Die PottgebOhr bar bezahlt. Poštnina plačana v gotovini.
Sf. 18 (807), leto XVII. — V Ljubljani, 3. 5.1945. / Pretž ~ tata
rosimna piacana v Kuiuvuil*	m,	mm	___
DRUŽINSKI TEDNIK
Uredništvo in uprava: Ljubljana, Miklošičeva 14'IH. Poštni predal št. 253, tel. št. 33-32. — Račun Pošt. bran. v Ljubljani št. 15.393. — Naročnina: 'A leta 20 lir;
t Dimitrije Ljotič
Prejšnji ponedeljek se je na avtomobilski vožnji smrtno ponesrečil Dimitrije Ljotič. ustanovitelj in idejni voditelj političnega gibanja »Zbora, bivši pravosodni minister in eden od najuglednejših jugoslovanskih politikov in publicistov.
Za Ljotičem ne žaluje samo bratski srbski narod, ki nam je v sedanjih usodnih dneh bližji kakor kdaj kolij njegovo smrt objokujejo tudi vsi tisti Slovenci, ki so ga poznali po njegovih delih, zlasti pa po njegovi prislovični poštenosti in dobroti.
Dimitrije Ljotič je v Jugoslaviji slovel kot najodločnejši borec za pravico in poštenost; zato je bil neizprosen nasprotnik korupcije in čaršijan-stva in s tem tudi komunizma, ki je nujno moral vzkliti iz te bolezni naše pokvarjene meščanske družbe.
Neki so mu očitali, da je bil Vele-srb; to so bili tisti, ki ga niso po-znali. BiH ao v zmoti: Dimitrije Ljotič je bil velik Srb, ne Velikosrb.
i^ior je pokojnika osebno poznal, bo potrdil: kot politik, kot filozof in kot človek je bil Dimitrije Ljotič enako velik, enako izreden. Niso samo Srbi izgubili v njem svojega največjega sinu; vsemu Balkanu bi bil po kataklizmu sedanje vojne potreben državnik njegovega formata.
Počivaj v miru med nami, prijatelj našega trpečega narodal Naj ti bo lahka zemlja bratskih Slovenčevi
Prezident Rupnik naš vrhovni poveljnik
LJUBLJANA, 2. maja. Z današnjim dnem je prezident general Rupnik prevzel vrhovno poveljstvo nad vsemi edinicami Slovenskega domobranstva.
Včerajšnji dan je eden najpomembnejših mejnikov v novejši slovenski zgodovini, saj je s tem dnem naš slovenski general postal vrhovni poveljnik vseh edinic slovenskega domobranstva, kjer koli se te edinice bore.
Pozdravljamo generala Rupnika, vrhovnega poveljnika slovenske voj-
ske, prepričani, da je pod njegovim vodstvom najbolje zajamčen razvoj naše oborožene sile in s tem njeni uspehi v boju proti edinemu in naj-večjemn sovražniku našega naroda, t. j. proti boljševizmu.
Naj živi general Rupniki Naj živi naše vrlo slovensko domobranstvo! Naj živi slovenski narodi
General Rupnik slovenskemu narodu
Snoči ob 21 je imel prezident general Rupnik ob priliki prevzema vrhovnega poveljstva nad vsemi enotami Slovenskega domobranstva tale radijski nagovor:	,
SLOVENCU
V teh za naš narod tako usodepol-nih dneh sem prevzel v svoje roke
vrhovno poveljstvo vseh slovenskih domobranskih edinic.
S tem je tudi s formalne strani izrečeno Slovenskemu Domobranstvu vse zaupanje in priznanje za njegov herojski napor v teku preteklega enega in pol leta.
Postali smo zaključena slovenska
vojaška enota s svojim lastnim poveljstvom.
Slovenski častniki, podčastniki, vojaki!
Vam gre v prvi vrsti zahvala za dosego tega odlikovanja. Vam, vaši krvi, znoju in vašim žrtvam.
Zahvaljujem se Vam za vaše dosedanje hrabro zadržanje, kj ie obvarovalo slovenski narod rdeče smrti.
Pozivam vas, da sedaj, ko nastopajo najkritičnejši trenutki naše borbe, napnete vse svoje sile in vzdržite ta poslednji naval titovščine. Ni treba za dolgo. Izza temnih oblakov že prodira žarko sonce naše svobode.
Danes, ko stopam na čelo slovenske narodne vojske kot njen poveljnik, vas zagotavljam, da je ni sile, ki bi me mogla odvojiti od vas moji vojaki. Ramo ob rami bomo skupno premagali sovraga in osvobodili našo celotno lepo Slovenijo.
Pri tem nam Bog pomagaj 1
BEGUNCI SE VRAČAJO
OB SMRTI ADOLFA HITLERJA
V torek 1. maja je v Berlinu, sredi' svojih vojakov, padel v boju proti boljševikom voditelj nemškega naroda Adolf Hitler.
S Hitlerjevo smrtjo je odšel v večnost ne samo eden od največjih sodobnikov, ampak tudi med največjimi v svetovni zgodovini.
Ni naša naloga in tudi ni čas za to, da bi razglabljali, ali je bilo vse tisto, kar se je v pokojnikovem imenu dogajalo zlasti v prvih letjh te vojne, v korist nemškemu narodu samemu in njegovim sosedom. Tudi Aleksander Makedonski, Cezar in Napoleon niso bili brez velikih napak, vsem sta bila simbol meč in kri, toda zgodovina jim vzdevka velikih kljub temu ni mogla odreči. Pokojnikovo delo za lastni narod in okoliščina, da je on edini med političnimi velikani sedanjosti pokazal na glavnega sovražnika človeštva, se do zadnjega proti njemu boril in v boju z njim brezkompromisno padel kot cel mož — vse to je porok, da bo Adolf Hitler večno živel v nemškem narodu.
S svojo smrtjo je Adolf Hitler zapustil svojemu narodu največji moralni kapital, kapital, ki odtehta sleherno materialno izgubo. Način njegovega odhoda spominja po svoji veličini na dimenzije klasične grške tragedije. Ni treba, da je bil človek pristaš Hitlerjeve ideje, kljub temu. bo njegov boj v razvalinah Berlina nehote primerjal z veličastjem ter-
mopilske bitke ln s simboliko Kosovega polja ter se nehote spomnil, kaj je Leonidova smrt pomenila za bodoče rodove Helenov in padec carja Lazarja za vstajenje srbstva.
Ce nam je prav ali ne: Letošnji 1. maj je datum največje nemške zmage. Narod, ki je v materialističnem letu 1945. zmožen s samožrtvo-vanjem svojega voditelja v prvih bojnih črtah tako idealistično kakor heroji antičnih časov zapečatiti svojo voljo do življenja, ne more umreti.
•
Tistim med nami iz obeh naših tradicionalnih političnih taborov, ki zlasti zadnje čase visoko dvigajo prapor demokracije — tistim bodi danes, ko pišemo pričujoči nekrolog, priklican v spomin april 1941. Da je takrat, po zlomu Jugoslavije, slovenski demos plebiscitarno odločal, kam politično želi: ali še veste odgovor? Tudi če ga vi ne bi hoteli dati, boječ se, da ne kompromitirate demokratske ideje, ga še dana« ve ves slovenski narod: z velikansko večino bi se bil odločil za Hitlerja! Vse slovensko ljudstvo je takrat, naj je nam, ki smo ga skušali politično vzgajati, prav ali ne, spontano in frenetično vzklikalo Hitlerjul
Zakaj omenjamo to na današnji dan?
Iz dveh vzrokov: Zato, da ob veličastju smrti pozabimo na predsodke in priznamo tisto, kar je večnega na zemlji, ker je podoba resnice: Hitler j je bil svojemu narodu ne samo nacio- J nalnl preporoditelj, ampak tudi so- 1 cialnl reformator evropskega formata.
In drugič zato, da predočimo tistim našim dobrim a naivnim ljudem, ki slepo prisegajo na propagandne krilatice: nič ni brezpogojno absolutnega na tem svetu. Klasično pojmovana demokracija bi bila naš narod pred štirimi leti nepopravljivo in pred Vsem svetom postavila v Hitlerjevo Nemčijo — kakor bi takšna demokracija ustvarila danes nedvomno nepopravljiv kaos med nami. Nepopravljiv zato, ker je iz vsega -in od povsod še kako možna vrnitev in dvig, le iz znanstveno ustvarjanega deklasiranja, po-živinjenja in sibirjaštva nikoli več.
K. B.
Mussolini umorjon
Kakor poročajo iz Italije, je te dni Mussolini skupaj s sedemnajstimi sodelavci padel v roke nasprotnikom.
Množica je Duceja in njegove sodelavce, med katerimi se je nahajal tudi Far-inacci, umorila, maršala Gra-zianija so pa izročili zavezniški vojski.
Kakor poroča neki italijanski radio, so trupla umorjenih v Milanu javno razkazovali.
Češki narodni odbor
Praga, 29. aprila. Uradna britanska poročevalska agencija Reuter je dne 27. aprila iz Londona razširila naslednjo vest: V Londonu so objavili osnovanje skupine, ki se naziva Češki narodni odbor. Ta komite izjavlja v svojem prvem protokolu: Odklanjamo poskus marijonetne vlade gospoda Ejeneša, ki hoče narod podvreči ko-
fvj AJVECJE vročonj* beguncev je začela Cj» * ’ vajeti orgonizadio UNRRA « ladjami It pristanišč na Sradniem Vzhodu, t acljt «o plula np egeake otoka in so nosile don, sv okoli 500 grških mat. tena in otrok. Kmalu za n|U mi sa bodo vrnili v domovina gr.ki begunci, ki |lh je okoli 3.000 v taboriščih pri Suozu, Prav toka tudi 1.500 iuoozlovanov Iz begunskega taborišča na Sinajskem polotoku, ki sa hočejo vrniti v domovino. Za ostalih 25 000 Jugoslovanskih beguncev se bo brigala UNMK Ti begunci, ki se vrača,o domov, so samo majhna predhodnica velikega tako beguncev, katerih vrnitev v njihove domove bo oskrbela
Gornjega nismo napisali mi, temveč je fotografski reproduciran posnetek iz prvega odstavka članka, ki ga prinaša Zmaga, »zavezniški časopis za Jugoslavijo* z dne 20. aprila 1945. Ta časopis so metala na naše kraje anglo-ameriška letala j ne gre torej za proizvod nemške propagande.
Torej samo 1500 Jugoslovanov se bo vrnilo iz begunskega taborišča na Sinajskem polotoku (tja so svoj čas spravili Angleži jugoslovanske komuniste); ne misli se pa še vrniti 25.000 beguncev, za katere »se bo brigala UNRRA*. Le zakaj neki se ne mislijo vrniti?	-
Odgovor na to prepuščamo ljubljanski sredini.
ZAMENJAVA denarja
** 1 IRADNI rr-t' demokratske in federativna
^ Jugoslavije orinaša zakonsko uredho o za* flnenjovi vsega denarja, ki ie bil izčlan za časa okupacije. Zomeniava bo iJJVršena v času od 20. do 30. aprila i l oo naslednjih, tečajih! 100 srbskih dinanev fNedičevihl za 5 novih demokratično-tcderallvnih dinoriev; >00 kun za dva rn pol dmona;lC0 bolgarskih levov za 10 dinarjev; »00 itciijanskih lir za 30 _dinar» fev; 100. rnadž. pengov za »00 dinarjev* Za« menjava oo izvršena v gotovini samo do v»» šine 5.000 novih demokratično-»ederativniln dinariev, zo ostanek oo co »zdano ootrdilo, katero se zavezuie driava plačat« v treh me. secih po dnevu izdoje Državni zovodi oodo dobili izplačano v gotovini orez gornie orne« jitve. Zamenjavo bodo rzvrievali poštni uradi in drugi zavodi. Za vse obveznosti nastal« pred 18. aprilom 1941 v stanh jugoslovanskih dinarjih jo oroglašen moratorij in bo «o vpra. šanie urejeno pozneje s posebno uredbo, vlog« In naložbe bodo zamenjene po istih tečajih e omejitvijo do 5.000 novih dem. t©d dinarj«v, četudi bi bile naložene v raznih zavodih ih podjetjih. Kazen za orekršitev 'e uredba <9 zaplenitev vsega denarja v korist držav«.
Gornje je totografski posnetek članka iz že gori omenjenega lista Zmaga, ki so ga raztrosili med nas anglo-ameriški letalci.
