treh deželah Koroške, Slovenije in Furlanije-Julijske krajine.
metrom, ni enega rodu, ne enega jezika, ne enega mišljenja, toda čemu bi se sovražili, posiljevali, ubijali? Vsakdo ti je brat, vsakemu boš ponudil roko v pomoč, če se bo znašel v snegu ali se mu bo pripetila kaka nezgoda. Kako enostavno je vse to, kako samo po sebi umljiva vsaka bodrilna beseda pešajočemu. Preveč zamišljen se sam znajdem v snegu in že se ti ponuja roka človeka, ki jc bogve odkod. Še preden se utegneš zahvaliti, je oni že odšel. To je prijateljstvo, ki ne sprašuje čemu, zakaj? - ki ne pričakuje zahvale, ampak mu je dejanje enostavno srčna zadeva.
Pričenja se zadnji naporni vzpon proti Sovški planoti. No, ne morem tožiti, kljub šestim križem me kosti še kar dobro nesejo. Ne več najmlajši, a za staro železo tudi še nisem, in to mi jc v zadovoljstvo. Kakor neskončna čreva sc vleče steza po sončni ravnini, a enkrat jc tudi te konec. Poskočne viže in navijanje gledalcev te nese zadnje metre proti cilju. Tam si od-prtaš smuči, sc nekoliko razhodiš, se odžejaš z dvema, tremi čaji in v sebi občutiš neko nepopisno zadovoljstvo.
Franček Černut.
Umirjeno o prihodnosti
(ZVaJa/jevanjevJ. v/rnmj
Podoben je položaj Makedonije. Predsednik Kiro Gligorov je sicer izjavil, da ta republika želi ostati v okviru Jugoslavije, hkrati pa je v Makedoniji vse pogosteje slišati zahteve po samostojnosti, kajti v primeru ločitve Slovenije in Hrvaške bi bila v federaciji s Srbijo izpostavljena še večjemu pritisku. Poleg tega pa jc Makedonija še edina republika, ki po decembrskih volitvah še ni konstituirala nove vlade.
Po vrnitvi iz Sarajeva je slovenski predsednik Kučan izjavil, da je bila slovenska resolucija slabo razumljena, saj jc bila ocenjena kot končno dejanje
ne pa kot začetek postopka. kar pa se bo v prihodnjih dneh nedvomno spremenilo. Poleg tega je dejal, da ..Slovenija ne more biti zainteresirana, da pride zvezna država v kolaps. Sporazumno bi bilo treba prebresti prehodno obdobje."
Za notranjeslovensko situacijo pa predsednik Kučan menil, da bi si v Sloveniji morali razdeliti delo, „da se ne morejo vse strukture ukvarjati samo z raz-druževanjem, ampak bi se bilo potrebno pogovarjati tudi o problemih socialnega soglasja. Če Slovenija tega ne bo rešila in bo prišlo do socialnih prepirov, tudi ne ho mogla izvesti naročila decembrskega plebiscita."
Prihodnja seja jugoslovanskega predsedstva ho v petek, L marca spet v Beogradu.
Jože Rovšek
Prijateljstvo preko meja
F nede/jo, 77jeArnarja je po JveA ArezvnežmA z/maA vendar/c spe/ v/cAe/ zna;:/, že /rad/c/ona/n; .S'A/-7o;vr 3, vmaear.sA/
/eA po /reA Ježe/aA. Dve /e/; v o mora// orgamzaforj/ /z PrA/ža,
/čranjsAegore /n PoJA/ovfra čaAad, Ja je pr/v/o Jo Je.se/e, jaAZ-/ejne pr/red;fve, A/ je eJ/n.s/vena, .saj //JeZeženc/ prečAzzyo državne meje Zvez AnAržneAo/; Aon/ro/e. Po/eg .spor/negn značaja je ve precej Ao/j v ovpredju pr/ja/e/jvA; pomen v .se/z, A/ ve pr/zaJevajo za rea//znc;jo, m J.soe/7; /t.s/;A nde/eženeev, A/ v .svoj/m vode/ovanjem /nan/je.s//rajo, AaAo je /rcAa ž/ven' vožnje med narod/.
KULTURNE
NOVICE
Ikarus pristal vUnikumu
PreteA:/;	v sobofo m ne<7c//o /e p/eym teater /Parus
nastop//^vo/o „Centej:mo" v prostor;?: Čn/^Mma v Ce/ovcn. Program /e P;/ toArrat na novo postav/jen, 6;7o )e man; p/e,sa/-cev, zato pa so M; r;a.stop; še bo// dovršen: Por še pred aePa; mesec/, o5 prvtb oasfop/P v ^entpr/moža.
ŠTEFKA VAVTI
K vsebini je v programu zapisano, da so „narodi vedno sanjati o tem, da skozi ptašč zgodovine in časa pobli-skava luč izvora, začetka. Sanjati so o še nedotaknjeni koži, o brezmadežnem dejanju, upati so, da bi po odstranitvi deformacij našti pot do človeških izhodišč, da bi znova začeti z zgodovino ter ubežati dokončni civilizacijski smrti.
Centesima je eno od mno-goštevitnih iskanj te poti s pomočjo plesnega izročila, s pomočjo novih, intuitivnih in izmištjenih ptesnih oblik, je poskus, s katerim plesalci in plesalke skušajo predreti debel zvočni zid časa in kulture ter najti prvotni greh, ga ponazoriti in mu s tem odvzeti uničevalno moč."
Plesni teater Ikarus z gibom in kretnjami kritizira moralo naše družbe, tehniza-cijo, ki prazni človeka.
Centesima, črne kulise, svetloba, potnik, ki čaka nekoga, da bi ga vzel s seboj, glasba, toni, dež, življenje nastaja.
V prvem delu plesalci in
plesalke prikažejo človeka, ki je podvržen morali, normam, s katerimi se srečujemo v življenju, ženske se gibljejo kot lutke, moški se z njimi poigrava. Narodna glasba podpira to neenakost, izkoriščanje ženske, hmtatata, ženska kot seksualni objekt. Je ženska res nekaj vredna le, če ima ob sebi moškega? Je zapuščena, samotna tista, ki ga nima?
Sama se krčim v svojih bolečinah in skozi kosti in možgane mi gre to njeno trpljenje. In pot iz tega začaranega kroga? Si jo bomo izborili? Boj med spoloma -kako se bo končal? Kdo bo slednjič obležal?
Asociacije, ki so se mi porajale, ko sem sledila plesu. Vsi so bili perfektni (vsaj zame!), dobro so prikazali posamezne slike, kaos in vendar tudi neke vrste "višji red".
Prve verzije Centesime v Šentprimožu žal nisem videla, zato ne morem primerjati, reči, ali je na novo postavljena boljša, slabša?
Prireditev v Unikumu me je (in ne samo mene) vsekakor pritegnila, nagovorila, mi dala misliti. Prav zato Ikarusu in pa Centesimi želim še več zadovoljne publike!
Premiera tutkovne igre
V drugem delu prireditve pa bo nastopil MePZ „Jakob Petelin Gallus" z „Ustoliče-njem karantanskega kneza", kantato za sole in mešani pevski zbor s spremljavo trobil. Kot solisti bodo nastopili Janez Kampuš, Janko Zer-zer, Mario Podrečnik, kronist bo Janko Tolmajer, kvartet trobil pa sestavljajo Stanko Praprotnik, Jože Žitnik, Božidar Lotrič in Jeraša Domen.
„Sanje o govorečem cvetu"
Pred nekaj dnevi je izšla prva številka štirinajstdnevnika ..Porabje", glasila Zveze Slovencev na Madžarskem. Dobro sodelovanje s Slovenijo je slednjič omogočilo, da so tudi Slovenci na Madžarskem - po dolgoletnem čaka-
je naslov lutkovne igre Milana Dekleva, ki jo je preteklo nedeljo na domačem odru prvič zaigrala lutkovna skupina iz Šmihela. Z igralci jo je pripravil Štef Merkač.
Omeniti je še treba, da bo skupina s to igro med drugimi nastopila prihodnjo soboto na Srečanju mladinskih gledaliških skupin v Modesto-vem domu v Celovcu - žal nekoliko zgodaj, in sicer ob 7.45 uri.
nju - dobili svoj časopis v materinščini. Glavna urednica je Marjana Sukič, časopis pa bodo tiskali v tiskarni Solidarnosti v Murski Soboti. Stroške tiska in del stroškov uredništva bo plačevala slovenska vlada iz republiškega proračuna.
„Vaganti" v Šentprimožu
V	soboto, 2. marca bo v farni dvorani v Šentprimožu nastopila vokalna skupina „Vaganti" iz Prage s Palestri-novo mašo „Missa aeterna Christi munera" , velikonočnimi liturgičnimi pesmimi in s skladbami Jakoba Gallusa -te skladbe bo zapela pri maši, po njej pa bo izvedla še koncert duhovnih spevov češkega skladatelja Jana Campanusa Vodnanskega.
Ko je leta 1986 poklicna glasbenica Jana Konvalin-kova spoznala skupino amaterskih pevcev „Vaganti", so se izpolnile njene umetniške sanje. V teku enega leta so se predstavili s številnimi koncerti npr. čeških baročnih pesmi, evropske renesančne glasbe, s pesnitvami F. Villona idr.
V	preteklih letih pa so se posvetili v glavnem skladbam elizabetinskih madrigalistov Orlanda di Lassa, Palestrine, Gallusa in Adama Michna.
V	svojih nastopih ansambel združuje glasbo, recitacije, gib in sliko, tako izraža posamezne zgodbe ali zaporedje čustev in misli. Za vse, ki tega enkratnega koncerta nočejo zamuditi, prireditev se bo pričela ob 18. uri, prireditelji pa so: SPD ..Danica", župnijski svet v Šentprimožu in KKZ.
Koroška poje
Prihodnjo nedeljo ob 14.30 bo v Domu glasbe v Celovcu letošnji osrednji koncert Krščanske kulturne zveze, ki je tokrat posvečen 400-letnici smrti Jakoba Petelina Gallusa in 20-letnici smrti dr. Franceta Czigana.
V	prvem delu koncerta bodo nastopali zbori iz Primorske, Slovenije in Koroške. Koroško bosta zastopala Mešani pevski zbor „Jakob Petelin Gallus" iz Celovca in Mešani mladinski zbor Zvezne gimnazije za Slovence, iz Ljubljane prihaja vokalna skupina „AVE", zapela pa bosta še Mešani pevski zbor iz Štandreža pri Gorici in vokalna skupina ..Vaganti" iz Prage.
1. novinarska nagrada A!pe-Jaaran S!o vencu
V	Milanu je bila pretekli teden L podelitev novinarskih nagrad Alpe-Jadran. Prvo oz. glavno nagrado v višini 60.000 šilingov je prejel slovenski novinar Lojze Kante za svoje radijske in televizijske prispevke v magazinu „Alpe-Jadran". Nagrado za novinarje pri dnevnikih pa je prejel dr. Hans Wink!er od „Kleine Zeitung" v Gradcu.
