Ančika in mačka.
,,Fridi, pridi mucika
Lepa moja žVallca;
V Sasih res kaj vkradei nam,
Vendar te prav rada imam."
,,Pa kako bi
pade tvoja snaž-
nost in čistost.   Nepreaehoma se ližeš in snažiš.   Zat6 pa je tvoja  dlaka tako lepa, gladka in čista.   Ali nekaj se mi vendar ne dopade na tebi in
— 40 —
to je, da si hinavka, pa zvita in prekanjena tatica. Bes je škoda, da imaš te gerde lastnosti. Ko bi se hotla poboljšati, potem bi te še rajše imela, kakor te imam. Veš kaj, potem bi te imela tako rada, da bi te kar — poljubila."
,,No, no Ančika," rečejo mati, ki so od 'strani slišali tapogovor, ,,kaj takega ti pa jaz že ne pripustim. Prav in lepo je, da imaš rada nežne živalice in se kratkočasiš ž njimi, toda pomisliti moraš, da so le neumne živali. Pa tudi tega ti ne bom v prihodnje več pripustila, da bi mačka pri jedi s teboj za mizo sedela, kakor si to včeraj naredila. Za mizo, kjer ljudjž kosijo, ne srae nobena živaljesti. Zaživali so drugi kraji in prostori. Vsaj včš, da preden foMmo, vselej ljubega Boga k sebi kličemo, da pri nas ostane. Gerdo in nespametno bi tedaj bilo, ko bi na takem kraji karnor svojega Boga kličemo, tudi mačke in druge živali jedlo. Drugače se pa le igraj in kratkočasi z nedolžno živalico, ki te uči, da bodi tudi ti vselej lepo čedna in snažna. Vsaj veš, da bi jaz ne mogla terpeti, ako bi bila moja Ančika le količkaj umazana; pa tudi drugi ljudjL imajo take otroke najrajše, kteri 80 zmiraj lepo čedui in snažni.
Obleka prave hvale vredna
Ni draga, ampak snažna, čedna,
Ker 6nažnost je čednost, mladino lepi,
Bogu in ljudein — vsem jo priporoči.