Zanimivo branje, zlasti za ljubljanske petičnike, ki so s tolikšno vnemo podpirali OF. Zdaj vsaj vedo, kako se jim bo radodarnost poplačala.
munistični diktaturi. Mi vztrajamo na štirih političnih svoboščinah, ki so zar beležene v Atlantski listini.
Pire d
raziplellom
Pričujbči članek /e poslednji prispevek pokojnega Dimitrija Ljotiča, objavljen v Naši borbi. Napisan■ za številko z dne 21. aprila, je mogel članek zaradi tehničnih ovir iziti šele 28. aprila. Ponaliskujemo ga v izčrpnem izvlečku.
Mnogo stvari govori za to, da stojimo pred novim zapletom, iz katerega bo prišel razplet.
Te besede se bodo mnogim ljudem zdele igračkanje z besedami. Ali takšen je samo videz. Zakaj razplet te vojne — in to je že zdavnaj znano .— more priti samo iz novega, čisto določenega zapleta.
Ta ndvi in določeni zaplet je pretrganje zveze med Angioameričani in Sovjeti.
Zakaj je ta zaplet dejansko razplet? Zato, ker se na ta način razklenejo tiste orjaške klešče, ki jih je skovalo mednarodno židovstvo, da bi z njimi uklenilo in stisnilo Evropo in jo spravilo pod boljševiško oblast. Te orjaške klešče so doslej resda samo v Romuniji, Srbiji in na Poljskem spravile komunistično stranko do popolne oblasti, a na Bolgarskem, Madžarskem, Norveškem in Finskem so ji na stežaj odprle vrata, da se polasti popolne oblasti; na Češkoslovaškem, v Albaniji, Belgiji, Italiji m na Francoskem je pa komunistična stranka postala najvplivnejši čini-telj. če te klešče še dalje ostanejo, bodo komunistične stranke dosegle popolno oblast tudi v tistih devetih deželah, kjer je še niso, ali pa se bodo mar mogli potem obdržati sedanji režimi v ostalih štirih nevtralnih državah (Španija, Portugalska, Švica in Švedska)'? Za slehernega pametnega Evropejca je danes očitno, da se takšno stanje more popraviti samo, če izgine vzrok, ki je to stanje ustvaril : to je, če razpade zveza J nglo-američanov s Sovjeti
Pred nekaj dnevi smo se peljali iz italijansfto-slovenske podalpske ravnine po alpskem klancu v Nemčijo. Prekrasen pomladanski dan. Zemlja se pripravlja, da se odene z novim zelenim plaščem, posutim kakor s snegom s celimi šopi belih cvetov. Čim bolj gre vožnja navkreber ob alpski reki, tem hujša je puščava razdejanja: razvaline za razvalinami.
Trije se peljemo, vsi molče. Dokler eden ne izpregovori:
»To je Evropa gradila dva tisoč let!«
»In zdaj je Evropa skupaj z Ameriko podrla v kratkih dveh letih,« doda drugi. In spet utonemo v molk.
To‘omenim tako mimogrede, da se ne pozabi — iz površnosti — da ob nastopu miru ne bomo »zastran denarja na svojem«, temveč v vseh ozirih v strašnem primanjkljaju.
In vendar naj že pride mir! A pred mirom razplet, to se pravi, zaplet, ki pripelje k razpletu!
Katera dejstva pa govore za to, da gremo v zaplet? Naštejmo jih!
1.	Nemčija sicer ne bo kapitulirala, temveč bo stopila v novo obliko vojne (o čemer smo pisali v štev. 1.6. z dne 19. aprila; op. ured.). Ta nova oblika vojne bo utrudljiva, draga, zelo nadležna za sovražnike Nemčije, dejansko bo pa to bitka pri Salamini, kjer so mnoge velikanske perzijske ladje doživele poraz nasproti majhnim in gibčnim grškim ladjam. In kar je glavni m odločilni činitelj: sovraštvo do Nemčije, ki ga je židovstvo uporabilo za skovanje teh klešč, bo v ljudskih množicah Nemčiji sovražnih narodov rapidno kopnelo.
Te dni mi je nekdo rekel besedo, ki jo bomo slišali vse pogosteje: »Sovražil sem Nemce in Nemčijo, zdaj so mi pa od dne do dne simpatič-nejši.«
To kopnenje sovraštva do Nemčije — kar oe z izpremembo vojne mora pojaviti T ljudskih množicah — bo
prvo dejstvo, ki bo vplivalo na razpad teh klešč.
2.	V Jalti so »veliki trije« določili dan sklicanja svetovne konference za organizacijo svetovnega miru. Ta dan je 25. april.
Toda doslej je bilo v angloameri-škem svetu več govorov, ki so podčrtali, da je ta konferenca »poslednja možnost, da narodi na miren način urede svoje bodoče odnose — če jo zapravijo, bodo utonili v novi klavnici.«
Ne samo, da na sami konferenci morda ne pride do srečne izpolnitve te možnosti; mere se'celo zgoditi, da se že pred konferenco vse nade pokopljejo.
Zakaj, na konferenci se imajo obravnavati zares skoraj nerešljiva vprašanja organizacije za ohranitev svetovnega miru. Ta organizacija more dobro delovati samo ob dobri in pošteni volji svojih članov. Dokler obstoji dobra in poštena volja, tudi ni nevarnosti za mir. če pa ni dobre in poštene volje, je pri priči vojna na pragu.
Toda le pred začetkom konference vstajajo vprašanja, ki že samo konferenco ogrožajo. Takšno je n. pr. vprašanje navzočnosti lublinskega odbora. Po jaltskem sklepu se je lublin-ski odbor imel izpremeniti v poljsko vlado, in sicer tako, da bi vanj stopilo zadostno število zastopnikov poljske v’"de. Toda vse do danes lublin-ski odbor ni tako ravnal. Zato so Angioameričani zavzeli stališče, da more na konferenci zastopati Poljsko londonska vlada. Potem, bilo je to ! pred tremi tedni, je Stalin zahteval od Anglije in Amerike, da povabijo lublinski odbor. To je najprej odklonila Amerika, in Anglija se je s tem solidalizirala.
j Toda včeraj, 17. aprila, je Stalin ponovil svojo zahtevo z noto, poslano I Ameriki, Angliji in Kitajski kot drža-J vam, ki sklicujejo konferenco. To se je zgodilo takoj po prvi zmagi novega predsednika ameriških Združenih držav Trumana, ki te mu jp posrečilo
pripraviti Molotova do tega, da se osebno udeleži konference v Saj) Franciscu,
Ali to ne pomeni, da bo Stalin, če ne uspe s svojimi zahtevami, kratko in malo mogel izjaviti, da se SSSR ne bo udeležila konference? Ali bo pa s takšnim na znanje dajanjem prisilil Angloameričane, da pristanejo na njegove zahteve,
. 3. Novi predsednik USA Truman je zares prišel v najneugodnejšem času za tiste, ki mislijo, da so sedanje klešče pogoj za srečo in mir na svetu.
človek mora res verjeti, da ni naključja na svetu, da ga ni v smrti prezidenta Roosevelta ne v prihodu njegovega naslednika Trumana na njegovo mesto.
Trumana so kandidirali za podpredsednika USA julija 1944. i prijatelji i nasprotniki, ki jih ima mnogo, ker slovi po svojih neljuheznivo-stih, a prav tako tudi po borbenosti, poštenosti in politični neomadeževa-nosti. Za podpredsednika bi moral kandidirati dotedanji podpredsednik Wallace, toda kongres demokratske stranke je njegovo kandidaturo zavrnil, ker je Wallace — kot Žid — velik prijatelj Sovjetov. Takrat je prišla na vrsto kandidatura Trumana. Prijatelji so jo postavili, a nasprotniki so nanjo pristali, da ga spravijo iz senata, kjer je bil zaradi svojih puritanskih nazorov mnogim v veliko napoto.
Rooseveltova smrt ga je postayila na mesto, kjer bo s svojimi puritanskimi nazori v veliko napoto tistim, ki se pripravljajo, da pod pretvezo organizacije svetovnega miru ustvarijo diktaturo treh velesd nad malimi in srednjimi državami. Začel je že s svojo prvo izjavo. Postavil je načelo, ki je ravno nasprotno od teh stremljenj, da so »velike države dolžne pomagati malim, ne pa da jih spravijo pod svojo oblast«, če bi bil to rekel kdo drugi, bi človek mogel misliti, da je navadna fraza, za katero se skriva umazana špekulacija. Toda
ta neljubeznivi človek je mož resnice in zvestobe, ki ne laže in popolnoma resno pojmuje svoje besede in hoče, da jih tako pojmujejo tudi drugi. Truman ni videti človek, ki eno misli, drugo govori in tretje dela.
Zato je tudi povabil v San Francisco Molotova, da mu pogleda v oči, da ga postavi pred dejstva, da se vendar že stvari pribijejo, ne pa' da se z vijugastimi besedami prikriva stanje, ki vodi svet v najmračnejše suženjstvo ali pa v novo vojno.
Ali ni nemara na ta odgovor ona Stalinova nota glede vabila lublinsko-mU odboru na konferenco?
Morda je gospodar Kremlja občutil, da s konferencami in sestanki ničesar več ne bo mogel doseči, in tako išče pretvezo, kako bi krenil z dosedanje poti, d* bi z odkrito grožnjo mord' več dosegel, ali. pa da meni nič tebi nič preide k drugačnim dejanjem, ki so mu jih omogočili po eni strani njegova dosedanja diplomacija in vojni uspehi, predvsem pa režiser Drame sodobnega človeštva — mednarodni Žid.
V tem pogledu so značilni glasovi o osebnih izpremembah v USA. Tako n. pr. Žid Hopkins, šef Bele hiše prezidenta USA, odhaja s svojega dosedanjega mesta. Radio Newyork pa poroča, da pride za zunanjega ministra prejšnji pomočnik Cordela Hulla. Sumner Welles, mož, ki je odstopil po teheranski konferenci, na kateri se je začela sedanja politika popuščanja Amerike in Anglije pred Sovjeti, in ki dobro pozna Evropo tor ne misli, kakor je videti, da je bil namen te vojne, da Stalin postane voditelj in gospodar Evrope.
4. Nepristranski razlogi za razpad te usodne zveze so tako mnogoštevilni, da smemo na kratko reči: skoraj vsaka točka Evrope more dati povod za odkrit spopad med dosedanjimi zavezniki. Vsa Evropa v celoti bo stala med njimi, kadar bodo njihove vojske stale neposredno druga pred drugo in si gledale iz obraza v obraz.
Revno dekle -premožen mož
USA — GB — sssu
til. Sovjetska Zveza
3*
Kakor nima boljševizem nobenega Opravka z ruskim narodom kot narodnostno enoto in še manj s slovanstvom, ampak je, nasprotno, usmerjen v svojih trenutnih in končnih ciljih proti obema, tako tudi nima nobenega opravka z resničnim socializmom, kakor ga pojmuje človek evropske usmerjenosti. Civiliziranemu Evropejcu je cilj socializma socialna pravičnost, odprava krivičnih razrednih privilegijev in ustvaritev za vsakogar človeka vrednih življenjskih pogojev. Tako so pojmovali socializem vsi zahodnjaški socialistični teoretiki in tudi tisti široki sloji, zlasti delavci, ki so se vključili v različna gibanja socialne demokracije. Tako ga pojmuje končno tudi še zdaj velikanska večina slovenskega proletariata.
Boljševizem se od takega pojmovanja socializma razločuje že načelno. Oče tistega komunizma, ki je postal podlaga leninistično - stalinističnega boljševizma, Zid Kqrl Mardohej-Mant, je že sam zavračal zahodnjaško, idealistično pojmovanje socializma, katerega je imenoval utopizem. Zlasti je pa Marz zavračal stremljenja po enakosti ljudi glede položaja v družbi, zaslužka in življenjskega standarda. Ta Mantova načela je potem njegov sodelavec Engels še znatno razširil, dokončno obliko jim je pa dal Ulja-nov-Lenin, ki je na nekem kongresu Komunistične stranke Rusije celo dejal, da »razumejo pod socializmom enakost samo buržujski profesorji«.