TEDEN KNJtGE V KNJtGARNt DRAVA - NAŠA KNJIGA
Paulitschgasse 5-7	Celovec
Od 4. do 9. marca 1.1.
Slovenske in nemške knjige (moderni antikvariat) po izredno ugodnih cenah.
Porabski Slovenci so dobili svoj časopis
CELOVEC. - Mesto Celovec (oddelek za kulturo) in koroški ORF objavljata razpis za oblikovanje in dekoracijo tako imenovanega „Ingeborg Bach-mann - tekmovanja 1991". Dekoracija naj poudari enkratnost te prireditve, obenem pa naj bo optično privlačna. Oblikovati pa je treba južno stran ORF-teatra, oder naj nudi prostor 13 osebam in za snemanje potrebnim kameram. Zaželeni so načrti za oder ORF-teatra, za optični signet pred poslopjem ORF, poleg tega pa naj bo v načrte vključeno tudi oblikovanje stopnišča in kavarne. Osnutek predlagane rešitve in model je treba vložiti v merilu 1:50, rok za vložitev je 28.marec, odločitev pa bo objavljena 10. aprila. Interesenti lahko oddajo svoja dela v organizacijski pisarni Bachmannove nagrade v koroškem ORF, Sponhei-merstr. 13, oddelek za literaturo (3. nadstropje, soba 325). Žirijo bodo sestavljali izbrani predstavniki prireditve in umetniki.
KRANJ. - Pretekli teden v četrtek se je v Prešernovem gledališču v Kranju pričel 21. Teden slovenske drame, ki bo trajal še do 1. marca. V sporedu so doslej nastopili: LG Ljubljana s „Prizori iz življenja stvari" Borisa A. Novaka (režija:	Boris
Kobal), Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice z „Vido Grantovo" Ferda Kozaka, ki jo je zrežirala Katarina Pegan, SNG Drama Maribor je uprizorilo „Kri in košute", avtorja in režiserja Damirja Zlatarja Freya, MGL Ljubljana pa je zaigralo „Potohodca" Daneta Zajca v režiji Mileta Koruna. Nocoj je na sporedu SLG Celje s Cankaje-vimi „Hlapci" (režija Mile Korun), jutri pa bo ..Hlapce" zaigralo še SSG Trst v režiji Borisa Kobala. Prvega marca pa bo SLG Celje nastopilo še z igro „Camera obscura" avtorja in režiserja Vinka Modern-dorferja.
Poleg zanimivega gledališkega sporeda pa Teden slovenske drame razpisuje še ..Nagrado Slavka Gruma" za najboljše slovensko dramsko besedilo v tekočem letu. Ta nagrada je stalna, podelijo pa diplomo in denarno nagrado. Dramska dela bo ocenjevala žirija, ki jo bo imenoval programski svet Prešernovega	gledališča
Kranj. Podelitev nagrad bo na Tednu slovenske drame 1992, rok za pošiljanje besedil ( v štirih tipkopisih) pa je 31. december tega leta (naslov: Prešernovo gledališče Kranj, Titov trg 6, 64000 Kranj, pripis ..Nagrada Slavka Gruma").
Fric Kumer,
glavni kandidat EL-Pliberk, 54 let, kmet z Blata.
1)	Komunalnopolitično delo me zelo veseli. Poleg tega imam dobre kolege, ki se z mano vred potegujejo za skupne cilje, in tako sem se še lažje odločil, da zdaj že tretjič kandidiram kot glavni kandidat EL.
2)	Za EL kandidiram, ker se je že v preteklosti izkazalo, da ta frakcija dejansko zastopa vse občane, ne glede na narodnost ali svetovni nazor, in ker lahko v njej dosegam tudi cilje, ki so zame osebno pomembni. Druge stranke namreč slovenščino vedno zapostavljajo, pa tudi če v volilnem boju govorijo drugače.
3)	Nujno bo, da bomo izdelali prostorski načrt, ki bo
Fr/c Kumer
vključeval skrb za ustvarjanje novih delovnih mest v ekološko čistih podjetjih in za pomoč obstoječim obratom. Se posebej bomo morali pomagati kmetom v gorskih predelih, ki potrebujejo urejene ceste in dovoznicč, za posege v zaščito talne vode pa
jim bo treba plačati odškodnino.
Pravtako čakajo na pravično in enakopravno obravnavanje kulturna in športna društva, pri čemer bomo morali pomagati predvsem manjšim vaškim skupinam in pri ohranjanju kulturnozgodovinskih objektov.
4)	Naš cilj ostaja še nadalje
nespremenjen:	slovenščina
mora postati enakopravna povsod v javnosti. Obstaja še cel kup nerešenih problemov, saj vprašanje slovenščine tudi na uradih in na napisih ni urejeno. Še posebej pomembno pa jo bo uvesti v otroške vrtce.
5)	Kot frakcija želimo postati močnejši. Naš cilj je, da ohranimo naša dva mandata v mestnem svetu in da pridobimo glasove. Kot kandidat za ždpana pa naj bi prišel v drugi volilni postopek. Oba cilja sta realna.
He!ga Kristan,
glavna kandidatka SPO Pliberk, 38 let, glavnošolska učiteljica.
1)	S politiko se ukvarjam že dalj časa, čeprav se za mesto v občinskem svetu potegujem prvič. Po tej poti pa bi rada uresničila svojo željo, da v sodelovanju z vsemi prebivalci lahko sooblikujem politiko naše občine.
2)	Za SPO kandidiram, ker v njej že dolgo delujem. Začela sem v krajevni organizaciji na Blatu, katere predsednica sem bila nekaj let, zdaj pa so me člani naše stranke izvolili za predsednico občinske organizacije ter za svojo glavno kandidatko.
3)	Zelo so nam pri srcu vprašanja varstva okolja, kajti mednje ne sodi le urejeno odvažanje smeti, temveč tudi nastajanje novih podje-
tij, ki ne obremenjujejo okolja, reševanje problemov zaščite talne vode, načrt za prostorsko urejanje,... V tem sklopu je seveda treba videti tudi vprašanje dovoznice na avtocesto, za katerega menim, da bi bilo treba izvesti ljudsko povpraševanje.
Treba pa bo poskrbeti tudi za gradnjo stanovanj, sanacijo šol (Vogrče, Božji grob,...), hkrati pa bi v Božjem grobu lahko zgradili tudi telovadnico, ki bi služila npr. tudi za potrebe odbojkarjev,... Seveda pa bo to mogoče uresničiti le, če bo na razpolago tudi denar, ki ga je treba smiselno uporabiti.
4) Pričakujem, da bom tudi s Slovenci v občini lahko vzpostavila tako sodelovanje, da bomo vsa vprašanja urejali na medčloveški ravni in da ne bomo ustvarjali problemov, kjer niso potrebni. Če bosta dani potreba in zakonska osnova, se bom zavzemala
Ne/ga Kristan
tudi za javni dvojezični vrtec. Seveda pa bo o njem in o njegovi lokaciji moral odločati občinski svet.
5)Pri volitvah nimamo slabih možnosti. Naša lista je dobro sestavljena, naš program je dober, torej bo takšen tudi rezultat. To velja tudi za mojo kandidaturo za mesto županje.
Raimund Gri!c,
prvi kandidat DVP-Piiberk, 41 iet, profesor, čian narodnostnega sosveta za Siovence na Dunaju.
1)	Član mestnega sveta sem že dve mandatni dobi. S komunalnopolitičnim delom želim tudi nadaljevati, ker mi daje možnost, da vplivam na razvoj občine in tudi dosegam cilje, ki si jih sam zastavim.
2)	Za OVP pa kandidiram, ker sem njen član že odkar sem končal študij, nasploh pa mi je skupina, s katero pri tem lahko sodelujem, zelo všeč in imam v njej mnogo prijateljev.
3)	Imamo mnogo konkretnih točk in zahtev. Kratkoročno pa mi je najbolj pri srcu obnovitev ljudske šole na Humcu, hkrati pa se zavzemam tudi za to, da bi tam zgradili dvojezični vrtec.
Končno pa je treba tudi
Ha/mund Gr/7c
asfaltirati cesto na Komelj, s čemer bi zelo izboljšali situacijo kmetov, ki tam živijo. Občina ima v ta namen že pripravljen denar, zdaj pa si bo treba od dežele izboriti ustrezen delež.
4) Na vsak način moramo zgraditi dvojezični vrtec, za katerega OVP meni, da bi moral biti javno dvojezičen.
To smo zapisali tudi v naš program, kar hkrati pomeni, da je OVP v tem vprašanju spremenila svoje stališče, kar je tudi rezultat dejstva, da imamo precej pomlajeno listo kandidatov.
Že doslej sem si prizadeval za boljše sodelovanje med skupinami in zbori, kar mi je deloma tudi uspelo. Kljub temu pa si zastavljam cilj, da bi pripravili še več skupnih prireditev. To pa ne le med posameznimi društvi, temveč tudi na uradni, torej občinski ravni.
5) Imamo dva visoko postavljena cilja: OVP naj ostane najmočnejša frakcija, jaz pa postanem župan. Slednje pa bo odvisno predvsem od izida v prvem krogu. Večje možnosti imam, če uspem že na prvi mah, v morebitnem drugem volilnem postopku pa bo odvisno, kdo bo nasprotni kandidat. Če bo to Fric Kumer, mislim, da bi imel manj izglcdov.
Kandidati o svo}
programih in pri
Le fe nekaj <7/// je Jo okč/7;.sk;7/ vo/ztev na Koroske/n. /d.
/narca koJo /aJ/ občanke /n občan/ na Jvojez/čnem ozenJja vo/z/t' svoje j/reJs/avn/ke v obč/n.sk/7: oJbor/b. Za pr/paJn/ke ^/oven^ke naroJno^tne ^k/zpnos//' je pr/ oJ/oč/fv/, za katerega kaaJ/Jata, vob/no grupacijo oz. .stranko naj g/a/.'Hj'ej'o, zagotovo bistvenega pomena, kaj j/m /e-ta .s .svojo o,sebao.stjo /n .svoj/m programom nuJ/.
Bolj ali manj nacionalno lja in v mestu Celovec, preusmerjene slovenske liste cejšnje pa je tudi število slo-kandidirajo v skoraj vseh venskih kandidatov na listah občinah dvojezičnega ozem- socialistične stranke, pri
Tatjana
Messner-Zeichen,
druga kandidatka ZAL-Ce lovec, 31 let, študentka
1.	V preteklih letih sem spoznala, da politiko lahko sooblikuješ le tedaj, če imaš možnost soodločanja v pristojnih organih. Za Celovec je to občinski svet.
V skupnosti staršev, ki se je borila za javno dvojezično šolo v Celovcu, sem spoznala, da so nas povsod z lahkoto odslovili, ker nismo imeli podpore vsaj s strani celovškega magistrata.
