PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana • gotovini Al>b costale I gruppo
Cena 150 lir
Leto XXXII. Št. 58 (9363)
TRST, torek, 9. marca 1976
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novemhra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
BESEDO IMA SEDAJ KD NA SVOJEM SKORAJŠNJEM KONGRESU
PORAZ UDR IN RAZNIH DESNIČARSKIH GIBANJ
V VZDUŠJU ENOTNOSTI IN REALIZMA ZAKLJUČEN NA FRANCOSKIH KANTONALNIH VOLITVAH KONGRES PSI, KI JE POTRDIL LEVO ALTERNATIVO ZMAGA SKUPINAM LEVIČARSKE KOALICIJE
Replika De Martina in zaključni dokument - Prve reakcije: Cossutta (KPI) in Galloni (KD) Potres ni prizadel Giscardovih privržencev - Socialisti v porastu, komunisti so obdržali svoje položaje
Socialistom
socialistični
program
Zdi se, kot če bi nekdo nenadoma odprl vrata in okna zakajene sobe, v kateri je že zaudarjalo in stopil na odprto, se naužil opojnega čistega zraka. Tako je PSI spet našla svoje bistvo, svojo politično fiziognomijo. In kako se je vse to lahko zgodilo? Dvajset let po kongresu v Benetkah, leta 1956 se je prvič tako socialistično za sedanje zaključilo soglasno. Vsi so glasovali za najpreprostejši recept: socialistični stranki socialistični politični program.
Več kot eno desetletje je PSI opletala v kletki leve sredine, v katero je stopila s sicer dobrimi nameni — se pravi razširiti demokratične temelje družbe z vstopom socialističnih sil na oblast. Res smo našteli nekaj pozitivnih rezultatov, toda konec koncev je vendar vse le pomagalo KD, da je s 40 odstotki glasov ohranila več kot 80 odstotkov oblasti. PSI je skratka podredila svoje poštene želje transformističnim operacijam stranke, ki je pod katoliško etiketo predstavljala strogo konservativne sloje, nikakor pa ne katoliških množic.
S tem štiridesetim kongresom se je PSI otresla te hipoteke. Opogumila se je in rekla demokristjanom «dovolj», odločno zavrnila vsakršno nadaljnje podrejanje.
Sedaj stoji pred socialisti jasen in za levičarsko stranko naraven cilj: z demokratičnimi metodami, torej soglasjem večine, volipcev, doseči alternativo. Brez so’glasja volivcev, opozarja De Martino, ni mogoča izgradnja socializma v demokratičnem sistemu. To, česar se PSI loteva, torej ni nič izjemnega. Levičarske stranke naj bi se polastile oblasti m pregnale konservativne sile, ki se zbirajo okoli KD, v opozicijo, v sistemu, ki predvideva možnost zamenjave strank na vladi. Vse to je namreč nekaj Povsem naravnega v zahodni demokraciji, kot nas zadnja stoletja uče Angleži.
Seveda ni levičarska alternativa za vrati, svari De Martino: treba m jo je priboriti, dan za dnem, s trdimi boji. Ob tem pa se postav-tjo logično vprašanje vmesnih obdobij. ki si ga postavljajo sodalizi in komunisti, slednji v obliki «evrokomunizma», ki je samosto-ien od Moskve in sprejema pluralizem.
Ni lahka, taka smer, tudi zaradi kontrasta med alternativo in zgodovinskim kompromisom. Slednja formula je v Italiji brez dvoma b°lj realistična, navidezno tudi manj drzna v primerjavi z alternativo, obenem pa v večji meri dvoumna, kolikor sprejema kot z9°dovinsko danost KD in ne dru-Ofo katoliških teženj.
Lrez komunistov tudi za sociali-Ze alternativa ni mogoča, brez Sociakstov pa komunisti ne more-10 Priti do zgodovinskega kompromisa: to je dilema, ki jo nakazuje ® Martino. Zato je potrebno med ema strankama odgovorno sooča-le. fco bo treba uskladiti dve for-mi ali se odpovedati eni izmed Lombardi je kritiziral De Martinovo
Predvs,
pretirano previdnost, em zaradi kompromisov, ki Poraja, kajti «socializem», tako Qti, «deluje že v današnji stvar-Zi in treba je to dejavnost' samò b°Shešiti». 0e Martino pa je Lom-n®rdiju odgovoril, do je zanese-, ■ K’ ker ne računa s stvarnostjo iti b!]0S^av}ia socialistične težnje mo-p liaci* reakcionarnih sil, kot na artugalskem.
Nn koncu so med tema dvema 2ama našli srednjo pot: PSI ne ^ s°delovala v vladah, če te ne zasuk 0<^Taz globokega političnega levi1 Q ^orei brez omejitev na bud ~i Se Svežnje samo za po-ternat' vo^° v Politično smer al-
klhr-i* Se ]e 40- kongres PSI za-morni S0^asrl0- Lo soglasje pa bo reso °- V naikrajšem času prestati bitk 'h lZ'J^ V prihodnjih političnih vr,iu-Ostane vsekakor pozitivno ZTfn° dejstv°- do se PSI po s r>r mrku vrača na pozornico veli/n °9?m\ ki ga je Italija, na-n?- ln sda demokrščanske občosti, željno pričakovala.
MARIO DEZMANN
RIM, 8. — Socialisti se ne bodo vrnili v vlado do konca zakonodajne dobe, razen če KD ne sprejme njihovega predloga o «zasilni vladi» za izhod iz gospodarske krize. To vlado bi morali vsaj podpreti komunisti. Ker je pa le malo verjetno, da bo KD že na tem kongresu sprejela tak predlog prevladuje med socialisti prepričanje, da bo z «mesecem kongresov» končala tudi zakonodajna doba, se pravi, da računajo na predčasne volitve. Na teh naj bi se pomerili, se ponovno sešteli in nato sklepali o taktiki prihodnjih petih let. Tudi v tem primeru pa je za PSI jasno, da ne bo več sprejemala diskriminacije na levo, oziroma, ne bo sklepala zavezništev, ki bi kakorkoli bila v protislovju z osnovno smernico oblikovanja «leve alternative» demo-kristjanskemu načinu vladanja. Besedo imajo sedaj demokristjani, ki se bodo zbrali v isti palači EUR čez dober teden dni, za Jožefovo.
Pietro Nenni
To je, v bistvu, smisel zaključka zanimivega in bogatega 40. kongresa PSI, soglasno sprejetega zaključnega dokumenta in replike De Martina, ki je delegatom spregovoril v dopoldanskih urah.
De Martino je v svoji repliki bil mestoma polemičen z Lombardijem, katerega je posredno obtožil, da je «sanjač», medtem ko morajo socialisti imeti «trdna tla pod nogami». Levičarska alternativa ni za vrati, je poudaril De Martino, ker je zanjo potrebno soglasje in predvsem odločna okrepitev socialističnih pozicij. Zato je De Martino še posebej omenil volitve in nujnost, da na prihodnjih volitvah podpre PSI tudi dobršen del katoličanov, ki so naveličani reakcionarne politike KD.
«In vendar moramo računati tu di s tem», je previdno dodal tajnik PSI, «da ne vemo, kakšen bo re zultat volitev». Zato si socialisti ne smejo «vezati roke» s trditvami, da ne bodo sodelovali v vladah, v ka-Cerih bi ne bila prisotna KPI.
De Martino je govoril o zgodovinskem kompromisu, katerega od ločno zavrača, medtem ko ne na sprotuje taktični in prehodni varianti «političnega kompromisa», ki naj bi se izražal v formuli zavezništva KPI - PSI - KD.
Skratka, naj sedaj KD pove, kaj hoče in na kaj pristaja. To je dobro razumel Zaccagninijev najtesnejši sodelavec, poslanec Galloni, ki je po kongresu — izjavil, da se bo morala KD soočati z dejstvom, da je «končano zgodovinsko obdobje, ki je karakteriziralo demokristjansko vodilno vlogo v Italiji med 18. a-prilom 1948 in 15. junijem 1975». Sedaj prihajata dva predloga: socialistična alternativa in komunistični zgodovinski kompromis. V tem okviru mora KD najti svojo politično linijo, oziroma obogatiti svoja ljudska izročila. Doslej smo vladali, pravi Galloni, prepričani, da nas ne more nihče zamenjati na oblasti. To pa danes ne velja več.
Galloni je še dodal, da je volilni rezultat v tem smislu zelo pomemben, se pa boji predčasnih volitev, ker bi bile v znaku ostrega spopada, medtem ko je treba o smereh bodoče politike razpravljati umirjeno in trezno.
Komunist Cossutta pa je izjavil, da je kongres PSI dokončno pokopal levi center, obenem pa napre-gel vse sile, da bi postavil eno proti drugi linije alternative in zgodovinskega kompromisa. Cossutta je prepričan, da je nerazumevanje na obeh straneh verjetno tudi sad slabega poznavanja resničnega smisla teh dveh političnih, perspektiv. Zato pa je pomembno, da obe delavski strani ti temi poglobita.
Vrnimo se k socialističnemu kongresu. Na večernem zasedanju, ki je sledil popoldanskim sejah posameznih struj, so delegati najprej soglasno potrdili dokument kongresa. Sestavila ga je posebna komisija na osnovi izhodišč De Martinovega po-
ročila in nekaterih popravkov, ki so jih vnesli Lombardi, Mancini in Bertoldi.
Izvolili so tudi, prav tako soglasno, imena 141 članov novega centralnega komiteja, ki je bil v dobršni meri (skoraj četrtino) obnovljen. Vanj so vključili tudi 11 izobražencev, ki niso člani «struj). Med temi naj omenimo režiserja Strehlerja, Franca Rosija, zgodovinarja Tamburrana, Carla Ripa di Meana, arhitekta Portoghesija itd.
Po popoldanskem sestanku posameznih struj se je CK PSI sestal ob 20.30. Seja je vsega skupaj trajala četrt ure, kajti struje so v bistvu že sestavile svoje kandidatne liste, pred tem pa je bil sklenjen tudi načelni sporazum o «ključu» porazdelitve mest v vodilnih organih. Za tajnika je bil soglasno potrjen Francesco De Martino, medtem ko so Nennija proglasili za predsednika CK PSI s ploskanjem.
PARIZ, 8. — Francoska levica je danes v vsej svoji celoti dosegla dvojno zmago na prvih volitvah za izvolitev 1863 generalnih svetovalcev (članov pokrajinskih svetov), ki so zadevale približno polovico celotnega francoskega volilnega zbora.
Če se doda 49,4 odst. glasov, ki sta jih skupno prejeli socialistična stranka (ki je tako dokazala, da je še vedno v tem trenutku najmočnejša stranka v Franciji) ter komunistična partija še 6,2 odst. glasov, ki so jih prejeli kandidati strank in levi-
Bralce obveščamo, da smo obseg današnje številke skrčili na običajnih šest strani iz tehničnih razlogov. Obenem jih o-pozarjamo, da izide prihodnja številka «Primorskega dnevnika» v četrtek, 11. marca. Jutri v Italiji dnevniki ne izidejo zaradi stavke tiskarjev.
carskih gibanj (levičarski radikalci, PSU in razni drugi), potem je upravičeno da politični opazovalci menijo, da je opozicija prejela več kot 55 odstotkov glasov ter da je sedanja vladna večina skupaj z raznimi drugimi gibanji desnega, sredinskega in levega centra izgubila vsaj 5 odstotkov glasov. To pomeni, da vladna koalicija, v državi ne, razpolaga več z absolutno večino glasov.