Lenin je postavil načelo, da je treba openjevati koristnost posameznika v »brezrazredni«, to se pravi komunistični družbi, po njegovi pomembnosti za to družbo in po tej oceni mu je treba dati tudi nagrado za njegove storitve. V sovjetskem jeziku pomeni to, da človek ne prejema plače po svojem delu, ampak po svojem položaju v komunizmu. Tega položaja pa ne določata delovni ali službeni čin, ampak ga odreja vodstvo po svoji lastni uvidevnosti. Zato je v SSSR mogoče, da prejema delavec za delo na svojem položaju samo 30 tuoljev na mesec, medtem ko Jih prejema njegov tovariš B na enakem položaju 300 ali še več. Samo tako je tudi mogoče, da se gibljejo sovjetske plače rn '00 in 70.000 rubljev na leto. Toda prav delavci, o katerih govori komunizem v svoji propagandi kot o temeljnem sloju »brezrazredne družbe«, so pi svojem pomenu za to družbo ocenjeni tako nizko, da spadajo med najslabše plačane državljane. Rasen tega so uvrščeni tudi v predzadnjo naini' > vrsto glede prehrane. Na nižji stopnji od njih so samo še *iz-družbencl«' to so tisti, katere je boljševizem oropal vseh državljanskih in s tem tudi človeških pravic.
Prav tako kakor glede zaslužka in prehrane se godi delavcem pod boljševizmom tudi glede politične v lla-ve, Uradno je SSSR država »delavcev in kmetov«, kar je izraženo tudi v njenem grbu s kladivom In srpom, in »diktatura proletariata«. Toda že Lenin je postavil načelo, da te diktature proletariata ni mogoče pojmovati tako, da jo izvaja morda ves proletarski razred, zakaj mož se je zavedal, da bi diktatura množic pomenila anarhijo.
Diktaturo proletariata izvaja po Leninu stranka, ki proletariat zastopa, t. j. komunistična stranka. Komunistična stranka pa ni in ne more biti brezoblična družba proletariatskih mno-iic, ampak samo družba izbrancev, ki bo politično usposobljeni za to, da so člani stranke. Vendar tudi stranka kot taka še ne Izvaja »diktature proletariata«. To diktaturo izvršuje šele njeno vodstvo, vodstvo pa sestavljajo poklicni revolucionarji, torej ne navadni ročni ati duševni delavci, ampak fičfiriči, ki niso nikoli v svojem življenju na lastni koži okusili, kaj •e pravi delati tovarni ali garati v kakem uradu.
Komunizem je načelen nasprotnik »ahodrio pojmovane demokracije, katero izključuje v teoriji ln praksi, zatrjujoč, da je takšna demokracija »Iznajdba buriujev za zatiranje proletariata«. Dejansko je to Izraženo že v samem izrazu »diktatura proletariata«, sak a j diktatura je v vsakem primeru vedno nekaj diametralno nasprotnega od klasično pojmovane demokracije. Vendar marksizem in leninistični boljševizem vsaj izprva in teoretično ni zanikal demokracije v sami stranki. Marx je izvajal v svoji stranki svojo osebno diktaturo dejansko, ne pa formalno. Iste metode se je posluževal Lenin. Pustil |e na vseh kongresih stranke in na vseh sejah njenega vodstva, da so vsi navzočni povedali svoje mnenje, toda glasovanja ni dopuščal in nazadnje je obvellala vedno le njegova. Glasovanje, najvidnejši izraz zahodne demokracije, Je T.enin odklanjal s pretvezo, da bi »škodovalo enotnosti«, zakaj »vsi sklepi morajo biti sprejeti soglasno«, To pa Je bilo mogoče samo zaradi ogromne avtoritete, ki jo je Lenin imel v svoji itrankf.
Z Leninovo smrtjo je bilo te avtoritete konee. Njegov samovoljni naslednik Džugašviii- Stalin na takih
• Gl. prva dva članka ▼ preiŠBii »U vitki btuiinake*.., tednika
Doklade za !. mai
Kakor poroča »Deutsche AdnVZei-tung«, je Vrhovni komisar za Jadransko Primorje izdal posebno naredbo o izplačilu posebne doklade za 1. maj 1945. Naredba ca naslednje besedilo:
čl. 1. Nameščencem in delavcem, ki delajo 1. maja 1945, mora obratni vodja izplačati za na ta dan izvršene delovne ure posebno doklado. Onim, ki so zaposleni pri gradnji postojank, izplača ta dodatek dotedanji delodajalec.
6l. 2. Doklada znaša za nameščence za vsako izvršeno uro dela eno ‘/«o mesečne plače, pripadajoče za mesec april, za delavce pa 100% pripadajoče jim osnovne urnine.
Čl. 3. Doklada je davkov in dajatev prosta.
Čl. 4. Doklado je treba plačali obenem z izplačilom mesečne plače za maj za nameščence, za delavce pa obenem z mezdo onega tedna, v katerega pade 1. maj 1945.
čl. 5. Ta naredba velja za zasebno gospodarstvo vključno kmetijstvo in za one nemške državljane, ki so bili dne 1, maja 1945 zaposleni pri oboroženi sili ter OT,
Čl. 6, Prekrški se kaznujejo.
*
Ker je treba zaradi vojnih razmer na 1. maj delati, je zaradi tega plačilo dela na ta dan urejeno s to naredbo, katero je izdal Vrhovni komisar v interesu vsega delavskega stanu in s tem zopet pokazal svoje razumevanje za probleme dela in pa tudi delavcev in nameščencev.
Družinskim glavarjem se Izplača enkratna posebna pomoč
šef pokrajinske uprave je odobril sklep ravnateljstva ZSZ z dne 10. aprila 1945, po katerem se izplača vsem družinskim glavarjem, ki so bili v mesecu Januarju 1945 upravičeni do rednih zakonitih družinskih doklad enkratna posebna pomoč v višini 80V0 od enomesečnih družinskih doklad.
Z nakazovanjem te pomoči se prične te dni.
Zavod za soc. zav. ljubi], pokrajine.
Začasna pripomoč starostnim rentnikom ZSZ
šef Pokrajinske uprave je odobril sklep ravnateljstva ZSZ z dne 10. aprila 1945, s katerim se prizna vsem rentnikom in podpirancem iz zavarovanja za onemoglost, starost in smrt kot začasno pripomoč poseben dodatek v višini 6ODV0 na že priznano vojno doklado. Ta dodatek se bo te dni nakazal v enem znesku, in sicer: za mesec' april, maj in junij 1945.
Do tega dodatka so upravičeni rentnikl in podpiranci, ki so 1. januarja 1945 uživali starostne rente odnosno podpore.
Zavod za soc. zav. IJublf. pokrajine.
Razglas
Uprava policije v Ljubljani opozarja sporazumno s šefom pokrajinske uprave in nemškimi vojaškimi oblastvi, kakor sledi:	,-
Vsako motorno ali vprežno vozilo se mora zaradi izvršitve kontrole na blokovni liniji tudi brez predhodnega poziva vedno takoj ustaviti.
V nasprotnem primeru se bo brezpogojno uporabilo slrelno orožje.
Ljubljana, dne 28. aprila 1945.
Upravnik policije; Dr. Hacin s. r-
kongresih in sejah ne bi bil mogel tako lahko uveljaviti svoje volje, tem manj, ker je Imel spočetka proti sebi ogromno večino starih strankarjev in voditeljev, od Trockega do Krupske (Leninove žene). Zato je že takoj v začetku svoje oblasti ukinil v komu* nistlčni stranki tudi po Mantu in Leninu še ohranjeni videz notranje demokracije in uvedel svojo diktaturo ne le dejansko, ampak tudi formalno. Volitve vodstva stranke so zato samo brezpomembna ceremonija, zakaj Izvoljeni morejo biti samo na uradni listi postavljeni kandidati, kandidate pa postavlja Džugašvili - Stalin sam. Prav tako morejo biti tudi iz plenuma izvoljeni razni vodilni odbori in njihovi funkcionarji samo na podlagi predlagane liste kandidatov, katere prav tako ne sestavljajo člani plenuma, ampak jo Izdelajo v uradu osebnega tajništva Džugašvitija-Stali-na. Odkar je Džugašvill-Stalin v znanih cirkuških procesih, nad katerimi se je zgražal ves svet, odstranil ln likvidiral vso opozicijo proti1 sebi, ni nikjer več nikogar, ki bi sl upal kakor koli še ugovarjati temu sistemu in zahtevati drugačen postopek.
Tako postani razumljivo, da diktature v SSSR ne izvajajo ne narod ne množice tn tudi ne proletariat in ne stranka, ampak edino Stalin s pomočjo svoje najožje,* pretežPo židovske klike. Zato nima ta diktatura nobenega opravka s kakšno »diktaturo proletariata« in še mnogo manj z diktaturo ali celo le voljo delavskega stanu. Tako Ima delavec v SSSR maifi vpliva na vodstvo države in vseh njej podreienih ustanov, kakor ea ima v
VAZNO ZA NAROČNIKE!
Vljudno prosimo cenj. naročnike, ki ša niso nakazali naročnine za tekoče četrtletje, da to nemudoma store, ker bomo sicer prisiljeni, Ust
ustaviti.
DRUŽINSKI TEDNIK
Tito is kralj Peter
Lizbona. Kakor javljajo iz VVashing-' tona, je Tito po svojem zastopniku, ki ga je odposlal, v San Frančišku dal objaviti, da kralj Peter nima nl-kakih izgledov, da bi se vrnil v Jugoslavijo. S tem je sporočil Stalinovo povelje h končnoveljavni odstranitvi kralja Petra.
Petain pride pred gaullovsko sodišče
Bern, 28, aprila. Maršala Petaina so ob švicarski meji izročili gaullovskim oblastem. Pred nekaj dnevi je dobil vabilo h gaullovskemu sodišču ter je izjavil, da je pripravljen, da se odzove pozivu. Sivolasega maršala hoče de Gaullovo sodišče obsoditi zaradi političnega sodelovanja z Nemčijo,
*
Požari se ponavljajo. Pretekli torek je gorelo ob Gruberjevem prekopu in so požar pogasili poklicni gasilci. — Preteklo sredo je gorelo v Linhartovi ulici, kjer ima svoja skladišča tvrdka Hmelak. Požar je uničil več barak in je škoda znatna. — Ob nevihti v nedeljo zjutraj je treščilo v Dalmatinovi ulici. Strela je zanetila požar v skladišču tvrdke Pintar in Lenard.. Požar so pogasili poklicni gasilci. Škoda je znatna.
Italijanski Rdeči trii sporoča po navodilih mednarodnega odbora Rdečega križa, da se je tarifa za eivilne informacije zvišala na 8 lir. Navedena vsota se lahko nakaže po poštni položnici na tekoči račun Rdečega križa št, 18/18298. Interesenti morajo takšno položnico predložiti pristojnemu uradu italijanskega Rdečega križa, ki nato nadaljuje svoje poizvedbe.
Na smrt je obsodilo mariborsko kazensko sodišče 231etnega Dimitrija Linasa iz Maribora zato, ker je lani meseca decembra po nekem letalskem napadu vlomil v neko trgovino in od tam odnesel nalivno pero, fotografski aparat, nekaj krušnih nakaznic ;n tri zavitke tobaka. Obsodba je bila takoj izvršena.
— ■■ — « »'
Osebne vesti
POROČILI SO SE:
V Trstu: g. Silvester KuslC, železničar In Els» Malalanova; Julij Fantek, posestnik in
StBnlslava Ciuatiu&UH Joi«
kuliar in gdč. Olfca Faganelova; g, Stanislav Kocjančič in gdč. Anica Pertotova; g. Karel Votk in gdč. Ana Vičičeva ter g. Sergij Padovan in gdč. Kina Jelenova. Iskreno čestitamo!
UMRLI tOs
V Ljubljani: g. Franc Cuk, lol. upravitelj v pok.; g. Franc ŠtrnbclJ, upok. fin. kontrole; ga. Justina Sirkova; g. Niklsbacher Ferdo, trgovec; g. Drago Benedik, strojevodja; ga. Franja Premclč roj. Perhavc, ▼dova po Veletrgovcu; g. Anton Auss»«*nek, dijak; g, Bogoml čechak; g. Janez Krašnja, prof.; g. Kristijan Luin, posestnik; gdč. FranČiSka 8trit*h, pose&tnlca; g. Andrej T.e-tee, vi#. pol. stra?mojHter; ga. Marija Skubic; g. Ivan Novak, davčni avan.; ga, Ivana Kovač roj. Cvirn; ga Anica Skreni, ga. Cecilija Korun roj. Brdnik, vdova po g:ra. rav.; g. Anton Horjak, poSt. avan. v pok. In g, Jusuf Hajrula
V Novem mestu: ga. JoJfefa GregorfČ.