2.	Za kandidaturo pri ZAL sem se odločila, ker se je v okviru te liste največ diskutiralo o različnih točkah programa, med drugim tudi o interkulturnosti. Prav ta je po mojem edina možnost, da se izognemo asimilaciji. Naci-
onalna kandidatura Slovencev pa povzroča le to, da se tudi vnaprej vrtimo v krogu.
3.	V prvi vrsti se nameravamo boriti za izboljšanje socialne in ženske problematike in za kulturo dvojezičnosti v Celovcu. To so tudi področja, kijih druge stranke - razen v predvolilnem času -zanemarjajo. Pred volitvami so sicer vse stranke kar naenkrat ekološke in socialne, sprašujem pa se, zakaj v preteklih letih v to smer niso kaj storile!
4.	Zame je pomembno, da se v občinskem svetu diskutira o prednostih dvojezičnosti; konkretno pa se bomo zavzemali za občinski dvojezični otroški vrtce v Celovcu, za javno dvojezično šolo in popoldansko varstvo otrok. Drugo težišče pa bo kulturno področje: kulturo dvojezič-
Angetika Hod!,
glavna kandidatka ZAL-Ceiovec, 29 iet, nameščenka
L Sem meščanka, ki se zanima za politiko in za dogajanja v našem mestu Celovcu. Kot takšna bi rada posegla v politiko, se še posebno angažirala na tistih področjih, kjer je etablirana politika po mojem mnenju doslej premalo storila. V prvi vrsti so to socialno in kulturno področje ter dvojezičnost. Poleg tega pa bi si želela več vpogleda v delovanje občinskega sveta.
2.	ZAL ima političen program, s katerim najbolj soglašam. Tako si tudi sama predstavljam in želim kvalitetno življenje v mestu.
3.	Težišča našega programa so zame v tem, v čemer so druge stranke v preteklosti odpovedale. To so v glavnem socialna vprašanja (že vsa zadnja leta imamo v Celovcu premalo stanovanj, socialisti i. dr. pa so se tega problema spomnili šele v letu 1991, čeprav bi že zdavnaj lahko kaj storili, saj so bili na oblasti!), področje kulture in dvojezičnost v Celovcu.
4.	Dvojezičnost zame pomeni, da živimo v skupnem prostoru, da je v Celovcu večkulturna družba. Vendar
Ange/zka Hod/
pa se to v javnosti nikjer ne odraža in vidi (razen v privatnih iniciativah). Pomembno se mi zdi, da javnost opozarjamo na to, da v Celovcu živita dve narodni skupnosti z dvema različnima kulturama in da je to za mesto obogatitev. V tej zvezi se nameravam boriti posebno še za javno dvojezično ljudsko šolo in za dvojezične otroške vrtce, na kulturnem področju pa za skupne prireditvene prostore, za dvojezične literarne dneve ipd.
5. Za županjo kandidiram, ker hočem v javnosti pokazati možnost, da to mesto lahko vodi tudi ženska. Doslej se kot ženska v Celovcu ne počutim ustrezno zastopana. Za izid volitev pa sem optimistična, da bomo dosegli en mandat.
jih s(mnkah, ičakovanjih
1.
det
Zeleni alternativi in tudi na kandidatnih listah ljudske stranke. Tudi KPA se poteguje za slovenske glasove, pravtako pa obstajajo tudi imenske liste s slovenskimi kandidati, ki na občinski ravni upoštevajo tudi težneje slovenske narodnostne skupnosti.
Slovenski vestnik kot nadstrankarski list koroških Slo-
vencev je ob občinskih volitvah na Koroškem kontakti-ral z raznimi kandidatkami in kandidati za občinske odbore iz vrst koroških Slovencev oz. slovensko in nemško govorečih sodeželanov in jim s petimi vprašanji dal možnost, da utemeljijo svojo kandidaturo na tej ali oni listi ter da predstavijo prednosti in težišča tega ali onega programa.
Tatjana Messner-Ze/c/ien
nosti bo treba upoštevati tudi v proračunu celovške občine, radi pa bi tudi dosegli, da občina uvede referat za in-terkulturne odnose.
5. Pričakujem si en mandat, če pa bodo Celovčani podprli naš program in nas volili, bomo osvojili še drugega!
Ludvik Ogris,
kandidat z Radiš na iisti SPO v občini Žreiec, 58 tet, čian občinskega predstojništva.
1)	Kandidiram,ker menim, da naj sc vsak občan po svojih možnostih vključuje v komunalno življenje in sc tudi artikulira. Stvari spremeniti od zunaj je le redkokdaj mogoče.
2)	Da kandidiram na listi socialistične stranke, je zame logično, saj sem že desetletja član, funkcionar in zastopnik te stranke v občinskem odboru. Kandidatura na listi SP je tokrat v toliko bolj pomembna, ker jc v zadnjem času znotraj stranke, tako na lokalni kot na deželni in zvezni ravni, opaziti Slovencem bistveno bolj naklonjeno stališče. Rad bi opozoril tudi na zasluge kanclerja Vranitzkc-ga, ki jc na zvezni ravni veliko prispeval k pozitivnemu razvoju (dvojezična trgovska akademija , slovenske tv-oddajc itd.).
3)	Najbolj pomembno vprašanje za Radišc jc zagotovitev centralne ali lokalne obskrbc z vodovodom, druge dve pomembni točki iz našega programa pa sta dograditev drugega otro-
Pet vprašanj kanthdatkam in kandidatom ob občinskih volitvah 1991
1)	Zakaj ste se odtočiti za kandidaturo?
2)	Na kateri tisti kandidirate in zakaj ste se odtočiti za to in ne za drugo tisto?
3)	Povejte nam gtavne tri točke iz vašega programa.
4)	Kaj žetite storiti za stovensko narodnostno skupnost v vaši občini?
5)	Se boste potegovati tudi za funkcijo župana? Kotiko mandatov oz. gta-sov pričakujete za Vašo tisto oz. stranko?

Ludv/k Ogr/s
škega vrtca v Zrelcu ter nadaljevanje gradnje kanalizacije v občini.
4)	Neke posebne točke tu ne bi hotel izpostaviti. Program socialistične stranke v občini jc tako širok, da zajema vse občane, ali so eno, dvo ali večjezični. Zakonska situacija s strani občine je urejena, kljub temu pa sc bom v občinskem svetu prizadeval, da bodo pripadniki slovenske narodnostne skupnosti deležni absolutne enakopravnosti.
5)	Naš cilj je obdržati absolutno večino v občinskem svetu ter jo po možnosti še zvišati.
Engelbert Wassner,
gtavni kandidat SPO-Sete, 40 tet, orodjarski mojster
1)	V socialdemokratski stranki delujem že več let. V tem času sem dobil tudi občutek za komunalnopolitična vprašanja. Veliko možnost pa sem dobil zdaj, ko me je stranka kandidirala tudi za župana.
2)	Odločitev, da kandidiram za SPO, je bila zame zelo lahka, saj je ta po mojem tista stranka, ki se dejansko zavzema za delovne ljudi in je v svoji stoletni tradiciji prispevala k temu, da danes vsi živimo v blagostanju.
3)	Zelo pomemben projekt je gradnja občinskih stanovanj. Zamisel ni povsem nova, toda prav v zadnjem času mi je uspelo prepričati nekega kmeta, da bomo za
Nantej Obp,
gtavni kandidat EL-Sete, 34 iet, učitetj verouka.
1)	Da spet kandidiram, je v bistvu povezano s prejšnjo mandatno dobo. V njej so nam uspele pridobitve za Sele, ki so neprecenljivega pomena (vodna zadruga, nova šola, protesti proti vojaškemu vežbališču,...). Dejavnost v to smer želim tudi nadaljevati.
2)	EL je pri naš nadstrankarska struktura, je zbirna organizacija vseh tistih, ki neodvisno od strank želijo delati v korist vseh občanov. V tem je glavni vzrok, da kandidiram za EL.
3)	Delovno področje in naš program sta zelo obširna. Ena zelo pomembnih točk je ureditev in izgradnja prometne in gospodarske infrastrukture. Zavzemamo pa se
WiHi Moschitz,
glavni kandidat Volilne skup-nosti-Bistrica v Rožu, 46 let, poslovodja.
1)	Nasploh hočemo vsem našim kandidatom vliti samozavest, da so sposobni, da bi lahko opravljali tudi nalogo župana. To velja tudi zame, saj hkrati tudi mislim, da mora biti župan neodvisen, torej pravi domačin.
2)	Za kandidaturo za Volilno skupnost sem se odločil, ker je to edina neodvisna, domača frakcija, ki se poteguje za glasove pri teh volitvah.
3)	Zelo odločno bomo nastopali proti vsem projektom, s katerimi bi hoteli iz Roža narediti tranzitno regijo (npr. proti izgradnji železniške proge ali hitri avtocesti). Veliko pozornost bomo morali posveti izboljšanju dohodkovne situacije naših občanov, še posebej gorskih
Engte/berf 1/Vassner
uresničitev tega načrta imeli na voljo tudi ustrezno zemljišče. Vprašanje zemljišča pa bomo morali rešiti tudi v zvezi z lokacijo teniškega igrišča, sicer pa je eden pomembnih ciljev tudi ta, da bi nam dežela dodelila finančna sredstva, s katerimi bi
tudi za preureditev starega občinskega poslopja v dom starih, za izobraževanje kmetov, ureditev mladinskega centra ter izgradnjo teniškega igrišča. Centralna točka pa je seveda vojaški poligon v Košuti. Pri tem želimo z vso odločnostjo doseči, da postane pašna pravica naših kmetov v času od začetka maja do zime dejansko neprekinjena. Če bo treba, bomo tožili tudi vojaščino in hum-perško gozdno upravo. Sicer pa želimo doseči večje odpiranje občine navzven.
4) Nekaj problemov nam je že uspelo rešiti, doseči pa moramo seveda tudi postavitev dvojezičnih napisov. Dvojezičnost mora pri nas postati dejansko samoumevna in pri tem moramo doseči dosledno uporabo slovenščine v javnosti. V tem pogledu naj bi bile Sele vzorec za druge občine. Dokažimo, da je dejansko
kmetov in tistih, ki se poleg službe ukvarjajo s kmetijstvom. Ne nazadnje pa si bomo prizadevali tudi za koriščenje idealnih možnosti za turizem, kot so to npr. smučanje, kopanje, sankanje,...
4) Nasplošno bomo podpirali vse dejavnosti, ki pripo-
Mosc/i/fz
končno lahko asfaltirali cesto med Borovnico in jezerom pri gostilni Kaiser.
4)	Za narodno skupnost smo pravzaprav precej storili že v zadnjem obdobju. Pri tem bi spomnil le na to, da imamo zdaj dvojezične pisemske kuverte, pisemski papir in seveda tudi dvojezičen občinski grb. Tudi sklep o postavitvi dvojezičnih krajevnih napisov je že sprejet. Tega bomo zdaj izvršili. Sicer pa mislim, da bomo ob pomoči Tomaža Ogrisa, ki je predsednik delovne skupnosti avstrijskih narodnih skupnosti v SPO, lahko še bolje skrbeli za potrebne sklepe.