Po podatkih, ki jih je doslej posredovalo notranje ministrstvo so socialisti bili deležni največjega doliva novih glasov, kar je povzročilo pravcat pretres v skupinah, ki se sklicujejo na današnjo vladno večino. Ta potres je koristil neodvisnim republikancem, ki pripadajo Gisčar-dovemu krilu, sredincem reformatorjem in zmernežem, bil pa je v škodo degolistični UDR.
Po podatkih, ki jih je 'doslej objavilo notranje ministrstvo so neodvisni republikanci odločno izboljšali svoj položaj ter dosegli 8,6 odstotka
glasov (proti 5,1 v letu 1970). Cen- legalne sindikalne ter politične or-
OBISK AMERIŠKEGA ZAKLADNEGA TAJNIKA V ITALIJI
Colombo in Simon navzkriž glede mezdne in davčne politike
Italijanski minister za zakladništvo je poudari!, da je mogoče zahtevati žrtve le ob soglasju družbenih sil
RIM, 8. — Danes popoldne je bilo, nji ukrepi na monetarnem in davč- dneh pod pritiskom špekulacijskih nana zakladnem ministrstvu^ srečanje nem področju, ki jih je sprejela ita-	padov. Pravzaprav	se je treba zahva-
■’"*	lijanska vlada, predstavljajo prvo	liti prav izgubam,	ki so jih utrepeli
pobudo na področju boja proti krizi,	funt šterling in nekatere druge manj-
Simon je zlasti poudarjal še, da ima	še valute, da je	lira nekoliko pri-
sedanja kriza svetoven obseg: pro-	dobila na moči.
blemi — je dejal — so si podobni i
po vsem svetu, inflacija pa pred-1 Kot smo dejali, je sedaj v teku
med zakladnim ministrom Colombom in zakladnim ministrom ZDA Simonom. Sestanek je predvideval obravnavanje finančnih, gospodarskih in političnih vprašanj, ki so povezana s sedanjo svetovno gospodarsko kon-
junkturo. Popoldanskega srkanja so se udeležili tudi generalni ravnatelj Banca d’Italia Ossola, generalni ravnatelj zaklada Ventriglia ter generalni ravnatelj ministrstva Palum-bo. V jutranjih urah .se je ameriški tajnik srečal z guvernerjem Banca d'Italia Baffijem. Na srečanju so bili navzoči tudi generalni ravnatelj Ossola, gospodarski svetnik predsednika ZDA Forda Seidman, ameriški veleposlanik v Italiji Volpe ter finančni ataše veleposlaništva ZDA Templeman. Na srečanju so obravnavali v nevezani obliki glavne gospodarske in monetarne mednarodne odnose.
Po popoldanskem srečanju je ameriški državni tajnik za zakladništvo izjavil, da se je s svojim italijanskim kolegom obširno pogovarjal o sedanjih gospodarskih vprašanjih. Še posebej je poudaril, da je treba poiskati rešitve v okviru prizadetih držav. V tem smislu je menil, da zad-
1 stavija iudi za ZDA glavnega sovraž- j bud š$efcularijski pritisk na funi šter-nika. Glede splošnih političnih vpra-1 !inB 111 v manJŠi meri tudFmS‘ffart-šanj, o katerih se je danes razgo-! coski frank. Po jutranji hudi izgubi varjal s Colombom je Simon izja- na vrednosti svoje valute je angle-vil, da so se na pogovorih omejili ška državna banka sklenila, da pole na najtežja gospodarska vpraša- seže vmes. Ta poseg pa ni bil ta-nja, ki so neločljivo povezana med ko močan, da bi preprečil, da bj seboj.	j kvotacija funta šterlinga zdrsnila iz-
Minister Colombo je bil pri svojih pnd petih zahodnonemških ™rk-
izjavah nekoliko zadržan, vendar pa j	---------
je bilo čutiti, da je pri pogovorih ! RIM. 8. — Senator Aniello Giulia-s svojim ameriškim sobesednikom no je skupaj z dvema pokrajinskima naletel na precejšnje težave. Po- svetovalcema in 30 delegati na sko-udaril je, da se je govorilo precej rajšnji kongres PSDI sporočil, da na splošno, toda ko je šlo za kon- zapušča to stranko in se pridružuje kretno izvajanje neke določene poli- , «neodvisni levici». Vest je na pred-t-ke, se' je zataknilo. V bistvu je | večer kongresa v Florenci izzval Colombo odgovoril Simonu, da v I- j v socialno - demokratski stranki ve-taliji vlada ne more izvajati neke liko razburjena. Nemudoma sta po-določene gospodarske politike brez j segla Saragat ter Orlandi in kampa-nristanka nnl-ticmh jn sindikalnih nijskemu senatorju zagotovila svojo
........................................
KUBANSKI PREMIER ODPOTOVAL V BOLGARIJO
Zaključeni razgovori Fidela Castra z jugoslovanskimi državnimi voditelji
V zaključnem sporočilu poudarjena prijateljstvo in solidarnost med Kubo in Jugoslavijo, ki sta socialistični in neuvrščeni državi
BEOGRAD, 8.
Z uradnim obi-
skom v Mehiki se bo v sredo začela latinskoameriška turneja jugoslovan skega predsednika Tita,, ki, bo med tem potovanjem obiskal tudi Panamo in, kot so sporočili nocoj, Venezuelo. Čez vikend je bil Tito na Brionih gostitelj kubanskega partijskega in vladnega voditelja Castra, ki je za en dan na lastno željo podaljšal delovni prijateljski obisk v Jugoslaviji in namesto sinoči šele danes nekaj pred poldnevom odpotoval iz Jugoslavije v Bolgarijo.
Pred odhodom iz Pulja je kubanski voditelj izjavil, da. je zèlo vesel, ker je imel priložnost obiskati Jugoslavijo in. se srečati s tovarišem Titom. «Prepričan sem — je nadaljeval Castro —i da bo ta obisk prispeval k nadaljnjemu razvoju sicer dobrih odnosov med našima državama, ki iz leta v leto postajajo vse boljši. Ob koncu želim pozdraviti vse narode Jugoslavije in jim posredovati občutke'prijateljstva in solidarnosti kubanskega naroda.»
Iz letala, ki. je letela že proti Sofiji, je Castro poslal Titu brzojavko, v kateri se je zahvalil za «bratsko pozornost», in. sporočil, da pričakuje priložnost, da bo na Kubi pozdravil predsednika SB RJ.
O obisku Fidela Castra so nocoj objavili skupno sporočilo. V njem je med drugim rečeno, da sta Tito in Castro izmenjala mnenja o nadaljnjem napredku prijateljskih odnosov med Jugoslavijo in Kubo ter med Zvezo komunistov Jugoslavije in KP Kube. Za odnose med državama in partijama sta Tito in Castro meni-
la, da se uspešno razvijajo na načelih vzajemnega spoštovanja, prijateljstva in sodelovanja ter ob oboje-strartskem upoštevanju specifičnosti poti graditve socializma in mednarodnega položaja držav.
Jugoslovansko - kubanski" pogovori na Brionih so zajeli tudi aktualna vprašanja iz mednarodnih odnosov in mednarodnega delavskega gibanja. Skupno sporočilo navaja obojestransko prepričanje, da bo letošnja konferenca voditeljev neuvrščenega sveta v Colombu veliko prispevala h krepitvi svetovnega mirti, k razvoju enakopravnega mednarodnega sodelovanja, vzpostavljanju novih gospodarskih odnosov na temeljih ena-
kopravnosti in spoštovanja zakonitih interesov vseh držav, k pospešitvi družbenega in gospodarskega razvoja predvsem dežel v razvoju ter k nadaljnji krepitvi solidarnosti in akcijske enotnosti neuvrščenih držav.
Razpravljali so tudi o nekaterih gospodarskih vprašanjih in pri tem ugotovili enakost ali sorodnost stališč. Obe strani sta zadovoljni s pozitivnimi rezultati tega srečanja in prepričani, da bo pomembno prispevalo k nadaljnjemu jačanju prijateljskih odnosov in vsestranskega sodelovanja med Jugoslavijo in Kubo ter njunima partijama v korist narodov obeh držav, miru, napredka in socializma.	V. B.
pristanka političnih sil. Kaj je pravzaprav zahteval Si mon od italijanske vlade? V bistvu to: da je treba izvajati mezdno in davčno politiko, ki naj bi vplivala v največji meri in z vso gotovostjo na proizvodnost sistema. To pomeni, da bi morala italijanska vlada izvajati tako mezdno politiko, ki naj bi v največji meri skrčila proizvodne stroške na področju delovne sile (manjše mezde) ter nudila davčne olajšave kapitalistom. Gre, kot je razumljivo, za tipično reševanje krize po sedanjem ameriškem sistemu se pravi za brezobzirno odpuščanje delavcev z delovnih mest, za racionalizacijo proizvodnje, znižanje davkov za kapitalistične podjetnike. Colombo je upravičeno izrazil svoj dvom v možnost izvajanja take politike v Italiji, ker pač ta ni odvisna samo od vlade, temveč od pristanka vseh družbenih sil.
Colombo je po sestanku s Simonom dejal, da se bo v kratkem se stal ministrski svet, Id bo obravnaval vprašanje italijanske ratifikacije pogodbe med državami OCSE za u-stanovitev posebnega sklada za pomoč državam, ki se nahajajo v težavah s svojo plačilno bilanco.
Danes je menjava italijanske lire ostala približno na isti ravni kot prejšnji petek. Danes so kvotirali ameriški dolar za 798,6 lire proti 798,1. Nekoliko se je izboljšal položaj lire v primerjavi z nemško marko, ter s švicarskim frankom.
Zelo slab je bil danes položaj angleškega funta šterlinga, ki je v teh
■uiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Z izvolitvijo novega CK se |e zaključil 40. kongres PSI, ki terja od skorajšnjega kongresa demokristjanov jasne odgovore glede možnosti spremembe političnega vzdušja v državi. Socialisti, ki so včeraj potrdili De Martinovo tajništvo, soglasno menijo, da ne morejo vstopiti v vlado pred volitvami, razen če KD ne sprejme predloga o «zasilni vladi», v kateri naj bi bili tudi komunisti ali bi jo od zunaj podprli. Vsekakor pa se je na kongresu uveljavila linija levičarske alternative. Iz povedanega sledi predvsem — in tega se komentatorji dobro zavedajo — da so predčasne volitve tokrat zelo realna možnost.
Francoske kantonalne volitve
so se končale s popolno zmago levice. Giscardova skupina je sicer pridobila nekaj glasov, toda vladna koalicija naj bi razpolagala, sodeč po delnih rezultatih nedeljskih volitev, le s 45 odstotki. Ta rezultat seveda še ni tak, da bi v vsakdanji praksi vezal pariško vlado, je pa pomemben za ves nadaljnji razvoj francoske republike.
V Rimu se je zakladni minister ZDA Simon sestal s svojim
italijanskim kolegom Colombom s katerim je razpravljal o vprašanjih, ki zadevajo izhod iz sedanje gospodarske in finančne krize. Simon je zahteval, naj bi italijanska vlada sprejela tipične deflacijske ukrepe (brezposelnost, davčne olajšave za podjetnike). Minister Colombo je trdil, da je taka politika v Italiji praktično neizvedljiva brez soglasja družbenih sil.