V Trstu: g. dr. Frondonl, udravnik Okr. urada; Ivan Samsa; Elizabeta fiubanova; Ivana Jančarjeva; Angela Bafar-Matjan; Leo-poldfna Marulič; Jožef ttodnik; Katarina Tavčar; Irma Jasnik^Urbani in Katarina OrahorTJSaJ.
NaBe iskreno goJafJe!
Zatemnitev za teden, ki se začne 30. aprila in teče do vštetega 6. maja 1845.: od 21.05 do 4.50.
kateri koli »buržujski« državi. Se več: v SSSR nima delavec niti pravice ali možnosti protestirati proti svojemu položaju. Strokovne organizacije, ki naj bi bile organ delavstva, so v resnici samo organ komunistične stranke, in njih vodstvo je prav tako samovoljno postavljeno od zgoraj navzdol kakor v organizacijah same stranke. V njih vodstvu sede poklicni komunistični strankarji, ki nimajo nasproti delavstvu nobene odgovornosti, vso pa imajo nasproti svojim nadrejenim strankinim funkcionarjem, katerih- Izvršilni organi so.
Sovjetski delavec zato nima možnosti pritožbe ne pri »svojK strokovni organizaciji ne pri »svoji« stranki. Službeno mesto ln položaj mu 80I0-čajo nadrejeni, oni mu odmerjajo »tudi delo in po njem plačo, po r delu in plači pa hrano in stanovanje! Službenega mesta ne sme samovoljno izpre-meniti, ne sme se upirati ukazom in ..odredbam in ne sme stavkati. Če se kljub temu osmeli in protestira, ga pošljejo kot »proti revolucionar j a« v prisilno delovno taborišče, iz katerega se navadno nikoli več ne vrne, njegovo družino pa uvrstijo med »iz-družbene«. Njegova plača in hrana je celo že v predvojnem času zadostovala komaj za najskromnejše življenje, ki pa je bolj podobno počasnemu propadanju kakor resničnemu življenju. Nastanjen je ali v prenapolnjenih stanovanjskih kasarnah, kjer mora stanovati v enem stanovanju po več družin, v barakah, ali celo v zera-ljačah (podtalnih luknjahi rudarji v Donskem bazenu). Njegov življenjski
Napisal P e
Werner Seelos je stanoval že dva dni v hotelu Evropa, ko se je seznanil s Klavdijo Hennigovo. Hotel je prav za prav presegal dohodke mladega odvetnika, čigar praksa je šele začela obetati razmah. Bil je to hotel z vsem razkošjem! toda VVerner ni bil zato prišel semkaj, temveč zato, ker je stal hotel sredi odličnega smuškega terena. Presodil je, da si pač lahko privošči teden dni v hotelu Evropa, če si za prihodnjih štirinajst dni počitnic poišče zavetje za smešno nizko ceno v enem izmed oddaljenih kmečkih domov, ki jih pozna.
Klavdijo je bil seveda takoj opazil. Bila je izmed žensk, ki jih ne moreš prezreti. Sla je pravkar skoz hotelsko vežo, visoka, odlična, s klobukom na kostanjevih laseh, ki je bil prav toliko drzen kakor okusen. Prvo kar je opazil na njej, je bila barva njenih las, in še tisti hip se je vprašal, ali more biti tako kostanjeva barva tas sploh pristna; odvetniki pač vsi nagibljejo k dvomom. Potem pa so zbudili njegovo pozornost Klavdijini klobuki. Vsakokrat, kadar jo je srečal v hotelu, je imela drugo pokrivalo na glavlj vsa so bila zelo novodobna, pa tudi okusna, to je že res.
Drugi dan po svojem prihodu se je torej Werner vzpel na zgornjo planino Miihltaleralpe. Vreme je bilo prekrasno tn prav za prav je bil namenjen še više, toda ko se je pred kočo vsedel na sonce in potegnil kruh iz nahrbtnika, je zagledal nekaj korakov V6tran Klavdijo Hennigovo; ležala je na snegu in si sončila obraz. Tišina je vladala vsepovsod, sonce je pripekalo in prekajena slanina, ki jo je prigrizoval Werner, je kaj zapeljivo dišala^
Dekle, nepremično ležeče z zaprtimi očmi, je mahoma zavonjala po zraku, snela zaščitne naočnike in dejala: »Čujte, imate 11- košček slanine tudi zame? Tako čudovit duh ima.«
»Seveda, gospodična Hennigova, kolikor hočete!« je odgovoril VVerner.
»Kaj me poznate?« je vprašala lačna mladenka.
»Vsakdo pozna vsakogar v hotelu,« je odvrnil Werner ln ji odrezal pošten kos od svoje slanine, pobral nahrbtnik, stopil tja preko, ji podal slanino in sedel kraj nje.
»Dobro, kaj?« je rekel, ne da bi Se dal motiti pri jedi. »Sicer pa spada k slanini čašica .encijana’. Samo eno čašo imam; najprej pokusile, potem izpijte na mah; glejte, tako!« Zvrnil
dal njej. Solze so ji zalile oči, ko je izpila tako po vseh predpisih. Spogledala sta se tn se zasmejala. Na višavah 1800 m pa ob slanini ih .encijanu' se ljudje kar hitro zbližalo.
»Dve vrsti neporočenih žensk sta v hotelu Evropa,« je dejal VVerner, ko sta izpila drugo čašo, »rad bi vedel, v katero spadate vi.«
»Kakšni dve vrsti mislite?«
»Prve so zares premožne ženske; te prihajajo Semkaj, da se za kratko dobo iznebe dolgočasja.«
»Nisem premožna,« je odgovorilo dekle,
»Potem,« je nadaljeval Werner, »spadate v drugo vrsto; to so ženske, ki bi med to premožno družbo rade čimprej ujele bogatega moža.«
Klavdija Hennigova se je zasmejala. »Dobro presojate ljudi,« je rekla potem zelo resno. »Zadeli ste, res sem tukaj, da najdem bogatega moža. Upam pa, da se to kmalu zgodi, zakaj moja sredstva bodo skoraj izčrpana, za delo pa nimam niti najmanjšega veselja.«
standard ni samo mnogo nižji kakor v kateri koli »buržujski« državi, am-ak celo nižji, kakor je bil v ne-danji carski Rusiji.
Da niso ti podatki morda kakšna »protiboljševiška propaganda«, dokazujejo soglasne izpovedi vseh ljudi, ki so kdaj videli SSSR, Angležev in Američanov prav tako kakor Švedov, Portugalcev ali Nemcev, pa tudi mnogih boljševikov, ki se po prihodu v Evropo, ko so spoznali evropske razmere, niso več hoteli vrniti v »socialistični raj«. Med drugimi jih je opisal tudi najradikalnejši boljševik Lev Trockij (Zid Leon Bronstein) V obsežni knjigi in v spomenicah, ki jih je poslal raznim delavskim organizacijam v Evropi In Ameriki. Trockij je napisal dobesedno, da je sov-jelski delavec najbolj usmiljenja vredna para na svetu, oropan vsakega človeškega dostojanstva in brezpraven navzgor in navzdol«.
Kakor gesla o »slovanstvu«, »demokraciji« itd., so torej tudi gesla o »diktaturi proletariata«, »socializma« in »enakosti« v Sovjetski zyezi samo brezvestna slepila, katerih se poslužuje internacionalistični židovsko-aziatski boljševizem med nepoučenimi in lahkovernimi množicami »bur-žujskih« držav, da bi jih pridobil za pomagače pri osvajanju sveta za Stalinovo diktaturo. Zato je boljševizem najpodlejša laž, ki jo je kdaj iznašla kakšna skupina ljfidi na svetu. Ta laž je v vsem negativnem in nizkotnem dosegla rekojd. ki ga ni več mogoče prekositi.
ter Šteffan
»Morebiti vam lahko pomagam?«
»Kaj tako dobro poznate premožne mlade moške? Prav gotovo ste sami izmed tistih,«
»Lepo, odkritost terja odkritost: da.« Bila naj bi šala, a njegove besede so bile potem tisto drugačen prizvok, lakaj VVerner je bil razočaran. Skoda, je pomislil sam pri sebi, všeč mi je bila. Prav nič pa mu ni do žensk, ki se * lovom za bogatim ženinom sku-sajo izogniti vsem težavam v življenju.
Ko sta se pa potem skupaj odpeljala ln zvečer sedela v hotelu pri kozarcu vina, si je moral Wemer kljub vsemu priznati, da mu Klavdija zelo Ugaja. Prihodnje dni sta bila veliko skupaj. Spoznal je, da se bo vsak čas prav resno zaljubil, in občutil je neko posebno grenko veselje ob spoznanju, da Klavdija še zmerom misli, da je v resnici bogat mlad mož, za kakršnega *e je prvi dan v šali izdal.
»Smolo ste Imeli,« ji je rekel ob priliki, »morebiti bi pa prav mene ujeli, če mi ne bi bili že vnaprej tako prostodušno priznali svoje namere.«
Tedaj ga je čudno pogledala; rekla ni nič, a v njenih očeh je bila prošnja. Potem pa ji je začel pripovedovati o različnili prednostih premožnih mladeničev v hotelu, morda zato, da bi bil prav na jasnem o nesmiselnosti svoje ljubezni, ki je pričela poganjati korenine, nato je pa Klavdiji očital, da v svoji nameri, pridobiti si bogatina, še prav nič ni napredovala.
2e je minil teden, ki ga je bil VVerner določil za bivanje tukaj, pa še ni odpotoval. Izračunal je, da lahko še nekaj dni ostane, če še potem povrne naravnost v Berlin in opusti ostali del počitnic. Toda odpotoval je prej, kakor je mislil.
Sončnega popoldneva sta Mia spet zgoraj na Mtihltaleralpi. Ali je bilo zato, ker sta se prav na tem kraju spoznala; ali je bila čudovita tišina okrog njiju; morebiti pa, ker ga je Klavdija tako resno gledala... Nenadoma jo je objel in poljubil. Ona pa mu je poljube vrnila.
Prihodnje jutro pa se je navsezgodaj odpeljal in ji pustil list, na katerem je stalo Samo: »Obžalujem, nisem namreč primerna partija.«
V Berlinu se je nato zakopal v delo. Težko je bilo pozabiti Klavdijo, teže kakor si je bil kdaj mislil, čeprav si je vedno zagotavljal, da bi bil pač bedak, če bi se dal ujeti ženski, ki mu je tako brez ovinkov razodela kaj
■»•-a.rT-irftColjitro nampnp
Mračnega zimskega dne pa je stopal po Kurfiirstendammu in mahoma zagledal Klavdijo samo nekaj ^ora-kov pred seboj. Stopila je bila pravkar v spremstvu rejenega plešastega gospoda iz modne trgovine s klobuki. Ko je zagledala VVernerja, je prebledela. Potem se je z nekaj besedami poslovila od gospoda, nakar je ta vstopil v zaprt avto in se odpeljal. VVerher je hotel sprva nadaljevati svojo pot, ne da bi se zmgnil za Klavdijo, a nazadnje je le krenil kakor, proti svoji volji k njej.
»Vidim, da si vendarle našla primernega moža, Klavdija,« je nazadnje povzel. »Ali je pa zadosti bogat?«.
»Domišljaš si pač, da poznaš ljudi bolje ko Vsak drugi?« je odvrnila z glasom, polnim grenke ironijo. »Ce že moraš tako natanko vedeti: gospod je lastnik trgovine s klobuki, kjer sem že štiri leta v službi. Lahko mi verjameš, da se za to mesto nimam zahvaliti brezdelju; in tudi to, da bi lahko že imela bogatega moža, če bi mi bilo toliko zanj. Pa ste moški že taki: kadar gre za slabe lastnosti žensk, ste takoj pripravljeni verjeti vse. Kar sem v žali izrekla, si b»ž vzel za golo resnico in kar je še hujše, v tej veri živiš še danes.«
VVerner je presenečen obsfal. Nato pa je prijel Klavdijo za roko in jo povedel v restavracijo, kjer mu je povedala, zakaj je bila vobfe prišla v hotel Evropa: da bi dobila novih zamisli za načrte modnih klobukov. Kdaj pa kdaj se mora pomešati med ljudi, ki kupujejo njene klobuke, in preživeti kak teden z njimi; to je potrebno, če noče izgubiti z njimi stikov, je pojasnjevala.
Zdaj je bil som na vrsti, da se Izpove; vsekakor je malo jecljaje spravil na dan, da ni niti bogataš niti po-»topač, in da bo moral še polteno garati, preden sl pomaga na noge.
Razumeli boste, da šta si potem naročila steklenico .encijana', samo da Je njuna sprava dobila pravi okvir.