5)	Če se ozrem na teh 45 let, odkar obstaja SPO v Selah, upam, da bomo tudi za naprej ohranili absolutno večino. Zase osebno pa mislim, da bom pri volitvah za župana dobil potrebnih dobrih 50 odstotkov glasov.
/Vanfe/' O/Zp
mogoče precej več, kot se ta čas nekateri sploh upajo.
5) Moja kandidatura za župana je v toliko lažja, ker imamo dobro in izravnano postavljeno listo. Zato mislim, da mi bo pri tem uspelo, kot frakcija pa želimo zlomiti absolutno večino SPO.
morejo k dobremu sožitju, na vsak način pa zahtevamo priznanje in upoštevanje slovenščine na vseh ravneh javnega življenja. Izkoristiti moramo tudi pripravljenost zvezne vlade, da pokrije stroške za eno dvojezično vzgojiteljico v vrtcu, kar bi seveda pomenilo tudi prvi ukrep v smeri dvojezičnega vrtca.
Spremeniti bo treba tudi način subvencioniranja društev. Prenehati moramo s „togim razdelitvenim ključem" in društvo podpirati po dejavnosti. Tako bo treba sveškemu društva dodeliti več denarja, saj za občino preko njenih meja stori več koristnega kot ostala društva.
5) Kandidiram za mesto župana, ali pa bom to funkcijo tudi dejansko dosegel, bo odvisno od volilcev. Kot frakcija pa upamo, da bomo k dosedanjima mandatoma pridobili še tretjega, s tem pa želimo tudi preprečiti absolutno večino ene izmed drugih frakcij.
DVOJEZ!ČNA ZVEZNA TRGOVSKA AKADEMU A - ZWE!SPRACH!GE BUNDESHANDELSAKADEM1E
Vsakdo potrebuje trgovsko izobrazbo!
Jedem seine soiide kaufmannische Ausbildung!







Schu!e:
*	Werbebranche
*	OftenUicher Dienst
*	Fremdenverkehr
ča:
* industriji
BERECHT!GUNGEN USPOSOBLJENOST!:
POGOJ! ZA SPREJEM - AUFNAHMEVORAUSSETZUNGEN:
ANMELDUNGEN - PRiJAVE: Ab 9. Feber !99!/ od 9. febuarja daijc akademie. 9020 Kiagcnfurt, Prof. Janeiič-Piatz 1.
Sprejemn^izpM Sodo 4 julja
„So!iraditat" - podpira ndade brezposeine
CELOVEC. - Pred tremi teti je nekaj angažiranih mladostnikov ustanovilo „Dru-štvo za podporo in solidarnost z brezposelnimi mladostniki". „Soliraditat" deluje v Celovcu in je neke vrste eksperimentalna iniciativa na delovnem trgu. Kolesarska in avtomobilska delavnica zaposluje mladostnike (v zadnjem času tudi starejše), ki zaradi osebnih, psihičnih in drugih problemov na prostem delovnem trgu ne najdejo zaposlitve. V tej delavnici vključeni delajo pod nadzorstvom mojstra avtomehanike in ključavničarja, pri problemih na socialnem področju pa jim pomaga tudi socialnopedago-ška delavka. V tej klimi se vključujejo v delovni proces.
navajajo na življenje in delo pod pritiskom, vse to pa vendarle ob razumevanju in pomoči, tako da utrjujejo tudi svojo osebnost in pozneje lažje najdejo zaposlitev na prostem delovnem trgu.
Te dni je „Soliraditat" odprla svojo drugo delavnico, ki zaposluje najbolj agresivne in problematične mladostnike, ki hi sicer padli skozi socialno mrežo.
Vsakdo, ki želi podpreti „Soliraditat", lahko tej delavnici odda v popravilo pokvarjeno kolo oziroma avtomobil. Delavnico najdete v Dr. Palla-Gasse 29, za termin ali informacije pa se lahko obrnete na telefonsko štev.: 0463/51 63 10.	*
Nove perspektive v turizmu
Pretekli teden v petek so predstavniki ..Avstrijske reklame / Osterreich Wer-bung" predstavili javnosti svoj nov koncept za turistično gospodarstvo v prihodnjih letih in knjigo (Avstrijska reklama, marketing 2000, podjetniški koncept in podlage za turistično gospodarstvo), ki bo te dni izšla v Avstrijski gospodarski založbi.
V tej zvezi se je glavni ravnatelj podjetja dr. Klaus Lukas optimistično izrazil o razvoju turizma v Avstriji in na Koroškem v prihodnjih letih. ..Politični konflikti na Bližnjem vzhodu namreč bistveno vplivajo na odločitev posameznika, kje bo preživel dopust. Zato je letos pričakovati, da bo v prvi vrsti vzcvetel tako imenovani ..bližnji turizem / Nahtourismus"", je dejal med drugim. Koroška pa da je še posebej privlačen cilj, zaradi svoje narave, ravnovesja med jezeri in gorami in zaradi svoje bližine prostoru Alpe-Jadran. „Tudi v
turizmu se v zadnjih letih vse bolj uveljavljajo regije, Koroška pa ima pri tem prednost, ker meji na Italijo in Slovenijo. Idealna je za kratke izlete v prostor Alpe-Jadran."
Težiščni trg, kje bo treba v prihodnih letih vabiti na dopust v Avstrijo in ga nagovarjati z reklamo, so po tem novem konceptu sosednje dežele (Nemčija) in vse dežele južne Evrope. Posebno upanje pa „Avstrij-ska reklama" vlaga v nove trge kot so Avstralija, Tajvan, Koreja in Tajska.
Čim dlje pa bo trajala kriza na Bližnjem vzhodu, tem bolj bodo morali ukrepati tudi strokovnjaki na področju turizma, npr. z nagovarjanjem svojih bližnjih sosedov. Pri tem bo treba še posebno priporočati kvaliteto in lepoto dežele, njeno naravo in bogato kulturo ... Konflikti v sosednji Jugoslaviji pa ta čas - o tem so strokovnjaki prepričani - za koroški turizem še niso nevarni!
Izlet na Češko
Združenje absolventov slovenske gimnazije pripravlja potovanje na Češko (Znojmo in Praga), v okviru katerega si boste lahko ogledali znamenitosti teh krajev. Izlet bo od petka, 22. 3., do ponedeljka, 25. 3. 1991. Prijave sprejemata mag. Štefan Pinter (tel. 04228/28874) in ZG za Slovence (0463/33353). Število udeležencev je omejeno, prijavite se čim prej.
Globasnica: Umr!a Katarina Ziergoi
Pretekli teden se je na pokopališču v Globasnici zbrala velika množica žalujočih, da bi se poslovila od Katarine Ziergoi. Gospa Ziergoi (slika) je umrla v 91. letu starosti, za seboj pa je imela dolgo in težko življen-sko pot. Rodila se je na Bistrici pri Šmihelu nad Pliberkom, leta 1920 se je poročila in preselila v Globasnico. Rodila je sedem otrok, ki jih je po nenadni smrti moža leta 1932 sama vzgojila in dobro pripravila za življenje. Za Ziergoijevo mamo je bila boleča tudi izguba dveh sinov v drugi svetovni vojni. Pogrebni obred je opravil dekan Peter Sticker, v zadnje slovo pa so pokojni zapeli glo-baški pevci.
Št.V.
Proti povečanemu prometu skozi Rož
CELOVEC. - Načrti zveznega ministra Rudolfa Streicherja, da bi težki železniški tovorni promet preusmerili skozi Rož in tako bistveno razbremenili progi ob Vrbskem in Osojskem jezeru, so nov dokaz, da nekateri nameravajo za vsako ceno uničiti Rož, je izjavil tajnik Kluba slovenskih občinskih odbornikov Jože Wa-kounig. Ker sedanja rožanska železniška proga nikakor ne ustreza zahtevam povečanega tovornega prometa (spodnji sloj, mostovi), bi morali zgraditi povsem novo progo.
Rož je že skrajno obremenjen z verigo dravskih elektrarn, z naftovodom in s plinovodoma ter karavanško avtocesto. Če dodamo še načrte o hitri cesti oziroma avtocesti čez Gure in skozi Rož, si lahko mislimo, kaj vse še čaka to naselitveno območje koroških Slovencev.
KSOO predlaga, naj avstrijske železnice posodobijo progo Šentvid ob Glini -Beljak in jo pripravijo za težki tovorni promet.
Družina L/puscb /z Strpne vas/ pr/ Sm/be/u v Pod/un/ uspešno ne nastopa /e na Koroškem. Kot goste j/b rad/ pos/ušajo tud/ v S/oven///, Sv/c/ /n /ta///7. L/puševa družina pr/ svo/7b nastop/b ne
uporap/ja ojačeva/cev, muzicira pa po preprostem receptu; rada P/ doseg/a, da P/ /judje spet prepeva// v oPeb jez/k/b, kakor je p//o to pač oP/ča/no na južnem Koroškem.
Ženske po svetu
Se veseiite cvetlic?
Veste, odkod prihajajo vaše rože za materinski dan?
Navsezgodaj zjutraj jih porežejo nežne, slabo plačane ženske roke na velikih cvetličnih farmah v Kolumbiji, Peruju, Braziliji, Keniji ali na Tajskem. Škropljene in gnojene so s strupenimi pesticidi in kemikalijami, ki tako zastrupljajo tla, da jih v revnih deželah Tretjega sveta ne morejo več uporabiti za pridelovanje živil in drugih nujno potrebnih kmečkih pridelkov...
Pri nas pa se rož veselijo gospodinje, žene, matere, ljubice, prijateljice, posebno še ob materinskem dnevu, podarjenih v zahvalo za delo v gospodinjstvu, v družini, ki ga sicer nihče ne vidi, kaj šele poplača....
Nekako sredi februarja je bil v Linzu seminar o informacijski kampanji za rože za materinski dan 1991. Nanj je vabila ženska organizacija „Frauensolidaritat/ Ženska solidarnost", ki želi opozoriti avstrijsko javnost na delovne pogoje cvetličark, na njihovo življenje, na ekološko škodo v deželah Tretjega sveta, ki jo imajo na vesti dežele, ki žive v izobilju. Ženske pa želijo najti tudi način, kako bi lahko pomagale prizadetim. Bojkot kupovanja rož pa ni rešitev problema, saj so te ženske odvisne od dela na cvetličnih farmah ( njihove dežele pa od izvoza!). Podpiramo pa jih lahko v boju za boljši zaslužek, proti uporabi strupenih snovi ipd.
V ta namen je na tako imenovani „Qan Valentina", ki je tudi dan cvetlic, v Nemčiji izšla knjiga z naslovom pridelovanje in potrošnja cvetlic v deželah Tretjega in Prvega sveta". V tej knjigi najdete tudi prispevek o avstrijskem trgovanju s cvetlicami. Ste vedele, da je Avstrija samo v letu 1989 uvozila za okrog 83 milijonov šilingov svežih rož iz dežel Tretjega sveta?