Kubanski premier Fidel Castro je odpotoval iz Jugoslavije v Bolgarijo. Pred odhodom sta s Titom izdala skupno sporočilo, v katerem je še posebej poudarjena solidarnost med kubanskim in jugoslovanskimi narodi in vloga, ki jo imata obe socialistični in neuvrščeni državi.
solidarnost, s prošnjo, naj se vrne v stranko in nadaljuje svojo bitko za moralizacijo v okviru kongresa.
tristi, reformatorji in zmerneži so izgubili v primerjavi s prejšnjimi volitvami ter padli od 26 na 20,6 od stotka,- Degolisti pa so izgubili še precej več. Padli so od 15,64 na 10,5 odstotka.
Francoski socialisti niso morda niti pričakovali tega svojega novega uspeha. Svoje kandidate so predlagali v 86 odst. kantonov, kjer se je volilo, medtem ko so leta 1970 pokrivali komaj 70 odst. volišč. Sedaj pa se je zgodilo, da so dobili skoraj ‘dvakrat več glasov kot pred šestimi leti: 26,6 odst. nasproti 14,8 odstotka. Opazovalci menijo, da je treba pripisati ta socialistični uspeh njihovi navzočnosti v nekaterih kantonih, kjer je .v prejšnjih časih sociabstič-na stranka odstopila v korist posebno komunistične partije. Nadalje trdijo, da je socialistična stranka postala bolj živahna ter se bolj zavzela za uveljavljanje svojega programa ter s tem dosegla tudi večji vpliv na volivce.
Socialistični napredek pa vsekakor ni enakomeren. Stranka je sicer pridobila na kantonalnih volitvah nekaj novih položajev ter se je celo utrdila v nekaterih drugih okrožjih, kjer je tradicionalno navzoča, toda bila je deležna tudi nekaj porazov, posebno na jugu. Tu gre za vinogradniška področja na jugu Francije, posebno v pokrajini Carcassone. Gre za področja, kjer je prišlo v zadnjih časih do znanih spopadov (dva mrtva in več ranjenih) zaradi vprašanja prodaje vina v okviru EGS.
Tudi komunisti so pridobili 290 tisoč glasov v primerjavi z letom 1970, toda izgubili so nekaj točk pri odstotkih. Po zadnjih podatkih so padli namreč od 23,8 na 22,8 odstotka. Kljub temu pa opazovalci menijo, da je Marchaisejeva stranka pridobila na glasovih in praktično ni nič izgubila.
Če se doda 49,4 odst. glasov, ki sta jih zbrala socialistična in komunistična stranka še 6,2 odst. glasov, ki so šli kandidatom drugih strank in levičarskim^kapdidatpm .(levičarski kandmdati, PSU in drugi), potem je na dlani, da je 55 odstotkov francoskih volivcev (okoli 30 odstot-kov se jih je vzdržalo) glasovalo za levičarske stranke.
Te kantonalne volitve so bile izrazito politične, čeprav je šlo za izvolitev članov pokrajinskih svetov, ki ne morejo sprejemati dokončnih sklepov (prefekture so še vedno vladno telo, ki dokončno ukrepa), toda izredno pomembno je dejstvo, da se je francosko volilno telo izrazilo za levičarsko politiko.
ganizacije. Stavko so oklicali v znak protesta zaradi krvavih dogodkov v Vitorii, kjer so ob veliki udeležbi ljudstva pokopali še četrto žrtev policijskega pokola. Pogreb je potekal brez incidentov, medtem ko je policija zelo ostro nastopila drugod. Pri tem je v kraju Basauri, pri Bilbau, ubila osemnajstletnega delavca. Vicente Anton Ferrerò je bil ubit s strelom v glavo.
Medtem pa so v Madridu začeli sodno razpravo proti devetim članom UMD (demokratične vojaške zveze), ki po trditvah frankističnih oblasti šteje 500 pristašev med srednjimi in nižjimi častniki. Deseti obtoženec, voditelj UMD Jose Igna-tio Dominguez pa živi v tujini in se je umaknil pred preganjalci. Za obtožence je javni tožilec zahteval kazni od 4 do 12 let ječe.
Pred sodnim zborom so prebrali obtožnico ter program ilegalne U MD. Med drugim ta organizacija zahteva povratek demokracije v Španiji in priznanje vseh političnih strank, vključno KP Španije, čeprav vabi UMD svoje pristaše, naj se ji ilo pridružijo. Glede same španske vojske trdi UMD, da bi se morala specializirati in zaslužiti pri-stop Španije v NATO.
Splošna stavka v deželi Baskov
MADRID, 8. — Nad pol milijona delavcev, uradnikov in šolnikov se je pridružilo splošni stavki, ki so jo v baskovskih pokrajinah oklicale i-
Moro zavrnil odstop Fabbrija
RIM, 8. — Predsednik vlade Aldo Moro je zavrnil odstop podtajnika v zakladnem ministrstvu, poslanca Fabbrija. Kot znano je Fabbri ponudil Moru svoj odstop v trenutku, ko mu je sodnik poslal sodno sporočilo. da je osumljen v zvezi s škandalom o veletrgovinah STAN DA, zaradi katerega so že zaprli ravnatelja podjetja. Fabbri je Moru sporočil, da zanika vse, obenem pa se je odpovedal parlamentarni imuniteti. Prav zato je Moro sklenil, da Fabbri jev odstop zavrne, v prepričanju, dri je demokrščanski poslanec storil vse, da dokaže svojo nedolžnost.
Polemike zaradi delovne pogodbe kemijske stroke
RIM, 8. — Enotna sindikalna organizacija kemijskih delavcev FULC in združenje ASAP sta se sporazumela za novo delovno pogodbo za delavce javne kemijske industrije. Sporazum predvideva poviške v višini 8 odstotkov. Prav to pa je vzbudilo polemiko, ki jo je zanetila vlada. Zakladni minister Colombo je naravnost dejal, da taki poviški «niso zdrzni» za italijansko gospodarstvo in spomnil, da je vlada sklenila za letos «zamrzniti» vse mezdne poviške. Colombo je pri tem še dodal, da je najbolj optimistično upanje za letošnje leto porast narodnega dohodka za 1 ali 2 odstotka in da torej podpisana pogodba predstavlja nevarnost za gospodarsko stabilnost v državi.
Podobno, čeprav bolj megleno stališče, je zavzelo ministrstvo za javne soudeležbe, ki ga vodi Antonio Bisaglia.
Alfonso Gatto žrtev nesreče
Tito in E idei C astro pred slovesom
GROSSETTO, 8. — Znani italijanski pesnik Alfonso Gatto je podlegel hudi prometni nesreči. Smrt ga je doletela v Toskani, na poti v Rim, kjer je živel zadnjih trideset let svojega življenja. «Mini morris», ki jo je vozila njegova mlada asistentka Maria Minucci v materinem spremstvu, se je v vasi Capalbio, blizu zaselka La Torba, zaradi okvare na krmilu prevrnila s ceste. Pri tem sta se ženski le lažje ranili, medtem ko je priletni pesnik zado-bšl hude udarce v glavo. Nemudoma so ga prepeljali v najbližjo bolnišnico, kjer je kmalu zatem izdihnil. Zaman je bil vsak poskus, da bi ga odpeljali v kako rimsko bolnišnico ali v Sieno.
Alfonso Gatto je zadnja leta zaslovel predvsem kot izrazit surrealist. Rodil se je 1909. v Salernu. Prvo pesmško zbirko (Isola) je izdal, ko mu je bilo 23 let. Iz rojstnega Salerna se je kaj kmalu preselil v Firence, kjer se je zbližal z Vascom Pra-tohnijem. Skupaj sta v let h 1938-39 izdajala petnajstdnevnik «Campo di Marte», v katerem je prihajal do izraza «florentinski hermetizem». Pred tem je izdal drugo pesniško zbirko «Morto ai paesi». Odtlej njegov pesniški o-pus ne pozna počitka, do današnjih dni.
Gatto je bil v predvojnih letih izrazit antifašist, pristaš KPI. Zaradi svoje politične usmeritve je presedel dalj časa v ječi, po padcu fašizma pa se je pridružil partizanom. V povojnem obdobju se je oddaljil od komunistične partije in zavzel na levici svoje neodvisno mesto. Za njim žaluje vsa napredna italijanska kultura.
TRŽAŠKI DNEVNIK
9. marca 1»76
ŠTEVILNE PROSLAVE V MESTU IN NA PODEŽELJU
[Vsepovsod so proslavljali mednarodni praznik žensk
V nekaterih krajih so se ženske poklonile spominu padlih v NOB s polaganjem vencev
V	okviru proslav ob mednarodnem ženskem prazniku so bile sinoči, pa tudi v prejšnjih dneh, razne slovesnosti v številnih krajih, tako v mestu in predmestjih, kot na podeželju. Ženske so z manjšimi ali večjimi prireditvami poudarile pomen tega praznika ter podčrtale svojo družbeno vlogo ter svojo pravico, ki jim jih še marsikje pri nas in v svetu kratijo. V številnih krajih so se ob tej priložnosti poklonile spominu padlih v NOB s polaganjem vencev pred spomenike ter se ob tem spomnile na neizmeren delež, ki so ga v tem boju dale ravno ženske.
V	nekaterih krajih so proslavljali že v soboto. Večje prireditve s kulturnim sporedom so bile v Dolini, Prebenegu in Mačkoljah. V Prebe-negu in Mačkoljah je pel oktet «Maj-nica», v Dolini pa moški pevski zbor «V. Vodnik». Krajši nastop so imeli srednješolci in taborniki. Priložnostni govor je imela Ester Kočevar. V nedeljo so proslavljali 8. marec na stadionu «Prvi maj» pri Sv. Ivanu, kjer je bil spored z glasbenimi in pevskimi točkami in kjer sta govorih Nadja Pahor in Ester Pacor. Proslavo so priredili tudi v krožku «Vo-stok» v Podlonjerju.
Posebno živahno in slovesno je bilo včeraj. Skoraj v vsaki vasi so se ženske zbrale ter praznovale. Priložnostnim govorom so v marsikaterem kraju sledili kratki kulturni sporedi in nato petje in ples. Razne slovesnosti so bile tudi v večjih ali manjših podjetjih, kjer so zaposlene tudi ženske. Takšna slovesnost je bila včeraj popoldne tudi pri Založništvu tržaškega tiska, kjer so ženske pripravile prijazno srečanje z zakusko. O pomenu praznika je spregovorila Breda Pahor, nakar je uslužbenkam in uslužbencem podjetja zaigral odlični ansambel «Pomlad».
Tudi uslužbenke občine Doline so včeraj proslavljale. Uprava jim je dala dve uri dopusta in jim poklonila rdeče nageljne, delovni kolegi pa so jim pripravili zakusko. Občinske uslužbenke so nato ponesle venec na občinski spomenik in počastile padle z enominutnim molkom. Na svojevrsten način je počastila praznik žensk nabrežinska občinska uprava, katere predstavniki z županom Škerkom na čelu so obiskali vse otroške vrtce v občini.