»•••••••••••*•*••••••••*•••
Prekanjeni Saphir
Nekega večera je sedel Saphir v prijateljskem krogu Ih zabaval "» širokoueten način v#p druščino v lokalu. Nekemu gostu, ki humorista ni poznal, je bilo njegovo obnašanje lečno, Jezno je Zaklical Saphirju:
»Zdaj smo že dovolj slišali o tem, kaj vse znale; reelle nam vendar tudi že, česa ne znate. Zagotavljam vam, da znam to jaz.<
»Česa jaz ne znam?« mu smeje odgovori Saphir. »Svojega zapitka ne znam plačali, zalo me zelo veseli, da zna* e to vi.«
Navdušenje je sprejelo od«>zavj odgovor. medtem ko ie gost hočeš nočeš i moral držali svoio obljubo
Smith je ustavil svojo limuzino dvajset metrov dalje pred nadstropno leseno hišo, kier so vsi trije izstopili in izcimili v notranjost.• Fraser se je pognal do vret m previdno pritisnil na ktiuko Vrata so bila zaklenjena in od znotrai je v ključavnici tičal ključ »Nič,« ie zašepetal samemu sebi m si pričel ogledovati stavbo, To so bila edina vi ata, a v pritličju tudi oken ni bilo. Med hišo m sosednjo stavbo ie stala visoka lesena ograja, za katero ie moral biti vrt Detektiv m dosti premišljeval, pognal se je na visoko ograjo in obvisel no njej; nato je skrčil mišice, se sunkovito porinil navzgor in se tiho m oprezno splazil čez.
Da na drugi strani je bil v resnici vri Od lam so vodila v hišo šc ena vrata, a so iudi ta bila prav tako skrbno zaklenieria, kakor ona na cesti. Izza oken v pritličju in nadstropju ni sijal noben žaTek svetlobe Krenil ie dulie okoli ogla in zagledal malo prizemno okno Sklonil se ie niže in opazil svetlo razo. Spustil se je na vse šfiri m pritisnil obraz k šipi. Okno je bilo sicer zagrnjeno, toda skozi špranjo ob štreni je zagledal v globini klet m v njej one, katere je zasledoval. Odpirali so lesen zaboj, nato nekaj jemali iz njega in skladali v kovčeg. Kaj je bilo, Fraser ni mogel videti, ker mu ie razgled zastav-liol šoferjev široki hrbet Delo v kleti le trajalo precej časa, in kakor sc je zdelo, so oni triie pri tem vztrajno molčali Sele ko so končali skrivnostno opravilo, je dejal manjši izmed obeh bradačev:
o	po	dogovoru. Da boš pazil,
Smithi Sicer veš, kaj te čaka.«
»Brez skrbi,« je odgovoril šofer, »/-daj pa moramo neuiegoma na pot.« »Kako daleč ie?« je vprašal čokati. »Do Wevela bomo potrebovali nekaj ur, a Boosova farma leži še dobre Pol ure vožnje od vasi.«
»In misliš, da bova tam na varnem?«
»Tako na varnem, kakor tiger v džungli«
»He-he-he...« se je zasmejal čokati. »Vse je v redu.«
ovetnje v uso
ROMAN
NAPISAL MARIJ SKALAN
XXII.
Naslednjega dne se je John Fraser oblekel kakor farmar, sedel na svoj stan avtomobil in se odpeljal proii Wevelu. Dasi je bilo še zgodaj, je sonce vendarle že močno pripekalo in po cesti se |e dvigal rdečkast prah, ki se ie neprijetno lepil na oznojeno kožo samotnega voznika. Cesta je vodila po bregu nad dolino, po kateri ie šumela reka, padajoča čez neštete rdečkaste skale Ponekod je bila pokrajina divje odljudna, gosto
najboljšo živino. Rad bi nakupil nekaj glav za pleme. Če človek že začne, ne ^ sme začeti s slabim. Bolje je v začetku odšteti nekaj beličev več, kakor pa nazadnje izgubili vse.«
»Pametno se uravnavate,« je dejal krčmar. »Jo je pa tudi res, da imamo v naši okolici najboljšo živino. Ce želite kupiti res kaj prvovrstnega, stopite k Tweedu, ali pa k Boosu. Izbere bo pri obeh zadosti.«
»Kateri je bližji?«
Boos.*
zaraščena in polna globokih presek,! »Kakšen človek je?«
I »Ne vem, kako bi vam povedal?
Fraser se ie dvignil od okna zavil ^ k	A	Ml	prežvekovalec
okol: hiše do ogiaie m lam ibsia ’"h tle\ ohn f,raser- to m lv0> Slišal ,e. kako je zarožljal^k?juč v' *?ose P^Pust, ga kar mirne duše
zunanjih vratih, kako so se nato odprlo, kako je trojica odšla k aviomo bilu in kako je motor kmalu nato zabrnel Avto je izginil v noč.
Fraser se je pognal čez ograjo na cesto Tam si ie prižgal pipo, zavil na kopcu ulice v zamazano in zaka-leno pivnico, -izpil na dušek kozarec whiskyja in se nato zadovoljno od-
Pravd Droti domu.
*-Wevel.„ Boosova farma... Kakor tiger v džungli...« je spotoma premišljeval. »Kako misliš, lohn Fraser, ali si ra pravi ali na napačni sledi? Ali sta ta dva Rigney in Huesca, ali nista? Veš, prijatelj, stavil bi skoraj glavo, do sla. A če vendarle nista? Sta na vsak način dve. težki ribi. Cernu bi trsati sicer vprašal šoferja, če bosta na Booseovi farmi na varnem? Na varno ie treba priti sanjo nekomu, ki ima maslo na glavi. In to dva ga »nata, )ohn Smith, le verjemi mi «
V takem pogovoru s samim seboj ie Prišel v svojo samotno samsko sobo, se naglo slekel in leqel v postelj.
»Treba se je naspati, John Fraser, jutri te čaka trdo delo. Ali boš opravil sam? Ali si ne bi izbral še kakega pomočnika? Ne, Fraser, dosti bolje bo, da greš sam. Tako ti vsbj nihče ničesar ne pokvari, če si ne pokvariš sam Pa si ne boš, zaupam ti popolnoma. He-he-he«
Potegnil je odejo skoraj čez glavo in zaspal.
LL-.J_1.1_. —ii—LLl' _ ‘'1' LL5—^t!—*JLLl
ki so jih izorali v ilovnata ila hudo urniki. Cez nekaj ur vožnje se le pa poki apna nanagloma spremenila. Vrhu griča je Zavila cesta na večjo pla noto, podobno savanam, po kateri so bile razsejane vasi in posamezne, samevajoče farme. Od nekod je pihal veter. Bil je sicer gorak, vendar je vsaj premikal ozračje. Visoko pod nebom je krožilo nekaj velikih orlov.
Po ogradah v bližini farm so se pasle skupine nojev. Fraser se pa ni menil ne za orle ne za noje, in seveda še manj za farme. Njegove misli so bile preveč zaposlene s snovanjem drznih načrtov.
»Tako torej misliš, John Fraser,« si je dejal nenadoma na glas, kakor da se res pogovarja z nekom drugim in ne sam s seboj. »Ni slabo. Utegnilo bi biti premeteno. Da. Toda podrobnosti kar prepusti naključju. Vedno je bolje, da ti pomagajo naglo in dobro izkoriščena naključja, kakor pa da ti kaj spodleti samo zaradi tega, ker si' se preveč Zanašal na izdelani načrt in trmasto hotel,. da se razvije vse tako, kakor že vnaprej napisana igra.
Kajti vidiš, John Fraser, že od nekdaj nisi kdo ve kako cenil ljudi, ki opravljajo vse po nekih togih siste- ' mih Taki ljudje so naguljem tuje uče-
h Zm'n a nima’Č možganov zato,. Založba »tllC, ča )avBostti da je
■ raž 'tSii
Gospodari dobro. V. nekaj letih se je dvignil nad večino drugih, celo nad Tweeda, ki je bil prej prvi. Kot človek'pa ni do bi ga postavljal komu za vzor. Njegova vesi je precej raztegljiva in ljudje šušljajo marsikaj. Toda ie že tako. Človeški jeziki so dolgi. Vsega ne smemo verjeti.«
»Me tudi ne zanima,« se je zlagal Fraser. »Če mi more prodati kaj res dobrega in za krščansko ceno, se bova pogodila. Če ne, stopim k Tweedu ali komu drugemu. Soseda si ne bova in botra najbrže tudi ne.«
Krčmar se je zasmejal. Potem je dejal:
»Skuša! vas bo odreti, a vi se mu ne dajte. Saj se menda razumete na govedo in na cene?«
»Seveda,« je rekel Fraser, plačal, se poslovil od gostilničarja in spet sedel za krmilo svojega avtomobila.
»Srečno pot in dobro kupčijo!« je zaklical krčmar za njim.
»Hvala!« je odvrnil Fraser in se že odpeljal dalje.
Dobre pol ure T>ozneie ie bil na farmi in v kupčijskih razgovorih z Boosom. Farmar je bil prej nizke ka-
drugim, saj je njihova srenja največja med vsemi drugimi na svetu
Zadovoljno ie potegnil dim iz svoje kratke pipe, kadar ie iznašal kako pohvale vredno misel, in ustavil svoj prašni avtomobil pred prvo gostilno v Wevelu. Skočil ie na tla in sedel kar k mizi pred krčmo pod starim opičevcem. Na pragu se ie prikazal krepak moški srednjih let s Široko-Kromim slamnikom na glavi.
»Ali ste vi gostilničar?« ga jc vprašal Fraser.
»Sem,« ie odvrnil moški. »Želite?«
»Whisky s sodOl« je naročil. »Potem bi po rad spregovoril še z vami nekaj besed.«
»Prosim,« je odvrni! gostilničar, odšel in se kmalu nato vrnil z naročenim.
»Vi niste od fod?« ga je pričel z besedami otipavati gostilničar. »Ne spominjam se, da bi vos bil že kdaj videl. Ali pa ste. novinec?«
»Tako je,« je pritrdil Fraser. »Priselil sem se od juga na onile konec « Pokazal je z roko proti severu. »Sele urejujem svojo farmo.«
»Katero ste kupili?«
»Parckerjevo«
»Je ne poznam.«
»Bila ie majhna in zanemarjena Mož je pil in zapravlial denar z ženskami. Zlomil si je vrat. Kupi! sem jo za majhen denar. Zdoi jo preurcjuiem; m če Bog dd, bo čez nekaj let ena prvih Prav zalo prihajam. Povedali so mi, da rede farmarji tod v okolici
,SAM0M05t JUGOSLAVIJE'
pravkar izšla v drugi, razširjeni in bogato ilustrirani izdaji Naroča se pri upravi Založbe »Luč«, Bleiweisova 13, III; tel. 31*31.
Dobite jo pa tudi v vseb ljubljanskih knjigarnah in trafikah. — Cena Je 75 lir.
kor visoke postave in močno rejen Zaripli obl m se mu ie svetil od iol-šče, iz katere ie zrlo v svet dvoje drobnih, a silno lokavih oči. John Fraser, ki je bil dober dušeslovec, je takoj uganil, da ima opravka s človekom, ki je‘ za zaslužek pripravljen zagrešiti vsako lopovščino, ne da bi se mu bilo treba bati očitkov vesti.
»Veste,« ie rekel Boos, »moja živina slovi po vsej deželi, zato se ne čudim, da ste prišli prav k meni. Nekaj dobrih repov ima tudi Tiveed, pa samo kar si jih ie vzgojil iz moje pasme; ampak Tvveed je oderuh. Ne vem, kako bi se z njim pogodila?«
Odpeljal ie Freserja v svoje staje, kjer sta izbrala dve čedni plemenski junici in se po dolgem prerekanju pogodilo tudi za ceno, ki je ostala še vedno močno pretirana. Toda Fra-serju ni bild do tega, ali plača nekaj manj olj nekaj več. Barantal je bolj zato, do ostane čimdlje na Boosovi farmi in si ogleda vse, kar se mu le zdelo potrebno.
»Kako ju boste pa odgnali?« ie vprašal Boos, ko je bila kupčija sklenjena.
»Pošljite mi ju julri do gostilne Wevelu,« je rekel Fraser. »Danes imam še neke opravke tod v okolici.
»Potem pa stopite malo k meni na čašo vinal« ga je povabil farmar.
