2
Dolenjec :   Iz lepših dnij.
Iz lepših dnij.
#
pominjam se presrečnih dnij, Ko rdečih lic in duše  vroče
Plamene ljubil sem očij In dobo  vigredi cvetoče.
Pomladi nisem zdaj vesel,
Pogled me deklic zdaj  ne čara,
Obraz sicer mi ni še vel, Sred, sred sam6 se stara!
#
iva megla sdnči
V dalji zelen grič, Izpod ndba plava
Nanj  ujeden ptič.
H.
Sam stojim na  vrtu, Solzne zemlje sin,
Na sred mi lega Žalosten spomin  .
[II
m
račno mi oko je  časih, Cut pretresa me globok,
Neizrecno bi užaljen Jokal kot otrok.
Misel plava mi v bodočnost, V leta prešla zrem nazaj.
Tiho svojo dušo vprašam: Kaj  te  žali, kaj ?
A zaman jo povprašujem, Duh ostane mčni ndm.
Da sem žalosten,  to  čutim, A zakaj,   ne vdm!
IV.
L
red mi  časih koprni, Dasl ne vd,  po čdm. Naslonim se na okno In  venkaj  gledam ndm.

In vidim ptico,   ki leti Visoko pod nebo, Tedaj  želim perotij, Da vzplaval bi za nj6!
Dolenjec.
Prstan.
X)r6
robna ptica prileti, Nosi prstan, gostoli:
»Kdo želi si prstau t&? Dekle mMdo mu ga da\«
Ptico,  prstan gledam ndm, Cujem glas in ptici ddm:
»Drobna ptica,  kaj ne vdš, Komu prstan dati smeš ?
»Kdor zamenja z&nj  sred, T d dobiti sme ga Id!«