V	zgoniški občini se je praznično vzdušje začelo že v soboto s krajevnimi proslavami v Gabrovcu, Sa-ležu in pri Briščikih. Sinočnja osrednja proslava pa je bila zaradi slabega vremena preložena na poznejši datum. Proslave s priložnostnimi go-
in raznih drugih krajih, številne proslave pa bodo na sporedu še v pri hodnjih dneh.
Pokrajinski kongres PSDI
V nedeljo je bil v našem mestu pokrajinski kongres socialdemokratske stranke, na katerem so izvolili tri tržaške delegate na vsedržavni kongres PSDI, ki se bo začel čez nekaj dni v Firencah. Izbrani so bili namestnik komisarja federacije odv.
Berce in bivši občinski odbornik Lanza, ki pripadata struji «iniziativa socialista», in Benna za strujo «sinistra socialdemocratica». Struja, ki se sklicuje na desničarska stališča posl. Pretija, ni prejela zadostnega števila glasov in torej ne bo imela krajevnih zastopnikov na rimskem kongresu.
Na pokrajinskem kongresu, ki sta mu predsedovala Oberdan Pieran-drei in Ottorino Bressan, sta bila navzoča izredni komisar tržaške federacije posl. Nicolazzi in predstavnik vsedržavnega vodstva posl. Di Giesi.
MARČNI SNEG JE VČERAJ POBELIL TRŽAŠKO OKOLICO
Mesto in okolico je včeraj znova pobelil sneg. Po mrzli burji, ki je že nekaj dni opozarjal« da zima ni še popolnoma minila, se je včeraj vreme umirilo. V jutranjih urah je sicer zeblo — temperatura se je v mestu spustila na ničlo, na Krasu pa še niže — vendar smo upali, da se bo izza oblakov prikazalo sonoe. Namesto sončnih žarkov pa so se z neba spustile snežinke, ki so raz-veselile najmlajše, saj je to šele drugi sneg v letošnji zimi.
S snegom so se pojavile tudi težave v prometu. Avtobusi na neka-
terih mestnih progah — 2, 38 in 40 — so morah voziti z verigami in ponekod je bila cesta pokrita s tanko plastjo ledu. Na srečo ni bilo hujših	prometnih	nesreč,	le	nekaj
trčenj	brez težje	ranjenih.	V	urah,
ko poročamo, na Krasu	še	vedno
sneži,	stanje pa	ni zaskrbljujoče,
razen če ponoči temperatura na pade, kar bi povzročilo hudo poledico.
Za 75. rojstni dan STANISLAVA GRGIČA
želijo vse najboljše in zdravja žena, nevesta, vnuki in hči z zetom.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiimuiiniiuiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiaiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiuii
VČERAJ NA TRGOVINSKI ZBORNICI
Umestitev komisije za volitve seznam kmetijskih podjetnikov
Kmečko zvezo zastopata Dušan Kodrič in Lucijan Volk Poudarjena zahteva po polni uveljavitvi slovenščine
Včeraj je ravnatelj tukajšnjega u-rada Službe za poenotene kmetijske prispevke dr. Martene, ki predseduje po pooblastilu deželnega odbora, umestil na sedežu trgovinske zbornice posebno komisijo,, ki ji je naloga pripraviti volitve za uradni seznam kmetijskih podjetnikov. Komisijo sestavljajo, poleg predsednika, predstavnika Kmečke zveze Dušan Kodrič in Lucijan Volk, predstavnika Zveze neposrednih obdelovalcev tehnični izvedenec Paolo Lar ghi in Edvard Žerjal, ter predstavnik sicer redkih veleposestnikov ing. Tombesi, ki je opravičil svojo odsotnost.
Seja je bila zelo kratka, ker sta predstavnika Kmečke zveze najprej iz gole vljudnosti do pred kratkim u-meščenega predsednika na kratko o-brazložila pogoje, ki jih postavlja naša strokovna organizacija za izvedbo volitev; ves postopek mora potekati v slovenščini (od lepakov do vseh listin in glasovnic), volitve morajo biti izvedene na način in v času, da bo omogočena udeležba vseh upravičencev.
Nato sta predstavnika Kmečke zveze izjavila, da bosta od tistega trenutka dalje uradno spregovorila
gromne večine tržaških kmetov. I zaradi prekratkega roka za pripra-Predsednik zveze neposrednih ob- J ve, ne bi moglo na proslavi pred-
delovalcev Larghi je sicer ugovarjal, da bi prevajanje oteževalo delo na sejah in da bi bilo povezano s stroški, ki bi jih trgovinska zbornica težko zmogla (kdo ga je vendar poučil o finančni zmogljivosti te ustanove, o kateri morajo odločati pač le njeni organi?), toda drugi predstavnik Žerjal se je strinjal s stališči pooblaščencev Kmečke zveze in je zato predsednik odložil sejo, da na pristojnem mestu doseže zadovoljitev postavljenih zahtev. Sedaj je na trgovinski zbornici in na drdgih pristojnih oblasteh, da omogočijo redno delovanje komisije.
L. V.
stavili z lastnim kulturnim sporedom.
Vključitev prosvetnega društva j Slavko Škamperle med organizacije, ' ki so sodelovale na proslavi, je zalo le samovoljna odločitev glavnega prireditelja, brez vednosti in pristanka društvenega odbora in ob moji enotedenski odsotnosti.
Lojze Abram Predsednik PD Slavko Škamperle Trst. 8. marca 1976
PRI MINISTRU SARTIJU
Kmalu v Rimu sestanek za SSG
V nedeljo je bil na obisku v Trstu Franz De Biase, generalni diraktor gledaliških dejavnosti in šef kabineta Ministrstva za turizem in prireditve. De Biase je bi! gost Italijanskega stalnega gledališča, kjer je imel tudi razgovore z ravnateljem Stalnega slovenskega gledališča Benedetičem, ki mu je ponovno predočil nevzdržno stanje slovenske gledališke ustanove v zvezi z njenim statusom, in neustreznost državnih podpor. De Biase se je obvezal za organizacijo takojšnjega sestanka vseh prizadetih pri ministru Sartiju v Rimu V odgovor na pozdrav tržaškega župana Spae-cinija, ki je pred zastopniki upravnega sveta, igralcev in sindikalnih organizacij Italijanskega stalnega gledališča, prikazal težki položaj tržaških gledališč in še posebno kritično stanje Stalnega slovenskega gledališča in se priporočil za ureditev njegovega statusa, je generalni direktor in šef kabineta ministra obljubil, da bo na skorajšnjem sestanku v Rimu prišlo do končne rešitve.
Gledališča
samo v slovenščini in da je vseka-vori, krajšimi kulturnimi nastopi ter! kor treba, da pred volitvami in po z glasbo, petjem in plesom so bile ' njih osebje, ki ga daje na razpola-sinoči tudi v Praprotu, na Opčinah, | go trgovinska zbornica za seje ko-v Trebčah, Padričah. Bazovici ter v j misije in za urejanje seznama kme-žkednju, Rojanu, Miljah, čamporah j čkih podjetnikov, obvlada jezik o-
SAMOMOR, NESREČA AU UMOR?
UTOPLJENKA PRI ROVIGU JE BILA DOMA IZ TRSTA
Gre za 45-letno Noemi Zardi por. Cemiava iz Ul. Carducci 2S
Ženska, katere truplo so karabinjerji iz Adrie našli 20. februarja v močvirju Polesine pri Rosolini v bližini Roviga, je dejansko 45-letna Noemi Zardi por. Cerniava, rojena v Ogleju, ki je živela v Trstu v Ul. Carducci 28. Truplo je opazil' neki ribič, ki je o tem takoj obvestil karabinjerje. Ti sprva niso našli ničesar in šele po natančnem j koliščine tega dogodka, pregledu področja, pri čemer je so- ' delovala tudi enota s helikopterjem, so našli truplo. Po najdbi pa so se morali karabinjerji spoprijeti z veliko neznanko: kdo je utopljenka?
Obdukcija je namreč pokazala, da je ženska utonila; na telesu ni bilo nobenih vidnih znakov nasilja, pri čemer bi lahko sklepali, da gre za umor, čeprav karabinjerji niso izključili te možnosti. Ženska ni i-mela pri sebi nobenega dokumenta in iz oblačil ni bilo mogoče sklepati, odkod prihaja. Edina sled, s katero so razpolagali preiskovalci, je bil poročni prstan, na katerem je bilo vgravirano ime Emilio in datum 26. 10. 1968. Te podatke so posredovali vsem karabinjerskim postajam v Italiji in karabinjerski podčastnik Leonardi je po večdnevnem iskanju ugotovil, da sta se tistega dne poročila v zgoniški cerkvi Emilio Cerniava in Noemi Zardi. Karabinjerji so že vedeli za prijavo, ki jo je Cerniava vložil 16. februarja, to je štiri dni po izginotju njegove žene. Povezali so oba dogodka in njihovo sklepanje, da sta Zardijeva in utopljenka ista o-seba, je bilo pravilno: Cerniava je namreč včeraj po ogledu trupla na zavodu za sodno medicino v Padovi potrdil, da je utopljenka njegova žena.
Vprašanje je, kaj je delala ženska v Polesineju. Zardijeva je imela sorodnike v Furlaniji, točneje v kraju Papariano di Fiumicello, v kraju, kjer so našli njeno truplo, pa ni poznala nikogar. Res je bila v zadnjem času nekoliko živčna in je zato jemala pomirjevalna sredstva, vendar pa to ni zadosten razlog, da bi si tako daleč od doma in na dokaj nenavaden način vzela življenje. Prav zato se karabinjerji še niso izrazili in dopuščajo
vse možnosti: samomor, nesrečo in umor. Res je, da na truplu ni bilo vidnih znakov lasiija, vendar je treba po vsej verjetnosti iskati prav v tolikšni oddaljenosti od doma o-srednji vzrok njene smrti. Ko bodo ugotovili, zakaj ie šla ženska tako daleč, bodo nedvomno tudi razvozlali uganko, v katero so zavite o-
Zažigalna steklenica na sedež
«Lotta continua»
Tržaška sekcija levičarske izven-parlamentarne skupine Lotta continua je postala včeraj ponoči že drugič cilj napada fašističnih skrajnežev, ki so zagnali v vežo poslopja v Ul. Molino a vento, kjer ima sedež omenjena organizacija, zažigalno steklenico. V tiskovnem poročilu, ki nam ga je poslalo tajništvo Lotta continua piše, da na srečo steklenica ni eksplodirala in tako ni bilo večje škode. Poročilo tudi odločno obsoja dejavnost prevratniških fašističnih skupin in poziva demokratično javnost k budnosti.
Javna posvetovanja v zgoniški občini
Zgoniška občinska uprava prične drevi ob 21. uri v Samatorci (v prostoru pri Francu Colji) ciklus posvetovanj po vaseh v zvezi s pravilnikom in obdavčitvijo obvezne občinske smetarske službe. Upravitelji se bodo v pogovoru z vaščani dotaknili tudi ostale vaške problematike. Za jutri je najavljen podoben sestanek v Saležu.
B. S.
Ustanovljen rajonski odboi v predelu Kjadin - Rocoi
Prejšnji teden so v mestnem predelu Kjadin - Rocoi ustanovili rajonski odbor z namenom, da bi skušali prispevati k reševanju številnih perečih problemov, s katerimi se soočajo v tem predelu. Odbor je imel svojo prvo sejo v četrtek, 4. marca, v prostorih občinske izpostave v Ul. Mauroner 2. Na seji so poglobili nekatera vprašanja ter sklenili, da bodo sestavili podroben pregled problemov ter predloge za njihovo reševanje ter jih posredovali rajonski konzulti in občinski upravi.