»Iz srca rad,« je odgovoril deiek tiv. S tem mu je Boos kar najbolj ustregel. Saj prav to je bilo tisto, česar si je želel: priti v farmarjev dvorec ui si ogledati položaj. Morda se mu posreči najti tudi kako sled za Rigneyem in Huesco?
Boos ga je peljal na verando, obrnjeno proti cvetličnemu vrtu, za katerim je stala pristava. Bila ie vsa obraščena z ovijalkami, toda tako visoka, da je imel Fraser lep razgled na vrt in pristavo.
»Lepo je pri vas,« je dejal.
»Ali vam zares ugaja?«
»Prav zares. To je gotovo ena najlepših farm, kar sem jih kdaj videl, če ne sploh nejlepša. Vse je odlično urejeno. Tole poslopje tam je gotovo namenjeno služinčadi?«
Fraser je pokazal z roko čez cve tlični vrt.
»Da, tam stanujejo moji stalni usluž' benci. Dva sem dobil pravkar. Eden je strokovnjak za izdelovanje najfi-nejšili sirov, drugi pa za izdelovanje mesnih konzerv.«
»S tem se iudi ukvarjate?«
»Doslej se nisem, a zdaj nameravam poizkusiti. Zakaj se ne bi razvil počasi od farmarja tudi do tovarnarja?«
»Da, človek mora biti dandanes vsestranski,« je rekel Fraser. »Oboje, farmarstvo in iovarništvo more zaiti v krizo, vendar se navadno zgodi tako, da kriza ne zajame obeh panog likratu. Na ta način more farmarstvo uspevati v času, ko počiva tovarna tovarna pa napredovati v dobi, ko pridelki ne najdejo ne tržišča ne truda vrednih cen. Od kod ste pa dobili svoja strokovnjaka?«
»Iz Capetowna,« je rekel Boos. »Priporočil mi ju je neki znanec. Zdi se mi, da sta prav okretna človeka. Vidite, eden gre pravkar tu doli mimo vrta na pristavo!«
Fraser se je nagnil do ograje in pogledal skozi listje ovijalke na pot. Človek, ki ga je videl, je bil dolgin iz Durbana Detektiv je spremljal dolgina s pogledom vse dokler ni iz Sinil za oglom Že čez nekaj trenutkov ga je pa spei opazil pri enem izmed proti cvetličnemu vrtu obrnjenih oken pristave. Skrbno ie preštel okna od zunanje strani in si zapomnil, katero je.
, »To je torej niuna soba,« si je delal. »Zdaj lahko grem. Več mi ni treba.«
»Ali ga bova še steklenico?« je vprašal Boos.
»Hvala. Oditi moram.«
Fraser se je poslovil.
»Torej julri zjutraj vam pošljem junici v Wevel.«
»Da, prosim!«
Motor je zabrnel in avto se ie premaknil. Boos ie gledal za odhajajočim in si zadovoljno mel roke. Napravil je dobro kupčijo. Kupcu je privil ceno najmanj za tretjino resnične vrednosti. A še boli je bil s kupčijo zadovoljen Fraser, čeprav je dobro vedel, da junici nista vredni iistega denarja Toda kaj je bilo njemu tega niarl Denar mu vrnejo, ko bo Boos pod ključem. Pa če mu ga tudi ne.
Mar mu bo zanj, če prejme knezoto nagrado.
Peljal se je s svojim avtomobilom samo tako daleč, da je izginil izpred oči onim na farmi in tudi niso več mogli slišali brnenja motorja, nato pe zavil v goščavo. Sled za vozilom je zabrisal, se usedel spei v svoje vozilo, nagnil glavo na naslanjač in zadremal. Ko se je prebudil, je biki že noč. Pogledal je na uro.
»Da,* si je dejal, »skoraj do minule natanko. Nič prezgodaj in nič pre-pozno.«
Skočil je z vozila in previdno odšel v noč. Kmalu je bil na vozni poti ki ie vodila proti Boosovi farmi. Noč je bila temna samo zvezde so migljal« visoko na nebu. Po goščavah so se klicale nočne ptice, sicer pa je biki vse mirno. Pospešil je korake. Zadnji kos poti je skoraj tekel. Poicm jc zavil s ceste na kos obdelanega polja in šel previdno dalje. Večerni veter mu je vel v obraz. S tem je bil zadovoljen. Tako ga Boosovi psi ne bodo zavohali. Kmalu je zagledal pred seboj temne obrise pristave. Postal je in premislil.
»Vhod je na nasprotni strani, torej leži vri na desni,« je preudaril. »Na tei strani najbrže ni vrai. Ograjo bo tedaj treba preskočiti ali preplezati,«
Previdno kakor mačka, ko zasleduje miš, |e siopil do ograje »n »e nato pričel tiho premikati dalje. V bližini pred seboj je razločil zid. Pretipal je ograjo. Ni bila visoka. Prijel se je z rokama -za gorenji drog in se pognal čez. Bil je na vriu, V Boosovem dvorcu je bilo na iisii sirani razsvetljeno le eno samo okno, n zaprto. Okna na pristavi so bite vsa temna. Pričel jih je šteti.
»Tisto je,« je ugotovil. »Naprejl« Prihulil se je čisto k tlom in šd skoraj po vseh štirih dalie. Okno je bilo poldrug meter oddaljeno od tal. Bilo je na stežej odprto in v sobi je vladala tema. Prisluhnil je. Mir. Sproži! je svoje mišičasto telo, iztegnil roke in dosegel podboj. Potegnil se 4e kvišku, pridržal sapo, spet prisluhnil in se nato neslišno splazil v sobo. Tam ie trenutek obstal. Bila je res prazna. Bolj s tipom kakor z vidom je ugotovil, da stojita v sobi dve postelji, na vsaki strani okna ena. Pod eno le ležal kovčeg, katerega je videl sinoči v oni skrivnostni kleti »Da, nobenega dvoma ni,« si je dejal v mislih. »A zdaj, John Fraser?«
Sklep je bil storien v odlomku trenutka Splazil se ie pod posteljo in se skril za kovčeg. Tam ie obležal, ne da bi se še ganil
Čakali je moral precej časa, nazadnje pa sla le prišla. Vstopila sto očito dobre volje, kajti eden je brun-r dal veselo popevko, drugi pa je po* drsaval z nogo, kakor da se pripravlja na ples Prižgala sta luč in se pričela slačiti. Vse dotlej nista zinila besede. Šele ko je bil dolgin že v postelji, je pričel govoriti,-in tršati ki si je Šele sezuval nogavice, mu je odgovarjal. Toda govorila sta špansko in Fraser ni razumel niti ene same besede. Dobro pa ie slišni, kako sta položila vsak svoj samokres nei nočni omarici.
»Kakor po naročilu,« si je mislil Fraser in bi se bil noiraiše zasmejal, a se žal ni smel
Onlit vrihodntth.
Alco želite prodaji
oblačila, čevlje, perilo posteljnino in slične predmete ter sami ne utegnete priti v naš lokal, prosimo, da nam to ustmeno ali telefo-nično sporočite. Poslali bomo k vam na dom svojega nakupovalca.
Nakupovalnica SociaJne pomoči Ljubljana, Gradišče št. 4, tel. 30-31
n
KULTURNI TEDNIK
Stanko Majcen: Matere
Pretekli teden te doživelo naše dramsko gledališče krstno predstavo drugega izvirnega slovenskega dela v le| sezoni. Slanka Majcn« dram« »Matere«. Leta 1888. v Mariboru rojeni pisatell, ki ie leto« dobit odlikovanje pokrajinske literarne nagrade za zbirko novel »Bogar Melio« v slovenski dramatiki nf novinec Napisal ie le »>red to dramo vrsto drugih, vendar vst, *4nio v prvi mladostni dobi «vo-lesa ustvarjanj«. »Matere« so ob nie-eovotlela »jidaujoatj in se zato znatno razlocuie o<1 Prejšnjih. (Slavni razloček ie predvsem v «W,„ ki je bil v Majcnovih mladostnih <eHh močno nod vplivom tedanjega aksoresionizma Mosr »Mater« sicer tudi uj realizem v navadnem Domenil Izraia je na vendar bližji živlieniski stvarnosti, Privzdienien ie Čeprav skuša biti oi-Knteli v jeziku zvest Pristnosti zdrave kmečke govorice v Slovenskih gori-
kier te prizorišče le nainoveiše meaove drame
stališ?« sloga in jezik« so zato M n leno ve »Matere« ne sam o oomem-*.''n„ imoredek v njegovem’ lastnem
r.r?Hnh-t amnnk oomoniio tudi snloh pridobitev v našem lovstvu V obeti smereh ie drama Pomembna tudi do Bvoii idejni zasnovi eijki in psihologiji. Kakor že Pesto se jP |((ti| Mai-cen tudi tu snovi okoli uroMemov materinstva in Dostavil v osoredie ftramsker.« do^aiani* nezakonsko ma «slar eyo hčerko ki skn«a pod tujimi zvodlitvirni vplivi in do •isinf zeli j nnd'>l>itj svojemu nezakonskemu otroku trdno živlienisko
podlago na Lebarjevi kmetiii s tem. da naprti očetovstvo nepravemu moškemu, a se pozneje zdrzne nad svojim deianjem in ua popravi Tako najde spet Izgubljeni notranii mir. a tudi pravo življenjsko srečo in podlago za otrokovo bodočnost. To ie seveda le eden Izmed stebrov ourodia dramd. v kateri zažive na odru tudi še drugi liudie iz okolice nezakonske matere Julke Donro (hitimo tudi sicer v ozadlu vse vzdušje okolla četudi ni tako realistično kmečko in vaško, kakor smo ga vaieui v dramah s do dohno vsebino Naivcčia moč nove Majcnove drame !e zato v nienem leziku in slopu, potem v globini misli in, čustvovani položenih v celotno delo ln v vodilno ideio, in tudi v delom* nrav nosrečent karakterizacij nekaterih oseb. dasi ne vseh enako. Nekatere »o niedleie zarisane nonekod celo nekoliko literarno Ni na dram* tako močna v čisto dramatskem oziru Snet se nam razodeva tudi tu kakor v večini primerov slovenskih dram da boleha za nomanikantem dramatičnosti in odrske polnokrvnosti Zato bodo ostale Mnlcnove '»Materna v clovenukem alov-“tvu DomembneiSe kot »'ovstveno kakor na kot odrsko delo Re?iia Milana Skrbinška ie obetjem s nosrečeno i^ro "lavnih akteriev mno^o da ie tudi sam odrsfc; učineft moč-nni^i kakor bi mogel biti ob šibkejši re*lil jn lori.
B‘»ri« Bavdek: Odnrimo oči! 7,p’n*h* "Luč« ie izdal* nedavno Norina Bavdka zanimivo broSnro »Odprimo oči«, v kateri ie na atraneh nrikara! "'•stanek in razvoj koninnl»ma Probleme d^nH-Vrariie in svobodnega 1.- n -nitotl^ma Wdov«*yji kot sestra indf-vidnaiisti^ne misli in osvetlil komunizem zlasti 7 dveh "Mikov, coci^norra in nacionalnega Brošura ie izSla v
čedni priročni obliki in s nrimerno dvobarvno naslovno stranio. Cena ii ie 10 lir.	jn
Knuovškova razstava pri Obrsncln.
V Obrsnelovi galeriji le priredi) svoio kolektivno razstavo mladi slovenski slikar in kipar Aloizii Kogovšek učenec zagrebške akademije izza čaBa med obema svetovnima voinama Ko-eovšek so ie spočetka posvetil kiparstvu, kmalu se ie Pa pričel ukvarjati tudi s slikarstvom ki mu postais zdai vse boli davni ustvarjalni poklic. Stiletni umetnik se ie Dinv za prav ob tei priliki prvič predstavil kot slikar z veliko kolektivno razstavo, obsegajočo okoli 80 dol različnih tehnik jn motivov med katerimi Pa vendar prevladuje krajinarstvo. Kogovšek ne more zatajiti,-da ie tudi kot slikar izšel iz kiparstva čeprav se trudi naiti čist slikarski izraz v smeri, ki je nokako vmes med Babifem in Pavloycein Dokazuje pa. da ie zares talentiran ustvarjalec in da niegov razvoj zlasti proti boli izčiščeni samobitnosti še ni zaključen in da smemo zato pričakovati od niega ie veliko pozitivnih del.