Za vse, ki se podrobneje zanimajo za iniciative in akcije „Žcnskc solidarnosti", pa še tale kontaktni naslov: Frauensolidaritat, Weyrgasse 5/1, 1030 Dunaj, telefon: 0222 713 35 94/80.
^_______________
V dvoje - in vendar osaml jeni?
P;safe//;'ca Mar/e von Dkner-Esckenknck je nekoč zetp:'-.sc;/a, c/a je zakon .stanje, v katerem č/ovek ne z c/rž; c/o/go z cfrngmr, /n tac/; ne krez njega... 7/azc/vojeno.s/ občutkov, k; s*o /n/; v časa prve za/ja/)/jenosn' č/sfo ja sn; Zn neoprec/e/jenZ? že v.snAr/nn/ZA: res največ/*Z.sovrnžn;7c /jnkezn; mej partnerjcc-ma? Znan; jranrosk; .s/Z/car p/akafov F/enr; Tou/onse-Lan-/rec je ntenZ/, c/a je za/con /cof razkošno kos;7o, /c; pa se prZčne z c/e^erfom. Tac/; Arfknr ,Sc/;aZfz/er je razm/,s/ja/ o fej fen;;' Zn zap;'.sa/, c/a so nojkot/ nevarn; fZ.sf; za/cons/c/ prok/e-na, za katere ne vemo.
Dejstvo je, c/a v vsa/cen; za/cona/ partnerstva pr/c/e enkrat ja/; večkrat) c/o točke, ko več ne vemo, kako naprej. Pravkar se za/ja/;/jen/, po/n; nežnost;' c/o c/ragega, se naenkrat znajc/emo v c/o/goča.s;;en; sož/t/a a/Z ce/o v sfa/n;7; prep/r/k. /Vekafer; se pr; fen: vprašajo, a/Z je pr/še/ čas /očZfve, ps/ko-/og;' pa nten;jo, c/a so kr/ze potrebne, se več, c/a so ec/Zn-sfvena možnost za nov, pog/ok/jen začetek.
Poznate takšnele občutke oziroma misli: tega ne zdržim več, nočem več, ti stalni prepiri, za vsako malenkost že, vsaka beseda je napadalna! Ne, tako pa res ne!
Kriza v partnerstvu - beseda, ki spominja na neprespane noči, jezo in občutke sovražnosti, žalost, solze in občutek zapuščenosti. Zakaj se ne razumeva več? Partnerja, ki sta se našla v upanju na srečno bodočnost v dvoje, napravila prve korake v to smer, in vendar ... nič ne ostane trajno. Spreminjamo se sami, spreminjajo se pogoji, v katerih živimo, vloge, ki jih igramo ( npr. z rojstvom otroka, vstopom v poklic, stresom v vsakdanjiku, z doraščanjem otrok...).
Krize nastajajo, če med partnerjama ni več uravnovešenega dajanja in jemanja, distance in bližine, če so neuresničljiva hrepenenja in želje, ki jih imata. Psihologi celo menijo, da so nekaj povsem naravnega! In vendar se nekateri počutijo kot na neke vrste 'horror-tripu': parčki, ki se 'žrejov dolgoletnem boju, latentni sovražnosti, eni postajajo depresivni, drugi alkoholiki, tretji bolni in kaj še vse. Zakaj? bi se pri tem lahko vprašali.
In odgovor sc zdi na prvi pogled enostaven: ker gre pri tem za duševno (čustveno) preživetje, ker so prizadeti občutki in želje po ljubezni, varnosti, bližini, ker imamo strah, se bojimo izgube,
osamljenosti... ali je sploh kaj hujšega, kot v partnerstvu vendarle biti sam in osamljen?
Psihologi so prepričani, da ima največ kriz svoj vzrok že pri izbiri partnerja, kajti radi se spuščamo v odnose, ki so nam na kakršenkoli način že znani (vtisi in izkušnje iz otroštva). Pri tem je zanimivo, da si človek, ki je kot otrok doživljal, da so ga starši venomer kritizirali, ga puščali samega ipd., pozneje izbere -seveda podzavestno - partnerja, ki dela z njim prav tako. Na ta način poglablja razočaranja, ki so mu znana
že iz otroštva, čeprav jim je hotel uteči, si je v partnerju morda celo želel nekoga, ki bi 'popravil' škodo iz otroštva. Ali veste, zakaj vas žalosti, če partner pride domov vedno prepozno, vas pusti čakati, ne govori z vami, pusti obleko, kjer se sleče, in kaj še vse? Krize nastanejo, ker imamo probleme pri komuniciranju. Neka psihologinja je dejala, da se na tisoče ljudi krega in prepira ure in ure, do izčrpanosti, pri tem pa gre vedno za eno in isto stvar, čeprav v vedno novi obleki.. .Potrebno pa bi bilo, da partnerja najdeta odgovor na sledeča vprašanja: kako potekajo najini prepiri, kje sem občutljiv jaz, kje ti in zakaj, kaj je pomembno tebi in kaj meni, katere žalitve, katere bojazni (morda iz otroštva) se skrivajo za najinimi problemi?
Če bi našli odgovore na našteta vprašanja, bi nam bilo že lažje, avtomatično bi imeli več razumevanja za partnerja, za njegove občutke in za njegove težave... vendar pa je včasih razkol že preglobok, tako da partnerja ne moremo več sprejetei takšnega, kot je. V tem primeru pa bo treba resno premisliti, ali ni edina možnost ločitev.
Pripravila: Štefka Vavti
Če na) bo partnerstvo zadovo(/;vo, je potrebno razumevanje, je treba najt; skupne pot;...
Med nami povedano
piše dr. Štefka Vavti
Merimo vse po istem merilu .
Pogoj;', v kafer;'/; ž;'v;jo ženske, so razt/čn/; prva je poročena, /ma več otrok /n zato n; zaposlena, ctrnga je s/cer poročena, ker pa j; mož gre na roko, se k/jak otroka /a/; k o zapost/, freija ž/v/ sama z otrokom /n je /z j/nančn/k raz/ogov pr/s/-/jena oprav/jaf; stnžko.
Zagotovo se strm jate, c/a /majo te fr; ženske ok /sf/k pr/mer;7: povsem razt/čne prok/eme. Vzem/mo, c/a j/m zkok otrok,- prva je c/oma /n krez težav ko za ko/nega šo/arčka /akko skrke/a tac/; šf/r/najsf etn/; c/rag/ ko že težje; z možem kosfa mora/a najt/ reš/fev, kako akrepaf/, mec/fem ko ko morc/a on prevzet naka-pe, s/ ko ona vzeta „ etopasf za nego / t^tegear/aak", če pa ko otrok ko/an etat/ časa, s/ ga ko vzet se mož. Tret/a mat/ pa ko v vet/k/ mer/ oetv/sna oct ctrag/k, oct cte/octaja/ca /n njegove pr/-provt/enosf/, cta jo po potrek/ po etopasfa za nego še nekaj etn/ oprosf/ eteta, oct etokr/k soseetov, k/ koeto zanjo oprav/// pofrekne nakape, oz/roma nekaj ar paz/k' na kotnega otroka ;pct.
Mectfem ko otrokova kofezen za prv/ ctve mater/ vsaj ne ko eks/sfenčn/ pro-k/em, pa ko za fret/o že ctragače, moreta ga ko etata kak etan prej v vrtec, cta ne k/ /me/a težav na c/etovnem mesta (po c/etovnem prava je več kot feetenska oetsof-nosf etetojema/ke zaract/ kotnega otroka na teto že vzrok za octpovect/), s/cer s s/ako vest/o, venctar pa ko to zanjo manjše z/o...
M/st/m, cta je prav, cta se fnet/ f/sfe ženske, k/ ž/ve v etokro arejen/k razmera/;, k/ n/majo ne gmofn/k ne ctrag/k težav, zavectajo, cta vsem n/ tako /akko. Prav matere, k/ ž/ve z otrokom at/ z več otrok/ same, /majo - to kažejo sfaf/sf/čn/ poetafk/ - vekkokraf tac/; j/naačae težave, cta o ctrag/k sptok ne govor/mo. So n;afere, k/ morajo - fact/ če so same kotne - skrkef/ za otroka, k/ j/m n/t/ za frena-fek ne etovok poč/f/, opra-v/f/ nakape, kakaf/ /pet. . . Fčas/k smo prek/fr/ z oč/f-kom, cta neka mat/ ravna z otrokom (at/ s sekoj/j neoctgovorao, ne cta k/ se vprašat/, at/ /ma sptok ctruge možnost/.
DUNAJ. - Pred nekaj dnevi je Ernst Jandl izbral letošnjega dobitnika tako imenovane „Nagrade Ericha Frieda 1991" za literaturo in jezik. Nagrajen bo avstrijski avtor Bodo Hell, ki se je rodil v Salzburgu, ta čas pa živi na Dunaju.
	Datum	Kraj	PR!RED!TVE	Prireditelj
Sreda, 27.2. 19.30		v domu v Tinjah	DiA-PREDAVANJE: Pot prijateijstva po naših in tujih gorah, predava: prof. Lovro Sodja	Sodaiitas
Četrtek, 28.2. 19.30		vMiad.domu v Ceiovcu	KONCERT 4J	Miad.dom, SPZ
Petek, 1.3.	in sobota, 2.3.		v Modestovem domu vCeiovcu	SREČANJE MLADiNSKiH GLEDAL!ŠK!H SKUP!N, v petek (19.30) nastopa: miad. gted. skupina PD „Lipa" iz Veiikovca, v soboto (7.45): iutk. Skupini Šmihei in Mohorjeve ijudske šoie, miad. gied. skupine SPD ..Gorjanci" iz Kotmare vasi, SPD ..Radiše" in KPD ..Pianina" iz $e!	KKz
Sobota. 2.3. 18.00		v farni dvorani všentprimoiu	KONCERT, nastopa: vokaina skupina ..Vaganti" iz Prage	SPD ..Danica", KKZ, župnijski svet. šentprimož
Sobota. 2.3. 19.30		v ijudski šoii vžitari vasi"	KONCERT 4J	SPD ..Trta", KUMST
Nedeija, 3.3. 14.30		v Domu giasbe vCetovcu	KOROŠKA POJE prvi dei bo posvečen 400-tetnici smrti Gaiiusa	KKZ
Ponedeijek, v domu 4.3.	v Tinjah 19.30			JANEZ EVANGELiST KREK, liki naše zgodovine. Sodaiitas predava: univ. doc. dr. Wa!ter Lukan	
Torek, 5.3. 19.30		v domu v Tinjah	DUŠEVNt VPHV! NA TELO )N BOLEZEN, predava: dr. Stanko Smoinig	Sodaiitas
Četrtek,	v domu 7.3.	v Tinjah od 14.00 do 18.00 ure			SLIKAN JE N A STEKLO, vodi: Erika Mahe	Sodaiitas
Četrtek, 7.3. 19.30		v domu v Tinjah	UTERAT! !Z PRAGE, predava: dr. Heiga Kraigher Sodaiitas	
Petek, 8.3. 19.30		v domu v Tinjah	KAM S SVOJtM STRAHOM, predava: univ. prof. ddr. Bernhard VVenisch	Sodaiitas
Ponedeijek, v domu 11.3.	v Tinjah 19.30			LtKt NAŠE ZGODOVtNE, Anton Korošec, predava: Feiiks J. Bister	Sodaiitas
	RAZSTAVE			**
				
CELOVEC
-	Pri Jokinu - Razstava fotografij Rolanda Albrechta (do srede marca)
-	Mohorjeva knjigarna - razstava svilenih rut Anice Lutnik (od 5.3. do16.3.)