INFORMACIJE ZA MALE OGLASE PO TELEFONU 76 14 70
Zaplenjen film «Čamp 7-Lager femminile»
Na zahtevo državnega pravdnika iz Bologne so agenti komisariata javne varnosti s Trga Dalmazia včeraj dopoldne zaplenili v kinematografu Eden film «Čamp 7 - lager femminile», ker gre, kot pravi uradna motivacija zaplembe, za «delo opolzke vsebine, ki spodbuja k nasilju».
• V petek, 12. marca, ob 20. uri bo v krožku za družbeno-politične raziskave Che Guevara, v Ul. Madonnina 19, predavanje profesorja tržaške univerze Giuseppa Petronia o aktualnosti Gramscija.
V zvezi z nedeljsko proslavo praznika žena na stadionu 1. maj izjavljam, da sem osebno bil sicer načelno za proslavo, nisem pa pristal na sodelovanje prosvetnega društva Slavko Škamperle, ker se društvo.
Na Opčinah pogreb prof. Jožeta Peterlina
Na Opčinah je bil včeraj popoldne pogreb prof. Jožeta Peterlina, ki se ga je udeležilo veliko ljudi iz vseh krajev zamejstva. Med množico so bili tudi številni dijaki in predstavniki nekaterih organizacij. Pred mrtvašnico se je njegovemu spominu poklonil tudi župan Spaccini. V openski cerkvi, kjer je bil verski obred, so se od pokojnika poslovili z govori župnik Viljem Žerjal, predstavnik Slovenske skupnosti dr. Drago Štoka in predsednik Zveze slovenske katoliški prosvete iz Gorice dr. Kazimir Humar. Na pokopališču je spregovoril še Miro Opelt v imenu Radijskega odra.
VERDI
V petek ob 20. uri (red A/B) premiera Donizettijeve opere «Lucia di Lamermoor» v izvedbi beneškega gledališča «La Fenice». Vodi O. de Fa-britiis. režija A. Fassini. Prodaja vstopnic pri gledališki blagajni.
ROSSETTI
Ob 20.30 uri «red prvi torek» Ha-velova «Beraška opera». Rezervacije za vse predstave do 12. marca.
AVDITORIJ
Od 11. do 14. marca «Nella giungla della città», B. Brechta. Cooperativa Teatro Uomo. Rezervacije pri osrednji blagajni. Veljajo odrezki Rassegna. Abonenti 30 in 20 odst. popusta.
TRŽAŠKA POKRAJINA
razpisuje javen izpitni natečaj za tri mesta bolniške asistentke za obiskovanje pacientov, enega za pokrajinsko psihiatrično bolnišnico ter dve za tržaško središče mentalne higiene, in sicer za kariero v okviru tehničnega osebja, parameter 180.
Prošnje na kolkovanem papirju po 700 lir, naslovljene na predsednika tržaške pokrajine, morajo dospeti na naslov do 12. ure 24. aprila tekočega leta in morajo biti opremljene z vsemi potrebnimi dokumenti.
Taksa v znesku 200 lir se naslovi na pokrajinskega blagajniškega zakladnika (Trst, Ul. Nordio štev. 11).
Začetna letna plača znaša 1.728.000 lir in je v fazi izboljšav, predvidevajo se pa periodični dveletni poviški v višini 3,5% za neomejeno število poviškov, ter poviška v višini 11,5% po 4 letih ter 12% po 10 letih, k čemur je dodati še letni bol-nišniški dodatek v višini 60.000 lir, nadalje po 300 lir doklade za nevarno delo za vsak delovni dan, posebno dopolnilno doklado ter morebitne dodatke družinskih doklad v višmi, kot jih predpisuje zakon.
Natečaja se lahko udeležijo italijanski državljani, ki so uspešno dokončali prvo stopnjo srednje šole na katerikoli šoli v republiki Italiji ali z diplomo, o kateri govori člen 136 enotnega zakona o zdravstvu in ki so bili na dan 20. januarja 1976 stari od 18 do 35 let, razen izjem, ki jih predvideva zakon. Natečaja se lahko udeležijo ne glede na že omenjene starostne omejitve zdravstvene asistentke obiskovalke, ki so bile na dan 31.1.1976 v službi vsaj tri leta pri pokrajinski psihiatrični bolnišnici ali pa pri tržaškem središču za mentalno higieno in imajo kvalifikacije o katerih je govor, ter vse druge rekvizite.
Podrobnejše informacije pri generalnem tajništvu Tržaške pokrajine v Trstu, v Ulici Ceppa štev. 21/11. nad.
Predsednik dr. Michele Zanetti
Narodna in študijska knjižnica v Trstu sporoča, da bo v sredo, 10. marca, ob 18.30 v mah dvorani Kulturnega doma v Trstu drugo predavEuije iz ciklusa «O slovenski glasbi». Predaval bo prof dr. Jože Sivec o slovenski glasbi od srede 18. stoletja do začetka 20. stoletja. Vabimo ljubitelje glasbe, posebno pa mladino.
lllll■l■mlllll>lllllllllllIllllllIllllll|||I|||||||||In^ullIl■llIlllIllllllll||||||||l|||||||•■||II|||||||||||||I■IIlI|||l||Il,|||
■ Darovi in prispevki
V spomin na pok. Marijo Mev- sa 5000, Magda in Robert Petaros
Ija darujejo Pepina Mahnič, Sonja, Sandra in Evica 20.000 lir za dom handikapiranih na Opčinah.
Namesto cvetja na grob prof. Jožeta Peterlina darujejo Albina, Rada in Marčela 10.000 lir za šolsko blagajno šole F. Levstik.
Namesto cvetja na grob Marije Mevlja daruje Marija Kralj 3000 lir za PD Lipa.
V	spomin Livija Jankoviča daruje Ida Kufersin 2000 lir za PD L Cankar.
V	spomin na msgr. Ivana Omerso in prof. Jožeta Peterlina darujeta Zora in Libero Polojac 10.000 lir za Šentjakobsko kulturno društvo in 10.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo.
Namesto cvetja na grob Marije Mevlja daruje družina Andrej Pečar 5000 lir za dom handikapiranih na Opčinah.
V	počastitev spomina gospoda Ivana Omerse darujejo Roža Štefančič 5000 lir, Santina Driussi 2000, Lojze Debeliš 20.000, Giustina Peros-
iiiiiiiiiiiiiifiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiifiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiimii
Slovo od Livia Jankoviča
Požar v Ul. Pagano: priletna zrkonca brez strehe
Včeraj popoldne je izbruhnil požar v hišici v Ul. Pagano 35, kjer živita priletna zakonca Micol. Na kraj so nemudoma prihiteli tržaški gasilci, kljub njihovemu takojšnjemu posegu pa so plameni skoraj popolnoma u-ničili streho in podstrešje enonadstropnega poslopja; škoda je precej visoka, še najhujše pa je, da sta se morala zakonca zateči k sorodnikom, ker je treba hišico skoraj povsem prenoviti, preden se bosta zakonca lahko spet vselila.
5.000 lir, N. N. 10.000 lir, S. A. 6.500 lir, V. N. 5.000 lir, bivša učenka 5.000 lir in razni prispevki 65.000 lir za Šentjakobsko kulturno društvo.
V spomin na Livija Jankoviča da-
Za bolnega Ivašiča darujejo: Namesto cvetja na grob L^vi-ju Jankoviču darujeta Neva in Marijan 10.000 lir.
Ob priliki praznika žena v Lo-njerju darujejo žene 5.000 lir. Stelio Kebar 15.000 lir.
Velika množica se }e včeraj poslovila od Livia Jankoviča, ki mu je zla usoda vse prezgodaj pretrgala nit življenja. V dolgi vrsti strtih sorodnikov in znancev, prijateljev in stanovskih tovarišev, ki so ga spremljali na zadnji poti ob številnem cvetju, so se marsikomu, kot otroku, orosile oči. Vsem je bila še pred očmi njegova žilava postava,
njegova živahnost ter želja po življenju in se zato nihče, tudi ob poslednjem slovesu, ni mogel sprijazniti z grenko stvarnostjo. Ti izrazi ganjenosti so izpričali, kakšna je bila njegova priljubljenost ne le pri Sv. Jakobu, kjer je živel in so ga vsi poznali, in ne le med stanovskimi tovariši, ki ga bodo ohranili v trajnem spominu, temveč daleč naokrog.
rujejo prijatelji Miro, Milan, Mario. Ivo, Oskar, Silvio in Ervin 20.000 lir za Dijaško matico in 20.000 lir za SPDT.
Namesto	cvetja	na	grob	Jožeta
Lovrihe daruje Zora Pertot 5000 lir za PD V. Vodnik.
Namesto	cvetja	na	grob	Marije
Mevlja darujejo družine Nendetove
5.000	lir za TPPZ, 5.000 lir za Bazoviški dom in 5.000 lir za PD Lipa.
Namesto	cvetja	na	grob	Marije
Mevlja darujeta Toni in Pepka Marc
10.000	lir za TPPZ. V isti namen darujeta Marija in Svetko Žagar (št. 201) Štancerjevi 5.000 lir za TPPZ.
Namesto	cvetja	na	grob	Marije
Mevlja darujeta Cvetko in Valerija Grgič 5.000 lir za Bazoviški dom.
V	počastitev spomina Marije Mevlja daruje Matilda Križmančič 5.000 lir za vzdrževanje spomenika pad lim v NOB v Bazovici.
Anica in Lucijan Malalan (Trebče 224) darujeta 5.000 lir za poimenovanje šole v Trebčah.
V	počastitev spomina Livija Jankoviča darujeta Neva in Marijan
10.000	lir za PD Ivan Cankar.
Ob priliki praznika žena v Lonjer-ju darujejo žene 5.000 lir za TPPZ,
5.000	lir za PD Lonjer - Katinara in 5.000 lir za ŠD Adria.
V	počastitev spomina Livija Jankoviča darujeta Marija Košuta in Nada Smerdelj 7.000 lir za PD Ivan Cankar.
Namesto cvetja na grob prof. Jožeta Peterlina daruje družina Josipa Jogana 3000 lir za Dijaško matico.
Namesto	cvetja	na	grob	Livija
Jankoviča in prof. Peterlina daruje družina Kuret 10.000 lir za poimenovanje osnovne šole v Boljuncu po Franu Venturiniju.
Namesto	cvetja	na	grob	Livija
Jankoviča, daruje družina Glavina
5.000	lir za ŠD Breg.
Namesto	cvetja	na	grob	Livija
•Jankoviča, daruje družina Lindi 5.000 lir za PD Prešeren.
Namesto	cvetja	na	grob	Livija
Jankoviča daruje Slava Glavina
3.000	lir za PD Slovenec.
Kino
Ariston 16.00 «Cuore di cane», ležija Lattuada, barvni film za vse.
Mignon 16.00 «My fair lady», barvni film za vse.
Grattacielo 16.00 «Gioventù bruciata», igrata James Dean, Natalie Wood.
Fenice 16.00 «Soldato di ventura». Barvni zabavni film. Igra: Bud Spencer. Film je režiral P. Festa Campanile.