Nova uprizoritev Golarjev* »Rošlin-ke«. Režiser in igralec Vnlo Bratina ie nripravil s sodelovanjem nekaterih članov Narodnega eledaliSčs jn Dramskega Studii« novo vprizoritev priljubljene Golarjev« veseloigre »Vdove Rošlinke« Dve enovrstni predstavi v Frančiškanski dvorani sta bili namenjeni narodnim pionirkam in plonir-iem Pollove akcie ter tako izvrstno obiskani. Reijseriu Bratini ie uspelo doseči v celotni igri veliko usklade-nost in naravno živahnost močno oporo le na našel tudi v ge Nadi Oabrl-ielčičevi igralki naslovne vloge Kot član Dramskega «ludii» ie nastopil z us*>ebom v vlo<*i Janez« piša teli nobor-skiJr pravljic in legend Jože Tomažič.
HUMOR
Na sodišču
Sodnik; >Ce je ]e polovica obtožnice resnična, potem je vaša ve*t irna kakor vašj lasje.«
Obtoženec:	»Ce hočemo človeško
vest »oditi po laseh, potem je vi, gospod sodnik, sploh nimate.«
Diplomatsko
»Go$podičnal Alj vriii smem ponuditi svpj dežnik?«
»Kaj vam ne pride na misell Saj vendar ne dežuje!«
»Toda barometer naglo pada!«
Profesorska
»Nekatere zvezde so od nas oddaljene tisoč svetlobnih let. Zdaj si bomo t« zvezde nekoliko bliže ogledalu«
Otroška
Katehet: »Kaj so napravili Izraelci, ko so prebredli Rdeče morje?« UlSenec: »Obleko so sušili.«
Na letovišču »Zakaj pa že odhajate? Ali vam naša okolica, s to prekrasno floro, ni všeč?«
»0, da, flora je prekrasna — to<ta favna mi vso noč ne da miru.«
Visoka temperatura
>Go»pod doktor, pridite prosim takoj k nami Moja žen« im# temperaturo.«
»Visoko?«
»Ne, v prvem nadstropju.«
V šoli
»Kaj je med nebom in zemljo?«
»Veznik. ,in‘.<
Raalog
»Kako je mogoče, da je videti Ženska s tridesetimi leti mnogo starejša ko moški s štiridesetimi?«
»Cisto preprosto iz razloga, ker jih ima ženska s tridesetimi leti ie »dav-naj štirideset za seboj.«
Med prijatelji
»Zdi se mi, da bi od sreče ponorel, če b; me Majda poljubila.«
»Vtis imam, da te je že poljubila.«
*
Čarovnik
»AH je tu mož, ki prežaga žem>ko v dve polovici?«
»Da. Zakaj?«
»Naročilo imam zajij.«
V letoriščn
»Goapod že odpotuje? AH vam n1' všeč prj nas?«
»Že. že, toda doma duiu>e ceneje.<
Skrivi
Žena:	»Zdravnika skrbijo moja
jetra.«
Mož: »Kaj mi mar nj ,ove skrbiI' Zloba
»Moj mož je edini moški, ki me je poljubil.«
»Alj ni obžalovanje nekoliko prepozno?«
Sedanji čas
Učitelj: »Po\ej mi sedanji ča* stavila yOn je pil'!«
Učenec; »,On je pijan’.«
OTROK
Napisal Karl Burkert
Vsak otrok se mi zdi ko skrivnosten kralj. Otrok je edini okronanec po milosti božji. Njegovo kraljestvo je vedno najmlajše med vsemi kraljestvi tega sveta in osvojiti si ga mora samo e lastnimi silami.
Že ko prvič odpre oči, ve otrok, da je kralj svojega kraljestva. Z vsakim svojim dihljajem si osvo/i nov kos dežele. Ml seveda ne vemo, v kakšni obliki in na kakšen način sprejema njegova še popolnoma čista duša pojave tega sveta in kako se v njej odražajo.
Ena od prvih podob, ki jo sprejme, bo vsekako podoba matere. Strme ogleduje njena smehljajoča se usta in občuti ljubkovanje mehkih, toplih žarkov v sreči naklonjenih mu oči. Materina beseda je najčešče prvi zvok, ki ga sprejme vase njegova občutljiva duša.
Drugo, kar si osvoji, je morda velika barvna maroga. Ta maroga more biti obleka, zavesa ali poslikana stena. Otrok še dolgo ne ve, kaj pomeni to rdeče ali modro, toda v spominu sl ga vendarle ohrani V njem se blešči ln cvete, je nepozabljivo in vključeno v njegovo dušo
In tako se nadaljuje.
Vsak dan, vsako uro si prisvoji otrok kos tega sveta Njegovo kraljestvo narašča. Otrok se seznanja s stvarmi in rečmi svoje okolice Ve že, kaj utešuje lakoto. Spozna, kaj mu more povzročati bolečine. Razume, kaj so vrata, kaj je miza, kaj je stol, kaj so druge reči. Besede sliši in jih ponavlja. Ustvarja nova imena. V svojo dušo sprejema sobo, ulico, livado, gozd, vodo in sonce, vse, kar njegova duša srečuje.
ln otrok postaja odkritelj in iznajditelj, postaja umetnik in pesnik, in tebi ni prav nič treba, da ga k temu izpodbujaš in tudi ovirati ga ne moreš. Vse doživi tako ko da bi bil prvi človek. S silo svoje nedolžnosti si prisvoji vsako reč. stvar in vsako dogajanje. Svoje roke steguje po cvetju na drevesu, po ribi v potoku, po mesecu na nebu in po zvezdah. Vse mu je enako blizu in nič mu ni nemogoče. Ves svet, katerega se dotakne njegova duša, je njegova last, mora mu služiti in hiti podložen. In vse ima zato, da razda.
In otrok more vse kar hoče. Bog in on sta vsemogočna.
ln otrok ve vse, si more vse razložiti. Njegov duh ne pozna nobenih skrivnosti. Potaplja se v vse globine in dviga se v vse višine. Skrivnosti, ki jih še nihče ni doumel, so mu razumljive.
Otrok je še bližji rastlini, še blii; /i živali, kakor smo mi, odrasli, vendar je bližji Bogu več ko le za en sam koran. Nič še ni okusil grenkega sadu drevesa spoznanja Otrok še v^ ruje, dvomi so mu še neznani in še ni. kakor mi razdvojen in razbit.
Otrok ni dober m ni slab In zato je vedno veder in srečen.
Taki ne boste vi nikoli kakor otročiči ...»
NAS NAGRADNI NATECA1 .
Mek n nraftične nosnodiire
Za vsak prispevek, objavljen v lej rubriki, plačamo 10 lir.
Podlonskl peškovec termofor
sodobni
cer prva oblika prebave. Ce je formalin uporabljen v razmerju 1:20.000, povzroči, da želodčni in črevesni sok ne moreta raztapljati beljakovin.
Ko smo spoznali senčne strani formalina pri prebavi beljakovin, poglejmo še njegove lastnosti glede uničevanja bakterij. Opažamo, da zavira dodatek formalina razvoj majhne množine bakterij. Ce pa imamo z bakterijami močno onesnaženo mleko (in to je zmerom pri mleku, ki je tik pred skisanjem ali je pa že kislo), bi formalin deloval uspešno le, če bi ga prilili v večji množini. V tem primeru pa spet ne bi dosegli izboljšanja stanja, ker bi onemogočili razvoj regulatorjev, namreč mlečnokislinskih bakterij. Razen tega formalin ne uniči tifusnih, difteričnih in drugih bolezenskih kali.
Glede na vse to je zakonodaja v členu 22. Pravilnika o natančnejših določilih za izvrševanje zakona o nadzorstvu nad živili uporabo konser-virjiih sredstev v mleku prepovedala.
Kako uporabimo star emajliran lonec?
V posodi, naj bo kozica ali lonec, je počil lošč (emajl), Ker se neprestano lušči, je nevarno, da pride tak košček med jed, ki jo kuhamo v posodi, in z njo v želodec. Na ta način nastane nevarnost za naše zdravja.
Kupite oziroma vzemite nov lonec, ki je višji in ožji od starega. Ko boste kuhale, postavite novi lonec v starega. Stari bo nekakšna izolacijska plošča med novim loncem in števil-nikovo ploščo. Kljub temu se bo jed v novem ravno tako skuhala, mogoče šo hitreje, ker bo vroči zrak, ki se zadržuje med obema loncema, še pospešil segrevanje jedi. Poleg tega ima takšno kuhanje še to prednost, da se jed v novi posodi ne bo zažgala in tudi emajl ne bo popokal.
Poglavje fz fiTaloslovta ln flovekoslotfg
Ali je razumnost prirojena ali priučena?
Napisal Herbert Paatz
Drobni nasveti
Da od sveč ne kaplja, jih položi za pet minut v slano vodo.
Trakovi na čevljih bodo dvakrat bolj trpežni, če jih prepojiš z ocetnokislo glino.
S kislo vodo poškropljen premog počasneje zgoreva.
Jedila v tesno pokritem loncu hitreje skuhaš do mehkegaj pokrovko v ta namen lahko obtežiš z utežmi.
Oškrbane steklenice od piva ali slatine hrani z zgornjim koncem obrnjenim navzdol; ogljikova kislina tako ne bo izpuhtela in pijača bo obdržala svojo osvežilno moč.
Pletivo iz razparane volne ni lepo. Ce pa razparano volno preplak-neš v mlačni vodi in jo posušiš, navito na deščico ali podnos, se zravna in se da vse lepše splesti.
Ni še tako dolgo tega, ko so pisali celo veliki živaloslovci o živalih tako, ko da poročajo o majhnih ljudeh. Stavek nekega starega poznavalca živali v nekem mnogo čitanem delu je postal za tako pisanje celo znamenit. Mojster je dejal namreč v nekem opisu živali: »Tedaj si je mravlja dejala...«
Dandanes ni med živaloslovci večjega greha, kakor je počlovečevanje živali. Živali je treba razumevati iz njih samih. Konj ne more računati, pes ne more pisati oporoke, gos pa opazuje ujedo na nebu že tedaj, ko mi ne slutimo nobene nevarnosti. Pozornost je med živalmi mnogo večja kakor med ljudmi, ker jih k temu vzgaja narava. Narava je učiteljica, velika šola živali. In narava ne zastavlja nobenih nalog, ki bi služile le teoretični izobrazbi. Celo tudi živalski roditelji poučujejo svoje mladiče samo o samopomoči, pa še to ne vedno. Koklja res uči svoje piščančke s pikanjem pobiranja zrn, toda v valilnici izvaljeni piščančki znajo to tudi brez kokljinega pouka. Res lovi lisica majhne živali in jih še žive meče svojim mladičem, da se uče loviti in moriti, toda njihov lovski in morilski nagon je razvit v njih tudi brez navajanja njihove matere. Da, mlade štorklje
haša cutcUdaia
Olajšanje skromnosti
Med dolžnosti dvornih pridigarjev je spadalo tudi to, da so spremljali nemške cesarje v letovišče. Tako je smel daleč znani dvorni pridigar Frommel spremljati starega,cesarja Viljema L petnajstkrat v Gaštein. Nekoč je bil tam spet povabljen k cesarju na zajtrk, in ko je stopil v sobo, mu je prišel cesar nasproti in mu je dejal, grozeč mu z dvignjenim prstom:
»Dragi moj Frommel, z vami bom moral malo zaorati. Ko sem se malo prej peljal na jutrnji sprehod, sem vas videl pri Straubingerju, kjer ste sedeli pri oknu in — na moje največje začudenje — zajtrkovali. Gotovo mislite, da se pri svčjem cesarju ne morete najesti do sitega?«
Frommel se je hudomušno nasmehnil in dejal: »Veličanstvo mi bo oprostilo, a k temu me je vzgojila moja mati. Vselej, kadar smo bili otroci kam povabljeni, nam je dala prej vsakemu velik kos kruha s presnim
maslom — da bi nam olajSo!a otepom
nost.«
Trije začarani bratje
po «-n<5KI PRIPOVEDKI PRIREDIL HOTIMIR V. GORAZD
V gorskih vaseh v Selški dolini je navada da si napolnijo blazine s češnjevimi pečkami, ki jih pozimi puste ves dan na peči, zvečer pa jih polože v posteljo namesto termoforja Te blazne so še skoraj boljše od termoforja, ker zelo dolgo oddajajo prijetno toploto.
,Zdaj kmalu bodo že češnje. Ce jih boste kaj »pridno« zobale, ne pozabite shraniti pečk Približno 2 litra jih zadostuje za tako ogrevalno blazino. In ker gotovo nimate kmečkih peči, jih boste segrele kar na štedilniku v kozici in učinek bo isti,	L	K.