-	Gaierija Carinthia - Helmut Fian - nova dela - slike in plastike
-	Galerija 61 - Ettore Giordani - olje vernisaža 27. 2. ob 17. uri, odprta do 20. 3.
-	Hiša umetnikov 28. 2. ob 19. uri vernisaža - Gunter Damisch -nova deta, odprta do 23. 3.
-	Mala galerija - Ernst Gieselbrecht - arhitektura (odprta do 2. 3.)
-	Velika galerija - Symon, Baumhackl-Oswald, Jack Ink, Moje-VVohlgemuth - dela iz stekla, kovine, papirja in usnja (vernisaža 28. 2. ob 19. 30, odprta do 23. 3.)
-	V deželni hiši ČVP - Thomas Mikel - Multi media-umetnost (odprta do 29. 3.)
-	Koroška deželna galerija - Heiko in Uwe Bressnik (do 8. marca)
-	Galerija v delavski zbornici - Peter Messner - slike (do 28.2.)
KOMBINACIJSKA KRIŽANKA
Besede s spodnjega spiska vpišite v lik vodoravno ali navpično tako, da se bodo med seboj ujemale. Ko boste križanko rešili do konca, boste v navpišni koloni, ki je označena s puščico, prebrali moško ime!
AKT^L ANAKT - ANK) - ANTAL -ANTON!ON! - KARTOTEKA - LASK -LASPALMAS - LE! - L!STA - MOLEK -PONT! - S!VA - STARE
Jože Petelin
MENJAVA DENARJA (VALUTE) dne 25.2.1991
	dobite (šii.)		plačate (šii.)
za 1 ameriški doiar	$	10,61	10,68
za 1 angieški funt	S	20,54	20,70
za 100 franc, frankov	f	206,20	207,85
za 100 itai. iir	Lit	0,93	0,94
za 100 dinarjev	D!N	45,00	65,00
za 100 švic. frankov	sfr	820,20	825,80
za100hoiand. guidnov Hf!		621,90	626,50
za 100 nemških mark	DM	701,25	705,85
Posredujeta: Posojilnica-Bank,
I —Zveza-Bank, Celovec
Nadstrankarski časopis
koroških Slovencev
Uredništvo/Redaktion: Tarviser StraBe 16, 9020 Ce!ovec/K!a-gcnfurt, Avstrija. Teicfon 0463/514300-30 do 34. teleks 422086 ZSO. telefaks 0463/51430071.
Usmetjenost lista/BIattlinie: seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu. Glavni urednik/Chefredakteur: Ivan P Lukan Uredniki: Andrej Kokot, Andrej Mohar. dr. Štefka Vavti.
Izdajatelj in založnik/Herausgeber und Verleger: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, Tarviser StraBe 16,9020 Cclo-vcc/Klagenfurt, telefon 0463/514300. teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071.
StraBe 16. 9020 Celovec/Klagcnfurt, Avstrija, telefon 0463/50566, teleks 422086 ZSO. telefaks 0463/51430071.
Ogiasi/Anzeigen: Tarviser StraBe 16, 9020 Celovcc/Klagenfurt, Avstrija, telefon 0463/514300-30 do 34 in 40, teleks 422086 ZSO. telefaks 0463/51430071.
Zastopstvo za Jugosiavijo: AD1T-DZS, Glonarjcva 8, 61000 Ljubljana, Slovenija, telefon 061/329761, telefaks 061/311123.
Letna naročnina: za Avstrijo 370 šil. (za penzionistc 280 šil ); za
		V		0
				
				
				
				0
				
				
				
				0
Rešitev iz
* V
prejšnje
številke
4	A	B	C	D	E
1	04		/2	4	0
2	/V		4	<	0
3	J		?	4	4
4	V	4		/	^
5	f	7	čr	0	0
6		<3	7	4	
7	Z?			7	4
8	4			/	J
9	A/	4	7		4
TRIBUNA BRALCEV
K ženski strani
Misli k sliki s podnapisom: „Tako je neki učenec narisal svoje mesto 1. 2030, Slov. vestnik, 13.2., ženska stran:
Objavljena slika na originalen način refiektira otrokov strah in občutek ogroženosti ob dejstvu, da je politika okolja zapeljala v slepo ulico, in poskuša pač le še kaj rešiti s helikopterjem. ..
Ko gledam to sliko, se mi spontano zastavi vprašanje, kateri otrok je ta pereč problem zase tako posrečeno rešil? V katerem mestu živi ta otrok?
Iščem ime, pa ga ne najdem, ne pod sliko ne v spremnem tekstu. Zastavi sc mi naslednje vprašanje: te zakaj je slika izpod čopiča otroka le delo ..nekega otroka", ..nekega učenca", nekoga, ki mu še lastnega imena ne privoščimo, medtem ko se odrasli tako radi krasimo z atributi ..ustvarjalci", ..umetniki", pa če so umetnine še tako klavrne.
Smo kljub nadvse emancipacij-
skim intencijam še vedno zakoreninjeni v patriarhalnem sistemu južnokoroške družbe?
mag. Marica Kulrtik
Draga gospa Kulrtik!
Zahvaljujem se Vam za Vaše pismo in vprašanja v zvezi s sliko na ženski strani, ki jo je narisal „samo" otrok. Vzrok za to, da nikjer niste našli imena, je čisto enostaven: sama ga ne vem, ker sem sliko prevzela iz neke nemške revije, pri tem pa mi je šlo v prvi vrsti za vsebino, za to, da se zavemo dejstva, da tudi naši otroci razmišljajo o vprašanjih našega ogroženega okolja.
Žal v našem majhnem uredništvu delamo pod takšnim (časovnim) pritiskom, da sem (odgovorna za kulturo, ženske, otroške, mladinske strani, prireditve in še kaj...) enostavno prisiljena, da kdaj pa kdaj kakšno idejo ..prevzamem", kot sem prevzela to sliko iz omenjene revije...
Seveda bi bila vesela več reakcij, idej, prispevkov od naših
bralk in bralcev... nekajkrat sem jih že pozvala, vendar prispevkov doslej ni bilo!
Na tem mestu pa Vam zagotavljam, da bi vsaki risbi/ prispevku, ki bi mi jo/ga poslal otrok/ bralka/bralec dodala tudi ime, in sicer z veseljem in rade volje. Kar pa se tiče vaše pripombe. da se odrasli tako radi krasijo /mo z atributi, pa sem povsem Vašega mnenja. Tudi mene moti, če na kakšni prireditvi ne počastijo v prvi vrsti tistih, ki nastopajo, prejmejo kakšno nagrado ali kaj podobnega, temveč z dolgimi ..litanijami" pozdravljajo vedno ene in iste častne goste (ki so skoraj brez izjem moškega spola - kot da ni zaslužnih žensk/otrok!), z vsemi naslovi in s čim še vse...
Štefka Vavti
Naročite in sirite ^Slovenski vestnik"
VPISOVANJE
v dvojezično višjo in sredno šolo za gospodarske poklice zavoda šolskih sester v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu
je od 11. do 28. februarja 1991,
!zobraževa)ne možnosti: 1-letna gospodinjska šola
5-letna višja šola za gospodarske poklice Pogoji za sprejem: zaključena 8. šolska stopnja in osnovno znanje obeh deželnih jezikov. Za sprejem v višjo šolo za gospodarske poklice pa še uspešno opravljen sprejemni izpit, ki bo na šoli 3. julija 1991.
Prijave so možne osebno v šolski pisarni, po pošti, aii po telefonu.
Tiskovine za prijavo so na razpolago v šolski pisarni ali pa pri poklicnem svetovalcu na šoli. Izpolnjene formu-lare oddajte najkasneje do 28. februarja 1991. Priložite originalno polletno šolsko obvestilo ali od šolskega ravnatelja potrjen prepis.
Financiranje: Vsi učenci so deležni istih državnih podpor, kot na vseh tovrstnih drugih šolah.
Zaželjene podrobnejše informacije Vam vsak čas posreduje vodstvo šole. Naslov:
Višja šola za gospodarske poklice zavoda šolskih sester
Šentpeter 25,
A-9184 Šentjakob v Rožu, Tel.: 04253/343
			
SR 27.2.	10.30	Bosa grofica; 13.00 čas v sliki; 13.10 Zunanjepolitični report; 14.40 Full House; 15.30 Otroški spored; 16.00 Lutkovna predstava; 18.00 Me, ženske; 18.30 Dr. Trapper John; 19.22 Novo v znanosti; 19.30	Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Šport; 20.15 Don Camillo se vrne; 22.00 Pogledi s strani	16.50 Leksikon umetnikov; 17.00	Varnost ne pozna meja; 17.30	Dežela in ljudje; 18.00 Pravica do ljubezni; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30	Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00	Kulturni žurnal; 20.15 Ljuba Jelena; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Toto - pregled; 22.30 Mati zmaji.	9.00 Živ žav; 9.50 Pripovedke iz medenega cvetličnjaka; 15.00 Žarišče; 17.00 Dnevnik; 17.05 Mozaik; 17.50 Spored za otroke; 19.00 Risank; 19.05 TV okno; 19.30 Dnevnik; 19.55 Vreme; 20.05 Taxi Btues; 21.55 Dnevnik; 23.05 Sova: Alf, Love-joy, Veliki fotografi.
ČE 28.2.	10.30	Don Camillo se vrne; 13.00	Čas v sliki; 14.40 Full House; 15.30 Otroški spored; 16.00	Oddaja za najmlajše; 18.00	Mi; 18.30 Dr. Trapper John; 19.22 Novo v znanosti; 19.30	Čas v sliki; 20.00 šport; 20.15 Varno je varno; 21.20 Dobrodošli v klubu; 22.20 Pogledi s strani.	17.10 Tedaj; 17.15 Vrnitev plešca; 18.00 Pravica do ljubezni; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Notranjepolitični report; 21.05 Kulturni report; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Klub 2.	9.00 Grizli Adams; 11.00 Alpe Jadran; 11.30 zakon v Los Angelseu; 15.30 Žarišče; 17.00 Dnevnik; 17.05 Žival - človek; 18.25 Spored za otroke; 18.45 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Simenon; 21.10 Tednik; 22.15 Dnevnik; 22.35 Sova: Vse razen ljubezni, Kriminalna zgodba; 23.50 Video strani.