Excelsior 15.00 «lacuzza». Igra Robert Mitchum. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Nazionale 16.00 «Uomini e squali». Barvni dokumentarni film.
Eden 16.00 «Magia esotica». Igra An-nie Friedmann. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ritz 16.00 «San Pasquale Baylonne, protettore delle donne», prepovedan mladini pod 14. letom, igra Landò Buzzanca.
Aurora 16.30 «Unar sera ci incontrammo». Igra Johnny Dorelli.
Cristallo 16.00 «Una volta non basta». Igrajo: K. Douglas, G. Hamilton, D. Raffin. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan.
Capitcl 16.00 «L’ anatra ali' arancia». Barvni film. Igrata Monica Vitti ta Ugo Tognazzi.
Moderno 16.30 «Lo zingaro». Igrata: Alain Delon, Annie Girardot. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Filodrammatico 16.00 « Morbosità ». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ideale 16.00 «Le quattro croci di El Paso». Igrata Pedro Armendariz ta Jane Sullivan. Barvni film.
Impero 16.00 «Son tornate a fiorire le rose», barvni film za vse. V sredo: 16.30 «La novizia», igra Gloria Guida, barvni film, strogo prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 16.30 «L'uomo del clan», igra Richard Burton, prepovedan mladini pod 14. letom.
Radio 16.00 «La vergine di Norimberga». Igra Rossana Podestà. Barvni film, Prepovedan mladini pod 14. letom.
Astra 16.30 «La tigre di Eschnapur».
Abbazia 16.00 «Licenza di uccidere».
Volta (Milje) Danes zaprto. Jutri ob 16.00 «La spada nella roccia». Barvna risanka Walt Disneya.
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 9. marca FRANČIŠKA
Sonce vzide ob 6.29 in zatone ob 18.03 — Dolžina dneva 11.33 — Luna vzide ob 10.53 in zatone ob 1.27.
40 MUČENCEV
Vreme včeraj:	Najvišja dnevna
temperatura 4 stopinje, najnižja —1,2 stopinje, ob 19. uri 1,3, zračni pritisk 1014,1 mb ustaljen, vlaga 98-odstotna, brez vetra, nebo rahlo po-oblačeno, sneg pomešan z dežjem 2,8 mm, morje mimo, temperatura morja 7,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 8. marca 1976 je umrlo 15 oseb.
Umrli so: 74-letna Elisa Gregori por. Ferro, 74-letna Luigia Bisiani vd. Azzoni, 64-letni Jože Peterlin, 81-letna Alda Baviera vd. Riemtschnig, 73-letni Gaetano Schillani, 71-letni Giuseppe Savi, 1 dan star Enrico Moretti, 77-letna Leonilda Wessiag vd. Perucci, 54-letni Ivan Andlovič, 53-letni Rodolfo Poropat, 56-letni Giorgio Sulligoi, 89-letna Ernesta Taucar vd. Rebula, 77-letna Anna Agolanti vd. Martingano, 67-letni Francesco Mazzoccola, 84-letni Ruggero Danek.
SLOVENSKO AMATERSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
DARIO FO
BURKAŠKI MISTERIJ
(Mistero buffo) Burkasta štorija v dveh delih Prvič v slovenščini
Predstave v dvorani PD «I. Cankar», Ul. Montecchi 6.
Premiera:
V	četrtek, 18. marca, ob 20.30.
Ponovitvi :
V	soboto, 20. marca, ob 20.30.
V	nedeljo, 21. marca, ob 18. uri.
GLASBENA MATICA — TRST
Sezona 1975-76
Sedmi abonmajski koncert
V petek, 12. marca, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
ORKESTER GLASBENE MATICE
Dirigent: Oskar Kjuder Solist: Miha Pogačnik, violina
Rezervacije ta prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (tel. 418-605) in eno uro pred začetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST
ALDO NICOLAJ
STARA
GARDA
tragikomedija v dveh dejanjih
Prevod	Borut Trekman
Scena ta kostumi Edvard Zajec Režija	MARIO URŠIČ
V	petek, 12. marca, ob 20.30 v Ljudskem domu v TREBČAH.
V	nedeljo, 14. marca, ob 17.30 v Ljudskem domu v SV. KRIŽU.
SLOVENSKI
KLUB
danes,
9. marca ob 20.30
MAKS ZADNIK
PROBLEMI IN VTISI S PROCESA O RIŽARNI
Vabljeni!
POTOVALNI URAD « AURORA »
priredi za veliko noč — od 16. do 19. aprila — izlet z letalom
v PARIZ
cena 120.000 lir.
Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu «Aurora», Ul. Cicerone 4, tel. 60-261.
Izleti

Taborniki RMV priredijo v petek, 19. marca, avtobusni izlet na sneg v Ovčjo vas. Vabljeni so člani, starši, prijatelji, znanci in bivši člani. Vpisnina 2.000 lir.
Mali oglasi
VSA ZAVAROVANJA — nezgodno — življenjsko — požar — avto ta ostala vam nudi ŠVAB C. AGENCIJA GENERALI Opčine, Ul. Salici 1. tel. 211-489.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST
Kulturni dom
30 let neprekinjenega delovanja PAVEL GOLIA
SRCE IGRAČK
(Mladinska igra v treh delih)
Glasba Aleksander Vodopivec Plesi	Janez Mejač
Scena	Demetrij Gej
Kostumi	Marija Vidau
Priredba ta režija: ADRIJAN RUSIJA
Danes, 9. marca, ob 15.30.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
30 let neprekinjenega delovanja
Frank Wedektad
POMLADNO
PREBUJENJE
Mladinska tragedija (Prvič v slovenščini)
Prevod:	Bogdan Gjud, dr. Silvin Košak
Scena:	arh. Sveta Jovanovič
Kostumi:	Anja Dolenčeva
Glasba:	Darij Božič
Režija	ZVONE ŠEDLBAUER
V četrtek, 11. marca, ob 16.	
uri ABONMA RED H.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST
Kulturni dom
GOSTOVANJE SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA IZ MARIBORA
Tone Partljič
ŠČUKE PA NI
komedija
Scena inž. arh. Niko Matul Kostumi Vlasta Hegedušičeva Režija	Jože Babič
V soboto, 13. marca, ob 20.30. ABONENTI SSG IMAJO POPUST
PD «France Prešeren» iz Boljunca vabi na
PREŠERNOVO
PROSLAVO
ki bo v prostorih osnovne šole jutri, 10. marca, ob 20.30.
Sodelujejo osnovnošolski otroci, člani SSG in Glasbene matice, častbi gost, profesor Avgust Černigoj, se bo razgovarjal s Frankom Vekjetom o letošnji Prešernovi nagradi.
Večer bo zaključil nastop mešanega pevska zbora F. Prešeren.
VABLJENI !
Med vsemi naročniki, ki so do konca februarja letos poravnali celoletno naročnino, bomo prihodnjo soboto izžrebali 40 imen, ki bodo nagrajena s prav tolikimi nagradami.
Žrebanje bo tu pri nas, v četrtem nadstropju, v soboto, 13. marca, točno ob 18. uri.
Vabljeni so seveda vsi naročniki, še posebej pa naši razna-šalci. žrebanju bo namreč sledila kratka družabnost, na kateri bodo naši sodelavci imeli možnost, da se med seboj spoznajo in pogovorijo.
Uprava in uredništvo PRIMORSKEGA DNEVNIKA
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Biasoletto, Ul. Roma 16; Davanzo, Ul. Bernini 4; Ai Castoro, Ul. Cavana 11; Sponza, Ul. Montorstao 9.
Dne 8. marca je preminil naš dragi
IVAN ANDLOVIČ
Pogreb bo danes, 9. marca, ob 12. uri, iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
žalostno vest sporočajo žena Vida, hčere Klara, Elizabeta in Marija Gracija, mama, sestre in drugi sorodniki
Trst, 9. marca 1976
(Občinska pogrebna služba, Ul. Zonta 7/C)
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Vielmetti, Borzni trg 12; A] Cer tauro. Ul. Rossetti 33 Madonna d: Mare, Largo Piave 2.
ZAHVALA
Vsem, ki so ob izgubi našega
LIVIA JANKOVIČA
sočustvovali z nami, dragega pokojnika spremili na zadnji poti in se ga spomnili s cvetjem ali z darovi v dobrodelne namene, se globoko ganjeni od srca zahvaljujemo.
Vsi njegovi
Trst, 9. marca 1976
PO OBJAVI USTREZNEGA ODLOKA V URADNEM VESTNIKU
Z državnih na deželne organe vrsta dodatnih pristojnosti
Širša avtonomija na področjih socialnega skrbstva, kulture, gospodarstva, prometa, javnih del, urbanistike in strokovnega izobraževanja
V Uradnem vestniku z dne 3. mar-1 je deželna uprava prepustila nad-
ca je bil objavljen odlok predsednika republike, ki uvaja nove pristojnosti za deželo Furlanijo-Julijsko krajino. Ustrezni ukrep je pred časom sprejel ministrski svet, in sicer na osnovi predlogov, ki jih je pripravila paritetična komisija, sestavljena iz predstavnikov, osrednje vlade in deželne uprave Furlanije-Julijske krajine.
Odlok sestoji iz štirinajstih poglavij in 46 členov, v katerih je predelana materija, za katero so bili doslej pristojni osrednji ali periferni organi države in ki preide sedaj v pristojnost naše dežele. Furlanija-Julijska krajina bo namreč po novem imela večje pristojnosti kar zadeva podeljevanje javne pomoči, delovanje mestne in podeželske policije, kulturnih ustanov, knjižnic in muzejev lokalnega in deželnega značaja, šolsko skrbstvo, higieno in zdravstvo, promet in notranje pomorske zveze, turizem in gostinstvo, industrijo in trgovino, cestno omrežje, vodovode in javna dela deželnega značaja, urbanistiko in strokovno izobraževanje.
Odlok se nanaša tudi na vprašanja, ki zadevajo državni demanij, nadzorstvo nad upravnimi akti de-
zorstvo drugim ustanovam. V tem okviru bo odslej deželna uprava pristojna za delovanje pokrajinskih zdravnikov in živinozdravnikov, pokrajinskih svetov za zdravstvo, pokrajinskih odborov za usklajevanje bolnišniških dejavnosti, za delovanje komisij, ki nadzorujejo psihiatrične bolnišnice, dalje za delovanje pokrajinskih konzorcijev za boj proti jetiki, pokrajinskih odborov za boj proti malariji, bolniških izpostav za spolna obolenja in podobno.
Kar zadeva promet, bo dežela po novem pristojna za delovpnje urada za civilno motorizacijo (središča za preizkušanje vozil pa bodo ostala še naprej pod državnim o-kriljem). Dežela bo nadalje pristojna za delovanje rudarskega okoliša s sedežem v Trstu, čeprav bo ta ostal še naprej v državni režiji. Na področju javnih del bo dežela pristojna za delovanje deželnega skrbništva za javna dela in za delovanje nekaterih drugih uradov, na področju strokovnega izobraževanja pa bo dokončno prevzela v lastno režijo delovanje ustanov EN ALC, INAPLI in INIASA.
Vse te pristojnosti bodo prešle na deželno upravo v trenutku, ko bo stopil v veljavo državni zakon,
želne uprave in nad akti, za katere
...............i..................