Formalin v mleku
Pod tem naslovom smo 12. aprila t. 1. objavili članek, v katerem pisec priporoča gospodinjam, naj mleko obvarujejo pred zasirjenjem in skisa-njem tako, da kanejo vanj malo formalina (na en liter mleka eno kapljico foijnalina). Danes objavljamo članek, v katerem nas mestni tržni urad opozarja na senčne strani uporabe formalina v mleku. Članek se glasi:
Formalin je bil za desinfekcijo že j dolgo znan. Za konserviranje mleka, ni pokazal nobenih posebnih predno- j sti. Pri dodatku formalina v mleko' preidejo beljakovine in njihovi prvi; pretvorbeni proizvodi po delovanju j prebavnih fermentov v težko topljivo , in slabo prebavno obliko, ker se spajajo te snovi s formalinom in nove spojine otrdč. Zato so s formalinom konservitana živila in pijače slabše nrebavne ter telesu ne morejo nuditi onih snovi, ki Uh potrebuje za svoj obstoj.
Znanstveniki so s poskusi dognali, da 1 del formalina na 10.000 delov mleka napravi v želodcu take spremembe že pr) kratkem vplivaniu, da ne nastopi skrknenje mleka, ki je si-
z
Desetkrat sta se menjala noč In dan tn Vojko je izmenjal deset Iskrih konj, ko so nekega dne prišli v Cvetograd. Med potjo je Vojko srečat dva dvorjana ln ko je zaslišal ime Sinje, Je razjahal konja ter stopit za njima. Iz njunega razgovora je fzvedel, da bo prihodnji dan na dvoru svatba. Ta novica je zadela Vojka ko strela z jasnega neba, vendar se je hitro pomiril. Kupil sl je najlepšo obleko, se lepo obril in olepšal ter nato odšel na dvor.
asaa a/a tois esut«
J
.1
se ne uče samo letati brez pomoči staršev, ampak se podajo iz lastnega nagiba^ tudi na pot proti jugu, kadar pride čas za to.
Mogoče je reči z nekaj pretiravanjem, da je že v živalih samih vse potrebno, da jim je torej že vse prirojeno. Vsa svojstva se razvijajo sama od sebe. Premnoge majhne živali rastejo in dorastejo, ne da bi sploh kdaj poznale svoje starše. Mlada čebra more že prvi dan po skotitvi teči s svojo čredo, otrok pa ostane še dolgo po rojstvu nebogljen in pomoči potreben. Vsega, kar ustvarja civiliziranega človeka, se mora vsakdo naučiti šele s trudom v šolah in tečajih. Tudi najbolj nadarjeni otrok ne iznajde v samoti sam pisanja. Ptica pa gradi gnezdo, često zelo umetno gnezdo, ne da bi se bila tega kdaj učila pri drugi ptici. Mogoče je torej reči z nekaj pretiran jem: Človek se rodi neumen, ima pa dar, da postane dojemljiv za pouk. More se vsega naučiti. Žival »e že rodi bistra in se ničesar več ne nauči.
Popolnoma tako pa vendarle ni. Zakaj mogoče je često opazovati, da so tudi živali dojemljive za pouk in da jih je mogoče marsičesa naučiti. Zato se krotilci in dreserji ne imenujejo po krivem učitelji živali. Noben učitelj živali se pa ne bo lotil poučevanja živali v stvareh, katerih ne morejo dojeti, za katere nimajo nobenih potrebnih pogojev. Tjulenj je s svojim gibkim telesom ter s svojo naglico in gotovostjo že po rojstvu sposoben za žonglerja. Konj, ta naravni tekoči stroj, je po vseh svojih lastnostih prikladen za umetnije v tekanju in skakanju. Opica, katere noge, so zelo podobne našim rokam, more brez posebnih težkoč izvrševati različne ročne spretnosti. Zato je napačno, sklepati po uspehih dresure o razumnosti živali. Samoglava mačka zaradi tega še ni neumna, ker jo je tako težko česa naučiti, čredna žival je dosti bolj sprejemljiva za poslušnost kakor sama zase živeča žival.
Brez pretiravanja smemo reči: tudi ljudje se rode z nadarjenostjo. Ta nadarjenost se pa v večini primerov ne more razviti, ker se zanjo ne zavzamejo vzgojitelji in učitelji. Živali pa pridejo na svet že z mnogimi spretnostmi. Nauče se same od sebe leteti, graditi gnezda, plavati in se skrivati. Mimo tega pa imajo živali tudi še sposobnost naučiti se česa. Mogoče jih je k čemu privaditi.
Popolnoma drugače je pa z žužel-
Kfluii. P vi tijlh Jt; ajywwbuv«Jl uaut/lU
se prav majhna, čeprav poznamo na primer bolšji cirkus. Dreser je imel živalce tako (Jolgo pod steklom, da so se odvadile skakanja. Bolhe so se naučile: če skočimo kvišku (o šipi seveda nimajo nobenega pojma), potem se občutno udarimo v glavo, zato skakanje rajši opustimo. Sposobnost nabiranja izkustev je pa med žuželkami sicer zelo redka lastnost. Žuželke se izvale z že začudenje presenetljivimi instinktivnimi sposobnostmi, izvršujejo 8 voj e tako prirojene umetnije in se skoraj popolnoma ničesar več ne nauče. Spomnimo se samo kompliciranega početja čebel, mravelj in termitov., Kar delajo te v pravcatih državah živeče žuželke, nj več mogoče primerjati z našim razumom. Ljudje moremo o svojih dejanjih premišljevati, se lahko odločamo zanje in se lahko o čem prepričamo. Mravlje ne vedo ničesar o delovni etiki in dolžnosti, ampak morajo delati, ker jih sili k temu njihov delovni nagon. Zato tudi ne potrebujejo nobenih paznikov, nobenih stražnikov in tudi ne sodišč, spremljevalcev svobodne volje.
Mravlje se že rode izučene vseh spretnosti, ki jih potrebujejo. Zato skoraj nič ne pretiravamo, če rečemo o njih. da se razumne že rode in se potem ničesar več ne nauče.
Na dvoru Je vladalo veselo razpoloženje Po hodnikih je srečaval dvorjane. ki so ga radovedno gledali in spoštljivo pozdravljali, in ko je prispel v veliko dvorano, ga Je družba vitezov povabila v svojo sredo. Pričel jim je pripovedovati svoje doživljaje in kresal Je posrečene dovtipe^Vsa družba ga je poslušala z največiim zanimanjem ln zadovoljstvomf Vojko Je pa imel zelo dobro oko, ln tako je kaj kmalu uganil, kdo v družbi je Spletko.
fiaei pretanim so ušivim
moko iz neleaščeBsga šilo
Raj pripoveduje zobovje HslJtaltjanoi
Napisal dr. Friedrich Morton
Na halštatskem Salzbergu so našli že često majhne kupe neke rjave snovi, v katerih so spoznali raziskovalci pod drobnogledom človeške iztrebke. Ti iztrebki izhajajo od ljudi, ki so kopali v tisočletju pred Kri-stovira rojstvom tam sol in ustvarjali tako imenovano haištatsko kulturo. Sestavljeni so zvečine iz plev ječmena in olupkov leče. Za presojo tedanje prehrane pa ni prav nič važno, da Halštatčani niso poznali kruha, ampak da so jedli le kašo. Bistveno je to, da tedanji ljudje ječmena in leče niso luščili, ampak so oboje mleli skupaj s plevami. Take mlinske ali drobilne kamne so uporabljali prebivalci Salzkammerguta že za koliščar-skih časov in jih moremo zdaj videti v muzejih v Vdcklabrucku in Hall-stattu.
Ta hrana, ki je vsebovala mnogo več vitaminov, kakor je vsebuje naša sedanja, napravljena iz čiste moke, je zahtevala tudi mnogo večje napore zobovja. Usodno propadanje zobovja sedanjih ljudi, ki terja čedalje več pozornosti, tedanjim rodovom sploh ni bilo znano. Pri raziskovanju zobovja lobanj tedanjih halštatskih ljudi je bilo mogoče ugotoviti piškavost le v enem samem primeru, pa še v tem je izvirala iz starosti, ne iz obolenja. Opaziti je pa bilo mogoče, da je bilo zobovje Halstatčanov močno obrabljeno. To moremo opaziti tudi na zobovju obeh okostij, ki sta spravljeni v tamkajšnjem muzeju. Raziskovanja so pa ugotovila tudi zelo dobro prekrvitev in močno reakcijsko sposobnost zobovja.
Tudi pozneje, za časa rimljanskih naselbin, so žito mleli ali drobili skupaj s plevami. V prejšnjem stoletju so izkopali v neki hiši na Salzbergu več črepinj drobilnih posod, napravljenih iz kremenčeve ilovice, katere so lastniki uporabljali tudi za to, da so v njih drobili neoluščeno žito. Na notranji strani črepinj teh posod so se še do dandanes ohranili ostanki plev.
Na ta način so nam razkrili ti ostanki iz predzgodovine teh krajev s pomočjo znanstvenih raziskovanj, da so uživali ljudje .za koliščarskih časov in v dobah keltskih in rimskih naselbin žito skupaj s plevami, zaradi česar so bili njihovi zobje sicer močno obrabljeni, zato pa niso poznali ne piškavosti ne drugih zobnih obolenj, ki so pojavi moderne
tfcrgOUCi Uv-tjv,. Tkj	Jv-	poleg
drugega tudi povod, da je uvedla Nemčija v sedanji vojni v ljudsko prehrano kruh iz moke žita, mletega skupaj s plevami.
Tehnična popolnost sedanjih mlinov dovoljuje dandanes tako drobno mle-tev, da ostanejo sicer vitamini moki ohranjeni, da pa moka vendarle ni tako trda, da bi si ob kruhu, spečenem iz nje, obrabili zobovje. Zato je sedanji vojni kruh Iz moke nelušče-nega žita naravnost idealno hranivo.
Prosimo poravnajte naročnino I Jivala!
Kdo ugane?
Po treznem premisleka
Po stavbnem načrtu imajo štiri stranske hiše vhod od zadaj in s tem obenem dohod do vrtička, medlem ko "imajo ostale štiri srednje hiše vhod od spredaj, tako da so morali napraviti ozko stezo za dohod k njihovim
Koleraba kot dobaviteljica vitaminov
Pomen vitaminov pozna skoraj slehernik, vendar mišlijp mnogi še zelo često, da more 'oskrbeti telesu te dragocene snovi v zadostni meri samo hrana mirnega časa, zato se prav nič ne trudijo, da bi si jih zagotovili tudi v jedilnem listil sedanje vojne. Najbolj znan je seveda vitamin C, ki ga nahajamo v mlekq, v sadežih kakor so jagode, grozdičje in šipek, v koreninski zelenjavi, paradižnikih, zelenih delih rastlin, krompirju in kolerabi. Zlasti v kolerabi nahajamo znatne količine vitamina C, in je zato vredna, da ji posvetimo več pažnje.
Vitamin C pa je zelo občutljiv za vročino in se pri kuhanju zvečine uniči. Sadeže jemo lahko surove in tudi iz zelenjave napravljamo različna surova jedila, kakor so n. pr. solate itd. Prav tako moremo pa uživati surovo tudi po krivici zapostavljeno kolerabo. Da, a krompirja vendar ni mogoče jesti surovega! Ne, tudi ta predsodek je mogoče premagati, zakaj prav v prehranjevanju dojenčkov so v zadnjem času dosegli pomembne uspehe s pripravljanjem presnega, nastrganega krompirja ali pa njegovega L soka.
vrtičkom. Ko »o prodajali hišo št. 2 in 3, se je gospod Zemljak odločil, ko je bil s svojo ženo pri lastniku stavbnega kompleksa, za hišo št, 2, ker je opazil, da si bo lahko malo podaljšal svoj vrtiček. (Glej slikol)
Kako si to predstavlja?
Odgovor:
•BUBZOJOid nOJl-iapl BZ9J*
B[;q iq ep ou ‘ozais »uzojod Ouutj bz z 'i8 MOJRJa »st[Bpod os 05]»x •9fBJ»o ijagijvpod a g 'j§ »jbja bujja ojsauiuu ni B$(lBPod ‘g ut 7,-jg h>o[ ju ‘b[bj8o bu:>iz as Bp ‘fajoj afnjsopBZ •Z 'IS °P ou'**8 BDlal I<1 fBn ‘i °P ?• ‘18
JUJIJJA Bz tpoA m “BZ3JS BUZSJOd
Izdajatelj: Ka* ’ Bratuša. — Uredniki Huco Kem. — Za tiskarno Merkurt