PE 1.3.	12.10 Notranjepolitični report; 13.00	Čas v sliki; 13.40 Princ in plesalka; 15.30 Otroški spored; 16.00	Oddaja za najmlajše; 18.00	Mi; 18.30 Falcon Crest; 19.22 Novo v znanosti; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Primer za dva; 21.25 Model in vohun; 22.10 Pogledi s strani; 22.20 Za ljubitelje filmov.	16.20 Report z borze; 17.30 Leto dni na Antarktiki; 18.00 Pravica do ljubezni; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Znanstveni show; 21.00	Medij; 21.15 Od blizu; 22.00	Čas v sliki; 22.25 Šport; 22.55 Uničene moške sanje; 23.50 Sedem samurajev.	9.00	Klub klobuk; 10.10 Simenon; 14.30 Svet na zaslonu; 15.00	Žarišče; 17.00 Dnevnik; 17.05 Mozaik; 18.10 Spored za otroke; 18.25 Pasja pripoved ali kako je bilo; 18.55 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.20 Škandali; 21.15 Popolni vohun; 22.15 Dnevnik; 22.35 Sova: Dragi John, Twin Peaks.
SO 2.3.	11.45 Medij; 12.00 Nočni studio; 13.40 Ubijamo, kar ljubimo; 14.25 Dvor goljufov; 15.55 Hiša v Jeruzalemu; 16.00 Otroški VVurlitzer; 18.00 Panopti-kum; 18.30 Šport; 19.00 Milijonsko kolo; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Stavimo, da...; 22.05 Igra s smrtjo; 23.40 Čas v sliki; 1.20 Ekslibris.	15.45 Report z borze; 16.00 Iz parlamenta; 17.00 Ljuba družina; 17.45 Kdo me hoče; 18.00 Pravica do ljubezni; 18.30 Slike iz Avstrije; 19.00 Avstrija danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Dvobojevalci; 21.55 Čas v sliki; 22.00 Športna reportaža; 22.30 Srčni list; 22.55 Srce velja.	9.00 Radovedni taček; 9.40 Čebelica Maja; 10.15 Zgodbe o poluhcu; 10.30 Alf; 10.55 Zgodbe iz školjke; 14.20 Žariš če; 17.00 Dnevnik; 17.05 Lolek in Bolek; 18.30 Zdaj pa bo slovensko; 18.55 že veste?; 19.05 Risanka; 19.30 Dnevnik; 19.59 Utrip; 22.30 Sova: Na zdravje! Twin Peaks, Ground Zero.
ME 4.3.	10.35	Tednik; 12.00 Zdravo Avstrija, zdravo Dunaj; 12.30 Orientacija; 13.50 Vohun v svilenih hlačkah; 16.10 Daktari; 17.00 X-Large; 18.30 Falcon Crest; 19.15 Lotto - žreb; 19.30 Čas v sliki; 19.48 Šport; 20.15 Mozartov kalendarij; 20.25 Don Giovanni - opera z Dunaja; 22.35	Vizije.	10.15 Mesto v puščavi; 13.00 Dober dan, Koroška; 13.30 Slike iz Avstrije; 15.00 Športno popoldne; 17.15 Klub seniorjev; 18.00 Pravica do ljubezni; 18.30 Slike iz Avstrije; 19.00 Avstrija danes; 19.30 čas v sliki; 19.48 Primer za ljudskega tožilca; 20.15 Kraj zločina; 21.50 čas v sliki.	9.00 Živ žav; 10.40 Mati in sin; 12.05 Zelena ura; 13.10 Ona+on; 14.40 Saga o Forsy-tih; 15.30 Sova, pon.; 17.00 Dnevnik; 17.05 Zadnje potovanje; 18.50 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Donator; 21.15 Zdravo; 22.35 Dnevnik; 22.55 Sova: Kremplji in praske, Twin Peaks.
PO 5.3.	11.15	High Chaparral; 12.35 Tednik; 13.10 Iz parlamenta; 14.45 Full House; 15.55 Charlie Brovvn; 18.00 Mi, 18.30 Falcon Crest; 19.22 Novo v znanosti; 19.30 Čas v sliki; 20.00 šport; 20.15	Šport v ponedeljek; 21.08 Mojstri kuhajo; 21.15 Magnum; 22.00 Pogledi s strani; 22.10 Moj oče, moj gospodar; 23.55 Hammer.	16.45 Avgust Močni in Dresdenski dvor; 17.30 Lindenstra-6e; 18.00 Pravica do ljubezni; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15	Otok sanj; 21.00 Novo v kinu; 21.08 Mojstri kuhajo; 21.15	Šiling; 22.00 čas v sliki; 22.25 Mali zmaji.	9.00 Aliča v deželi risb; 9.15 Ciciban, dober dan; 15.30 Sova, pon.; 17.00 Dnevnik; 18.30 Spored za otroke: Radovedni Taček, Alf; 19.05 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Naše njive; 21.10 Osmi dan; 22.00 Dnevnik; 22.20 400-let slovenske glasbe.
TO 6.3.	10.30 Dvobojevalci; 12.10 šport v ponedeljek; 13.00 Čas v sliki; 13.45 Vinarji; 14.40 Full House; 15.55 Charlie Brovvn; 18.00 Mi; 18.30 Falcon Crest; 19.22 Novo v znanosti; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Pume, strahovi v Rocky Moun-tains; 21.07 Dallas; 21.50 Pogledi s strani.	16.55 Tedaj; 17.00 Fizika v športu; 17.15 Ideje proti odpadkom; 17.30 Orientacija; 18.00 Pravica do ljubezni; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Izdelano v Avstriji; 21.07 Zunanjepolitični report; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Klub 2.	9.00 Zgodba iz školjke; 12.20 Omizje; 15.30 Sova, pon.; 17.05 Mozaik; 18.10 Spored za otroke: Novinarske zgodbe, Periskopov Raček; 19.00 Risanka; 19.30 Dnevnik; 21.00 Novosti založb; 21.10 Jazz festival v Montreuxu; 22.15 Dnevnik; 22.35 Sova: Haggard.
RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Sreda, 27.2. Glasbena sreda Večerna 21.05-22.00 Sodobna slov. literatura na Koroškem v znanstvenem pretresu Četrtek, 28.2. Rož - Podjuna - Zilja Petek, 1.3. J. Messner: Koroški triptih Sobota, 2.3.0d pesmi do pesmi - od srca do srca Nedelja, 3.3. 6.30 - 7.00 Dobro jutro na Koroškem Duhovna misel (mag. dr. Bogdan Dolenc) 18.10 -18.30 Dogodki in odmevi Ponedeljek, 4.3. Podelitev Rizzijeve nagrade Torek, 5. 3. Partnerski magazin: ..Slovenska enciklopedija"		Do&ef	KorašAa Spored za 3. 3.1991, ob 13.00 uri predvidoma z naslednjimi prispevki: W Prijave k dvojezičnem pouku na osnovnih šolah W Ob mednarodnem dnevu žena - žena v naši družbi *	Za naše najmlajše: Sanje o govorečemu cvetu *	Podelitev 1. Rizzijeve nagrade *	Hujšanje pod zdravniškim nadzorstvom *	..Temni dur" - video-klip po besedilu Janka Ferka ..Koroški triptih" Janka Messnerja Okroglet obletnica koroškega plebiscita lani je bila seveda izziv za kritičen obračun s koroško mitologijo. Svoje je na ta račun prispeval tudi nestor sodobne družbeno-angažirane slovenske proze na Koroškem Janko Messner. V treh jezikih, slovenščini, nemščini in Italijanščini, je objavit - svoj čisto osebni koroški triptih. Prvi del „Pod koroško goro" naveže na ustoliče vanje koroških vojvod, drugi del „Na koroški gori" je avtorjev ..popravek" votlo-nacionalno zvenečega besedila pod kri žem na tej koroški gori, tretji del z naslovom „ V gozdu pri Tucah" pa je ironično-elegična pripoved o mali smrečici na trohnečem štoru, kateri realisti odrekajo bodočnost.	
Koncerta „4J" v Cetovcu m Žitari vasi
Uspehi skupine „4J" se kar vrste. Po odlično obiskanih nastopih na Gradiščanskem, Predariskem, zgornjem Koroškem in seveda po koncertu v boroveljskem kulturnem centru „pri Cingelcu na Trati" se bo skupina predstavila tudi še drugod. Tako bodo člani skupine zapeli, zaigrali in s svojimi kaba-retističnimi točkami poskrbeli za smeh 28. februarja v Mladinskem domu SŠD v celovški Mikschalle (prireditelja: Mladinski dom in Slovenska prosvetna zveza), 2. marca pa v „Haus der Heimat" v Miklavčevem. Tam njihov koncert prirejata KUMST in Zelena izobraževalna delavnica.
OBJAVA
Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazija za Slovence v Celovcu sporoča:
1.	Po posebnem odloku Zveznega ministrstva za pouk, umetnost in šport naj starši svoje otroke, ki jih želijo dati v šolskem letu 1991/92 v gimnazijo, prijavijo takoj po končanem prvem semestru tega šolskega leta, v času od 11. do 28. 2. 1991, ravnateljstvu Zvezne gimnazije in zvezne realne gimnazije za Slovence v Celovcu. Uradne ure so vsak dan od 7.30 do 16. ob petkih do 13. ure. Ob prijavi za sprejem je treba ravnateljstvu predložiti spričevalo prvega semestra 4. razreda ljudske šole, rojstni list in dokaz o avstrijskem državljanstvu.
2.	Sprejemne izpite bo treba prijavljemu učencu opravljati le v izjemnih primerih in sicer iz slovenščine, nemščine in matematike. Odločilno bo letno spričevalo. Termin za sprejemne izpite: sreda, 3. julija 1991.
3.	Konec maja 1991 bo vodstvo ljudske šole javilo gimnaziji učni uspeh učencev, ki so se prijavili za vstop v gimnazijo. Nato bo ravnateljstvo gimnazije pravočasno obvestilo starše o sprejemu učenca oz. o potrebi prijave k sprejemnemu izpitu.
4.	Zakasnele prijave bodo v izjemnih primerih še možne s posebnim dovoljenjem Deželnega šolskega sveta.
5.	Za vstop v višje razrede veljajo podobna pravila. V tem primeru je priporočljiv razgovor z ravnateljem. Prestop iz glavne šole v gimnazijo je možen.
Prijave za sprejem v gimnazijo lahko opravite osebno v šolski pisarni ali pa se obrnete pismeno na naslov: Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazija za Slovence v Celovcu, Prof. Janežičev trg 1, 9020 Celovec/Klagen-furt.
!)v. sv. dr. Reginatd Vospernik i. r., ravnateij
SLOVENSKI VESTNIK - ŠPORT
Dosežki in skrbi
JrtMtvo 7Ž.SG Je/e )e fe/e prer/ zter/r:v/t//M .s/av/Zo s vojo JO. c6/etr:/eo o/isfojo. M/rta/o ner/e//o pa je prazaova/o s' /'o.se6/:bn Jpo/*o;;o; Joevo/M, A:aferega v/feAc je 0//o prer/avan/e /o/Ma Čes/ra, Ar/ je pr/A:aza/ .s voj zgoc/ovovsAr/ Jo.sezeA, vzpon po jnz/n y/en/ /.Oor.sejn. 06 /ej pr//ozno.sn' so;o s se/.sAr/w/ spor-yn/Ar/ poArro/n/jn// o nj/Oov/O č/osezAr//; /n sAr/*/)e/;.