KER PO NOVEM ZAKONU DE1ANJE NI VEČ KAZNIVO
Trojna oprostitev zaradi posesti in uživanja mamil
Le enega obtoženca so obsodili na 6 mesecev zapora in 60.000 lir globe zaradi tatvine in ponarejanja podpisov na receptih
Včeraj so se morali na tržaškem kazenskem sodišču (predsednik Giancotti, prisednika Gridelli in Amodio, državni tožilec Brenči, zapisnikar Crispino) zagovarjati 25-letni Umberto Bornaghi iz Bočna, 24-letna Lidia Neri iz Bočna in 20-letna Alessandra Gabrovec iz Trsta.
Dogodki, zaradi katerih so se trije mladeniči znašli na zatožni klopi (prisotna je bila le Nerijeva. drugima dvema pa so sodili v odsotnosti), se nanašajo na leto 1973, ko so neznanci ukradli iz avta zdravnika dr. Battistona blok obrazcev za recepte. Tej tatvini ni nihče posvetil velike važnosti, saj je bila vrednost ukradenega blaga neznatna; po prijavi zdravnika so vse arhivirali in za nekaj mesecev se preiskovalci sploh niso ukvarjali s tem vprašanjem. Pozorni so postali šele v začetku marca naslednjega leta, ko je neki lekarnar posumil o avtentičnosti recepta, ki mu ga je izročil Bornaghi. Predpisano je bilo namreč neko zdravilo, ki vsebuje veliko količino mamil. Začela se je preiskava in policija je kmalu prišla na sled vsem trem obtožencem, ki so jih tedaj prijavili sodišču zaradi posesti in uživanja mamil, tatvine in ponarejanja podpisov na receptih.
Že preiskovalnemu sodniku so vsi trije obtoženci priznali, da so uživali mamila; obe dekleti pa sta odločno zanikali vsakršno sodelovanje pri tatvini. Kljub temu je državni tožilec zahteval za vse tri obtožence po 7 mesecev zapora in 60.000 i lir globe zaradi tatvine in ponarejanja podpisa, in oprostitev obtožbe uživanja mamil, ker to dejanje po novem zakonu o mamilih ni več kaznivo. Zagovornika, odv. Antonini za Nerijevo in odv. G. Ghezzi za
vala popolno oprostitev. Sodišče je spoznalo Bornaghija za krivega tatvine hi ponarejanja ter ga obsodilo na 6 mesecev zapora. 60.000 lir globe in plačilo sodnih stroškov; obe obtoženki je oprostilo tatvine, ker nista zagrešili dejanja, kar zadeva zakon o mamilih pa je oprostilo vse obtožence, ker po novem zakonu dejanje ni kaznivo.
Pogajanja za obnovitev delovne pogodbe zasebnih stražnikov so bila ponovno prekinjena zaradi nepopustljivosti predstavnikov delodajalcev. Zato- je enotna federacija FU LCTAS sklenila oklicati novo vsedržavno 24-urno stavko, ki bo 12. marca. Kot je znano, je bila podobna stavka že 2. marca. Ob prilili stavke bo na sedežu CCdL-UIL na Trgu papa Giovanni sindikalna skupščina.
s katerim bodo določene norme za finančno kritje vseh novih obveznosti, ki jih država prepušča deželni upravi.
Gianni Agnelli 31. marea v Trstu
Rednega občnega zbora Združenja industrijcev tržaške občine, ki bo v gledališču Rossetti 31. marca, se bo udeležili tudi predsednik vsedržavnega združenja industrijcev odv. Gianni Agnelli. Glavno poročilo bo imel predsednik pokrajinskega združenja dr. Marcello Mediano. Med svojim obiskom v Trstu si bo A-gnelli ogledal tudi tovarno Grandi Motori pri Boljuncu, ki sta jo zgradili državna družba IRI in Fiat.
V NEDELJO PREDPOLDNE V TRŽIČU
Svečana podelitev jugoslovanskih priznanj bivšim borcem in svojcem padlih iz vse Goriške
Jugoslovanski predsednik Tito je dal nalog za izročitev priznanj ljudem, ki so se borili v sklopu jugoslovanske partizanske vojske - Kolajne in priznanja je izročil generalni konzul SER Jugoslavije v Trstu Ivan Renko
Formalizirana preiskava o «primeru Hausbrandt»
S predajo aktov preiskovalnemu uradu tržaškega sodišča je namestnik državnega pravdnika dr. Coassin uradno zaključil prvi del preiskave o poskusu ugrabitve tržaškega in-dustrijca Roberta Hausbrandta. Do predaje aktov je prišlo v soboto popoldne, to je nekaj dni pred zapadlostjo roka: po zakonu mora namreč namestnik državnega pravdnika odredit; hitri sodni postopek ali pa s predajo aktov formalizirati preiskavo največ 40 dni po dogodku, rok pa zapade danes. Sedaj bo moral preiskovalni urad določiti, kateri od dveh preiskovalnih sodnikov bo vodil preiskavo; dr. Fermo ali dr. Serbo.
Včeraj je bil v Trstu uradni branilec Roberta Bertolija, ki so ga 29. januarja zvečer karabinjerji ranili in zajeli na vrtu Hausbrandtove vile, odvetnik Sorgalo, eden najbolj znanih beneških odvetnikov. V Trstu je namreč branil nekega Benečana, ki je bil obtožen tihotapstva.
Ob tej priložnosti se je sestal z odv. F. Amodeom in odv. Padovani-iem, ki v Trstu zastopata Bertolija in njegovo ženo Roso Padovan, za katero je dr. Coassin že pred časom izdal zaporni nalog, a je niso še prijeli. Odv. Sorgalo je med drugim potrdil mnenje, da je šlo za poskus tatvine umetniških slik Hausbrandtove kolekcije 'ali v najslabšem primeru za poskus, ropa., nikakor pa ne za poskus ugrabitve. To domnevo potrjuje yeijs, okoliščin, mejd drugim tudi dejstvo da imata glavna obtoženca, Bertoli in Cattarin, večji zbirki (ukradenih?) umetniških slik in da so na vrtu Hausbrandtove vile našli tudi posebno rezilo, s katerim tatovi jemljejo slike iz okvirjev, ne da bi jih poškodovali.
sredo prijeli agenti letečega oddelka tržaške kvesture in finančni stražniki na avtocesti pri Devinu in ju a-retirali zaradi posesti več kot 50 kilogramov hašiša v hlepčkih, sta
7» snae * ‘ »“sk» -p»™-T*» « *
ZARADI NEPRISTOJNOSTI TRŽAŠKEGA SODIŠČA
Tatovom 100 kg hašiša
bodo sodili v Benetkah
Dalla Venezia in Valierja so že v soboto prepeljali v beneške zapore
Sergio Dalla Venezia in Livio Va-1 soboto odredil namestnik državnega lier. ki so ju v noči od torka na | pravdnika dr. Tavella, ki je ugoto-
TRADICIOIMALNI
KNJIŽNI TEDEN
z VELIKIMI POPUSTI
DO SOBOTE, 13. MARCA
NE ZAMUDITE
Ulica sv. Frančiška 20 — tel. 732-487
TRŽAŠKO INDUSTRUSK0 PODJETJE
NUJNO IŠČE
INDUSTRIJSKE HALE OZIROMA PRIMERNE PROSTORE ZA MEHANIČNE DELAVNICE 200 - 250 m2 PO MOŽNOSTI V INDUSTRIJSKI CONI.
Prosimo ponudbe na:
Poštni predal 2739 34100 TRST Industrijska cona
vil, da je za to dejanje pristojno beneško sodišče; tamkajšnji državni pravdnik dr. Fortuna namreč se dalj časa vodi preiskavo o tatvini kakih 100 kilogramov mamil, ki so jih neznanci ukradli 6. februarja letos iz skladišča beneške carine. Preiskava o tej tatvini sprva ni privedla do nobenega uspeha; šele ko so a-genti beneške kvesture pred kakimi desetimi dnevi našli y nekem zapuščenem skladišču približno 20 kilogramov hašiša, je preiskava našla pravo pot in privedla do aretiracija pri Devinu. Kot smo že poročali je takrat neka tretja oseba, baje človek, ki naj bi od dveh Benečanov nameraval kupiti ukradeno mamilo, zbežala in je kljub bliskoviti akciji preiskovalci niso prijeli. Našli so le avtomobil fiat 132, ki ga je neznani kupec najel pri neki družbi za posojanje avtomobilov, kateri je posredoval netočne osebne podatke.
Valierja in Dalla Venezio so aretirali, istega dne pa so v Benetkah agenti letečega oddelka tamkajšnje kvesture aretirali starejšega brata Dalla Venezie Riccarda; oba brata sta priznala tatvino, medtem ko je Valier zanikal vsakršno sodelovanje pri tatvini oziroma prekupčevanju
Tu pa se je sprožil postopek za določitev pristojnosti: po zakoniku o kazenskem postopku je v primeru dvoma pristojno sodišče, na okrožju katerega je bilo zagrešeno hujše kaznivo dejanje:^ v tem primeru je to beneško sodišče, kajti za tatvino predvideva kazenski zakonik do 10 let zapora, za posest toliškne. količine hašiša pa do 6 let zapora. Dr. Tavella je zato predal akte beneškemu državnemu pravdništvu; v Benetke so tudi odpeljali oba obtoženca, prav tako pa so v Benetke prepeljadi njun avtomobil in zaplenjeno mamilo.
O Avtonomna ustanova za ljudska stanovanja sporoča, da so podaljšali rok predložitve prošenj za udeležbo na javnem natečaju za dodelitev štirih novih stanovanj, ki jih gradijo v zgoniški občini. Rok so podaljšali za dva meseca, to je do 3. maja.
Veliko ljudi se je zbralo v nedeljo predpoldne v Tržiču, da bi prisostvovali podeljevanju kolajn in priznanj 103 bivšim borcem in svojcem padlih, Slovencem in Italijanom, iz naše pokrajine, ki so se borili med NOB v sklopu jugoslovanske partizanske vojske. Kolajne in priznanja je podelil generalni konzul SFRJ v Trstu Ivan Renko. Gre za priznanja predsednika Socialistične federativne republike Jugoslavije maršala Tita, pristanek je dalo italijansko obrambno ministrstvo. Priznanja je dala jugoslovanska vlada tako slovenskim in ital janskim borcem, ki so se vključili v tukaj delujoče partizanske edinice, kakor tudi tistim italijanskim vojakom, ki so po razpadu kraljeve vojske 8. septembra 1943 stopili v raznih krajih Jugoslavije organizirano v jugoslovansko partizansko vojsko. Podobne svečanosti so ble že v raznih krajih italijanske države, v Vidmu že pred nekaj leti, pred kratkim spet v Vidmu in v Benetkah, na Goriškem pa je bila taka svečanost sedaj prvič. Bodo pa prišle na vrsto pri nas še druge svečanosti, ker j je pri nas zelo veliko ljudi, ki so se borili med NOB v jugoslovanskih partizanskih edinicah.
Zborovanje je vodil tajnik pokrajinskega odbora ANPI - VZPI Lo-renzon, ki je med drugim izrekel obžalovanje, da ni na svečanosti prisotno zastopstvo italijanske armade, kot niso bili prisotni drugi predstavniki vlade in oblastvenih organov.