Predsednik društva Ivan Otip je opisal razvoj društva, ki je imelo sprva le smučarsk o sekcijo. Polagoma pa so v Selah zaživele še druge panoge kot namizni tenis, nogomet in nordijsko smučanje, tako da sedaj delujejo štiri sekcije. Ivan Otip je še posebej izpostavil, da j,e dru-štvenikom uspelo pripraviti tekaško stezo, pogreša pa nekoliko večjo pomoč občine (za obratovanje vzpenjače, vzdrževanje tekaške steze,...). Kot problem je navedel, da pojema zani manje za namizni tenis, ker „se predvsem mlajši odloča jo za druge panoge", smučarjem pa da po dveh slabih zimah manjka izkušenj.
Vodja nogometne sekcije Nantcj Olip je s.icer z obžalovanjem ugotovi,!, da nogometašem letos poiJvig v I. razred najbrž ne bo uspel, hkrati pa je dejal, da imajo pretežno mladi igrale', vsekakor možnost, da letos zberejo izkušnje, tako da se bodo v prihodnjem letu sposobni boriti za naslo*v. V zvezi z odhodom Milana Oražeta na Tirolsko pa je obžaloval, da predsednik S AK vse doslej še ni kontakt tral s Selani, čeprav iz
pogodbe med obema kluboma sledi, da mora SAK v pogajanja o Oražetu vključiti tudi njegov prvotni klub iz Sel.
Nordijska sekcija se še posebej posveča razvijanju tekaškega športa na široko, na klubskem prvenstvu pa je nastopilo že kar 34 tekmovalcev. Zmagovalci so postali: Manfred Ogris, Zalka Zdovc, Andreja Roblek, Niki Mak in Marjan Olip. Precej širši pa je bil odziv na smučarsko prvenstvo. Zavzeti sckcijski vodja Ando Oraže, ki je šele pred kratkim nasledil Wcrncrja Oražeta, je naposled lahko objavil, da so klubski prvaki postali Michaela in Josef Mautz (malčki), Milena Olip in Friedrich Mak (otroci I), Miria Oraže in Egon Wassner (otroci II). Niki Mak in Martina Roblek (šolarji I), Igor Roblek (šolarji II), Andreja Rakušek in Tomi Oraže (ostali domačini), Miriam Kelih in Erih Oraže (mladinci) , Peter Olip in Hanzi Oraže (starostniki) ter Lidija in Edi Oraže, ki sta bila hkrati najhitrejša dneva.
Andrej Mohar
Smučarska prvaka športnega k/uba DSG Se/e sta posfa/a Ed/ /n L/d//a Oraže (na s//k/).
Zmaga in poraz
SAK je na pripravah v Novigradu tokrat odigral dve tekmi. V prvi je podlegel Kopru z 0 : 3, pri čemer je bilo opaziti, da so nekateri igralci že zelo utrujeni zaradi napornih voženj na priprave, povrhu pa sta SAK manjkala tudi Goran Stanisavljevič in novi vratar Prcschern. Drugo tekmo je SAK zaigral z mlajšimi igralci proti PK Zagreb (2. hrvaška liga) in zmagal z 2 : 1. Gola za SAK sta dosegla Hermann Lippusch in Albin Ramšak.
Mladina tekmuj e
V ponedeljek je bila otvori tev V. mednarodnih mladinskih zimskih iger prostora Alpe-Jadran, na katerih se bo še do jutri v hokeju na ledu, alpskem in nordijskem smučanju, seveda pa tudi v skakanju na smučeh pomerilo 700 mladih športnikov iz dvanajstih regij tega prostora. Prav v smuških skokih sodijo med velike upe koroške reprezentance tudi mladi skakalci $D Zahomc, ki so svojo sposobnost in kvaliteto letos dokazali že na večkateri preizkušnji.
Po otvoritvi so se zimske igre začele s prvimi tekmami v hokeju na ledu, pri čemer je
koroška reprezentanca slavila kar rekordno zmago. Sovrstnike iz Furlanijc-Julij-ske krajine je namreč „nama-hala" kar z 31 : 1. Prav v tej tekmi se je pokazalo, da sodi Koroška v tej panogi med najboljše avstrijske dežele, saj tudi mladinsko reprezentanco v bistvu sestavljajo le igralci dveh klubov, ki se ta čas borita za naslov avstrijskega prvaka, namreč KAC in VSV. Z dobro igro se je predstavila tudi Slovenija (Tessin je premagala z 10 : 2), za favorita pa velja Bavarska, ki je premagala Lombardijo s 17 : 0. Več v prihodnji številki.
Dunja in Dannje! zdaj na avstrijsko prvenstvo
Flori Riefenthaler
(na sliki) je na tekmovanju skakalcev-šolarjev v Vrbi dosegel odlično drugo mesto pred svojim klubskim kolegom Wcrncrjcm Mullerjem. Tudi sicer so se mladi smuški skakalci ŠD Zahomc izkazali, saj je Robert Moser zmagal pri šolarjih II, Peter Rausch pa je zmagal pri mladincih in bil najboljši dneva. Med mladinci pa sta med Zahomčani osvojila tretje mesto še Chri-stopher Knes tretje, Niko Zvvitter pa četrto.
ŠD ZAHOMC vabi na tradicionalno tekmovanje za
ZU JSK! POKAL
ki bo v nedeljo, 3. marca 1991 s pričetkom ob 13.30 uri na veliki skakalnici v Zahomcu.
Odločala ni le zadnja tekma: Dunja Jamnig, izvrstna smučarka 'ŠD Šentjanž, bo tako kot njen klubski kolega Danijel Užnik ta konec tedna sodelovala na avstrijskem prvenstvu šolarjev v Schruns-Tschaggunsu. Oba športnika je namreč vključila koroška smučarska zveza, s čimer je tudi pravilno ovrednotila letošnje dosežke obeh mladih tekmovalcev.
D unja Jamnig je to še posebej 'potrdila minuli vikend, saj je na tromeji blizu Podkloštra zmagala v superveleslalomu, ki je sodil med tekme za deželni šolarski pokal. Pa tudi Danijel Užnik je do nezgode (izpadel je zaradi pokvarjene smučke) dokazal, da sodi med najhitrejše. Odlična rezultata pa sta dosegli tudi Karin Kruschitz kot šesta in Silvana Oraže kot sedma.
Danijel in Dunja pa sta dan navrh sodelovala tudi na preizkušnji mladincev in splošnega razreda, kjer sta oba izkoristila priložnost in znatno popravila svoje število točk OSV. Danijel je kot šolar med mladinci zasedel deveto mesto in se popravil za 30 točk, Dunja pa je bila kar šesta in se povzpela za 50 točk.
Na koroških tekmovanjih pa so blesteli še drugi športniki ŠD Šentjanž: Silvana
Oraže in Tatjana Zablatnik sta na tekmah za Kastle-pokal zmagali, Birgit Filipič, Dominik Kropivnik in Roman Vouk pa so bili drugi. Na tekmi otrok v Žabnici pa sta Brigitte Ese! in Martin Slajk odnesla „srebro".
Z vso vnemo pa smučarji iz Šentjanža sodelujejo tudi na tekmah za okrajno prvenstvo raznih tipov šol. Med zmagovalce so se tam že vpisaali Tatjana Zablatnik, Karin Kruschitz, Dominik Kropivnik, Danijel Užnik, Silvana Oraže, Birgit Filipič in Andreja Kruschitz, prvi višek teh tekmovanj pa bo prav gotovo deželno šolsko prvenstvo obveznih šol, kjer bosta z dobrimi možnostmi nastopila tudi Brigitte Esel in Martin Slajk.
Ribiči: nov odbor
Klub koroških ribičev je na izrednem občnem zboru sprejel delovna poročila in sprejel nov delovni program. Izvolili pa so tudi novo predsedstvo, ker je dolgoletni predsednik in ustanovitelj kluba Ewald Grabner odstopil. Novi predsednik je postal Jože Otto-witz, njegov namestnik Gregor Reichmann, tajnik Ivko Fcrm, blagajnik pa Janko Ottowitz. Zc 16. marca si bodo člani KKR ogledali ribiški muzej v Bistri pri Vrhniki.
Slovenska športna zveza. Slovensko planinsko društvo Celovec in Slovensko prosvetno društvo ,.Rož" v Šentjakobu vabijo na
X1H. Zimski pohod „Arihova peč" 1991
v spomin na padle borce pod Arihovo pečjo,
ki bo v
nedelj« 3.3.1991 s pričetkom ob 9.00 uri (odhod proti koči med 9.0(1 in 12.00 uro) pri Polancu na Cemernici (Hodnina) nad Šentjakobom v Rožu
Pohod: Od Polanca preko bivšega partizanskega bunkerja do planinske postojanke ..Koča nad Arihovo pečjo" (1084 m) in po drugi smeri nazaj mimo Rcsmanove lovske koče do Polanca.
Pogoji za udeležence: Na XIII. zimskem pohodu ..Arihova peč" lahko sodelujejo vsi. Udeleženci pohoda morajo biti zimsko in planinsko opremljeni. Pohodniki se morajo držati proge, ki je za pohod označena. Pohodniki se vzpnejo na planino Bleščečo - koča nad Arihovo pečjo (kontrolni žig) in se mimo Resmanove lovske koče (kontrolni žig) vrnejo po označeni poti do cilja pri Polancu najkasneje do 15.00 ure.
Prijave in startnina: Prijave sprejemamo na dan prireditev med 9.00 in 12.00 uro. Startnina znaša 50 šil. (100 din.) za odrasle in 40 šil. (80 din.) za otroke in mladince. Startnina se plača pri prijavi. Pohodniki prejmejo na startu kontrolni kartonček in značko.
Nagrade: Vsak udeleženec pohoda dobi diplomo za udeležbo, če po prihodu v cilj predloži kontrolni kartonček.
Kdor se 5. udeleži zimskega pohoda "Arihova peč", prejme posebno zlato značko. 5-kratno udeležbo mora dokazati s petimi zbranimi kartončki.
Okrepčila, zdravniška služba: vsak udeleženec prejme toplo pijačo in klobaso. Za zdravniško službo je poskrbljeno. Vsak udeleženec sodeluje na lastno odgovornost.
Dovoz in parkirni prostor: Iz Šentjakoba v Rožu vodi označena pot proti Podrožci/Rosenbach, preko vasi Leše/Lcssach, Svatne/Schlatten in Hod-runa/Kanin do starta na Cemernici. Pot bo označena s kažipoti ..Arihova peč". Parkirišča so na razpolago.
Zimski pohod ..Arihova peč" bo ob vsakem vremenu.