Prvi je spregovoril župan občine Tržič dr. Gianni Maiani, ki je vsem prisotnim izrekel prisrčno dobrodošlico tržiške občine in njenega prebivalstva, med katerim je veliko takih, ki so med odlikovanci. Ko je omenil pogreb pred dnevi umrlega tajnika tržiške sekcije ANPI Tonija Cicchittija (bil je med odlikovanimi), je dr. Maiani dejal da se ideali odporništva nadaljujejo in da se v spoštovanju teh idealov razvija življenje v Tržiču. To mesto si šteje v čast, da je prva taka svečanost v Posočju prav v njem, istočasno pa poudarja, da ima tukašnje prebivalstvo iste današnje ideale z jugoslovanskim, ki hoče namreč živeti v mirnem sožitju.
K besedi se je oglasil tudi Franc Beltram, ki je vodil delegacijo zveze borcev NOV iz Nove Gorice, čestital je dobitnikom kolajn in diplom, ter poudaril važnost takratne in današnje skupne borbe. Tudi predsednik pokrajinske uprave Giuseppe Agati je dejal, da so si takratni borci prizadevali ustvariti nov svet. Pogodba med Jugoslavijo in Italijo v Osimu zaključuje zgodovinsko obdobje, saj danes živimo bolj kot kdajkoli prej v prijateljstvu.
Mario Fantini - Sasso in Ladi Dornik sta v imenu pokrajinskega odbora ANPI - VZPI pozdravila vse prisotne, prvi v italijanščini, drugi v slovenščini. Povedala sta, da je pokrajinska partizanska zveza zadovoljna, da prihaja do teh svečanosti, da bodo prvi sledile druge, in sicer postopoma, ko se bosta italijanska in jugoslovanska vlada sporazumeli. Oba sta poudarila, da se je že v borbi skovalo prijateljstvo in da se prijateljski stiki še bolj u-trjujejo po podpisu pogodbe v Osimu. Omenila sta, da so se v sklopu jugoslovanske partizanske vojske borili bodisi tukajšnji prostovoljci, kakor tudi vojaki italijanske vojske, ki so se v raznih krajih Balkanskega polotoka pridružili partizanom.
Generalni konzul SFRJ v Trstu Ivan Renko je nato izrekel zahvalo tržiški občini in pokrajinskemu odboru ANPI - ZVPI, ki sta priredila svečanost. Obdobje partizanske borbe je bilo tako izjemno, je dejal Renko, da je zapustilo trajne sledove v ljudeh in v zgodovini človeštva. Po tridesetih letih niso zasenčeni takratni dogodki. Omenil je tudi proces proti zločincem Rižarne, dejal je, da ne more biti moralnega zakona, ki bi nacistične in fašistične krvnike oprostil. V naših krajih je imela narodnoosvobodilna borba poseben pomen, je dejal predstavnik jugoslovanske vlade. Slovenci in Italijani so odpravili nacionalizem, pričelo se je novo obdobje prijateljskega in tovariškega sožitja in spoznavanja; takrat je bila dana podlaga za prijateljstvo, ki je bilo kronano s pogodbo v O-
simu. Z odličji, je dejal konzul Renko, se jugoslovanski predsednik in vsi jugoslovanski narodi, zahvaljujejo borcem za ves trud in žrtve dane v skupnem boju.
Sledilo je razdeljevanje diplom. Diplome in kolajne je delil generalni konzul Renko.
Kolajne in diplome so prejeli; Attilio Anicich, Bruno Ballaminut, Giuseppe Bastiani, Oliviero Bella-ni, Franc Blažič, Giuseppe Borsi, Franc Boškin, Mario Condotto, Jožef Carrara, Vincenzo Casalini, Mario Cechet, Antonio Cicchitti, Marcello Civitico, Mario Cocolet, Anseimo Cont, Olga Coppe, Jožef Cotič, Umberto Dellapicca, Kornelija Erzetič, Mario Fantini, Giovanni Fattore, Avguštin Ferfolja, Alfonso Fidanza, Antonio Fontanot, Mario Furlan, Luigi Furlanis, Marcello Gabbi, Attilio Galovich, Francesco Go-riano, Giovanni Gregor!, Zora Gu-lin, Ciril Klanjšček, Avgust Lenardič, Andrej Makuc, Clodoveo Marini, Vincenzo Marini, Andrej Marušič, Elpidio Mian, Giovanni Minen, Giovanni Morsolin, Rodolfo Novac-chi, Giovanni Padoan, Renato Pa-pais, Roberto Pelos, Guido Peres-sini, Severino Peressini, Mirko Pe-
ric, Kaarlo Pirc, Narciso Pirona, Sergio Pischiutta, Silvino Poletto, Lidia Pollo, Jožef Radetič, Franco Ricciotti, Romano Bruno, Jožef Rožič, Guido Russi, Raffaele Sauli, Armando Soranzio, Ermete Soranzio, Alfredo Suerz, Alojz Tabaj, Giacomo Tardivo, Maks Terpin, Giordano Tommasi, Silvano Tommasini, Bruno Urbanizza, Luigi Vecchiet, Dante Ventura, Alojzija Vidmar, Rocco Vio, Onorino Violin, Mario Visentin, Orazio Visentin, Irma Jolanda Žagar, Dino Zanuttin, Spartaco Zor-zenon, Emil Cotič, Anton Blažič in Marija Simonič por. Kont.
Priznanja so prejeli starši ali drugi svojci naslednjih padlih: Lino Bersa, Ennio Cechet, Rodolfo Cechet, Duilio Dl Vincenz, Adela Gravner, Pia Grattoni, Marija Jarc, Evgen Lavrenčič, Marija Lavrenčič, Rozalija Lutman, Jože Macus, Ladislav Maraž, Franc Mermolja, Rosalia Paoletti, Peteani, Mario Pollo, Pietro Quarantotto, Štern, Andrej Tomažič, Rinaldo Vosilla, Marco Zambon in Just Župančič.
Svečanosti so prisostvovali tudi parlamentarci, župani bližnjih občin in zastopniki političnega in sindikalnega življenja.
PRAZNOVANJE 8. MARCA
V soboto se bodo zbrale žene v prosvetni dvorani
Praznik v Sovodnjah bo v nedeljo - Doslej so praznovale žene v Standrežu, Do-berdobu, Podgori, Pevmi in na Oslavju
V teh dneh praznujejo naše žene in dekleta svoj praznik, «8. marec», ki je že dolga desetletja mednarodni praznik žena. Že v soboto so se zbrale slovenske žene v prosvetnih društvih, za konec tedna pa so napovedane še nekatere prireditve. Osrednji praznik bo v soboto, 13. marca v Prosvetni dvorani v Gorici, pod okriljem Slovenske prosvetne zveze. Tu bodo imele žene priložnostni govor, poleg tega pa bo tudi kulturni program. Nastopila bo folklorna in baletna skupina najmlajših, ki deluje v sklopu športnega združenja «Dom», z nekaj pesmimi bodo nastopile tudi pevke novoustanovljenega ženskega zbora «Oton Župančič» iz Štan-dreža. Poskrbljeno bo seveda za dobro jedačo in pijačo. Podobno praznovanje bo tudi v prosvetnem društvu «Briški grič» v Števerjanu, prav tako v soboto 13. marca. V Kulturnem domu v Sovodnjah pa se bodo žene zbrale, na povabilo domačega prosvetnega društva v nedeljo 14. marca popoldne.
Do tu o prireditvah, ki bodo konec tedna. Žene in dekleta pa so se zbrale v soboto zvečer v raznih krajih, štandreške žene so se polnoštevilno odzvale vabilu prosvetnega društva «Oton Župančič» in se zbrale v domači gostilni pri Tur-riju. Kulturni recital so pripravile
iiiiiiniiiiiiMiiiumiiiiiiiiiiiiiHiiiimmiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiii
UVODNO POROČILO JE IMEL ODBORNIK LANFRANCO ZUCALLI
Na sinočnji seji občinskega sveta končno razpravljali o športni hali
Čestitke župana svetovalkama za 8. marec . Vprašanja svetovalcev
Goriški občinski svet je sinoči začel dolgo in toliko pričakovano razpravo o vprašanju gradnje športne hale. Razpravo je začel navzlic seji — ali morda prav zato, ki jo je za četrtek sklical vodja tehničnega urada goriške občine, na kateri naj bi se načelniki skupin v občinskem svetu o tem vprašanju pogovorili z industrijcem Patriarco ter predsednikom UGG Bigottom.
V uvedbi besedi na sinočnji seji je župan De Simone opredelil na-čelpo stališče občinske uprave do športa ter navedel poglavitne faze dozorevanja tega vprašanja, ki so privedle do izbire lokacije.
Nato je povzel besedo odbornik za . javna dela profesor Lanfranco Zucalli, ki je dejal, da imajo vsa večja mesta in celo tudi manjša mesta v naši deželi svojo športno halo. Navedel je primer Tržiča, kjer je v teku postopek za odobritev načrta, katerega izvedba bo veljala 1,6 milijarde lir.
Športna hala v Tržiču naj bi i-mela zmogljivost 4 tisoč oseb. Odbornik je nato omenil, kako se je izgubil znesek ene milijarde lir deželnega denarja za nakup gledališča v Gorici. Denar so sklenili nameniti za gradnjo šol, pa tudi iz tega ni bilo nič — ter je nato opisal vseh sedem projektov, ki jih je preučil občinski tehnični urad. V trenutku ko pišemo te vrstice, odbornik še poroča.
Razprava se je začela z vprašanji svetovalcev. Komunist Boris Co-cianni in socialist Marko Waltritsch sta omenila sklicanje sestanka v četrtek ter dodala, da je gradbena komisija načrt športne hale zavrnila. Liberalec inž. {Sergio Fomasir pa je izrekel ostro kritiko na račun odbornika Zucallija, ki se baje že pogaja za ceno zemljišča pri semenišču, ne da bi za to prejel pooblastilo občinskega sveta.
Na začetku je župan voščil svetovalkama Pire! h in Corvi (KPI) ob
8. marcu, ter jima poklonil šop rož. Profesorica Pirella se je zahvalila za čestitke v imenu vseh žena.
Na začetku seje so svetovalci postavili še nekaj vprašanj, ki so zadevala javna dela. Waltritsch se je zanimal za projektiranje in finansiranje otroških jasli v Ulici Terza armata, svetovalec Paulin (SS) pa je predlagal popravilo o-snovnih šol v Štandrežu in v Pevmi.
DELOVANJE ŠOLSKIH SVETOV ITALIJANSKIH ŠOL
Zahteva po avtonomiji v finančnem poslovanju in sprejemanju odločitev
Sprejet predlog študentov o obravnavi aktualnih tem
Prejeli smo dve zanimivi novici, ki se nanašata na izvajanje pooblaščenih odlokov v italijanskih šolah; na osnovni šoli «G. Lorenzoni» v Ul. Forte del Bosco (Pod šanco pri pevmskem mostu) in na klasičnem liceju «Dante Alighieri». Ker se nam zdita stališči, ki sta se izoblikovali na sestankih organizmov, ki so bili ustanovljeni s pooblaščenimi dekreti, zelo zanimivi za splošno rast teh organizmov in ker hkrati tudi dokazujeta, kako se starši vključujejo v samoupravljanje šolskih zadev, ju v naslednjem na kratko objavljamo.
Na skupščini staršev učencev osnovne šole «G. Lorenzoni» so se seznanili s proračunom za leto 1976, ki ga je izdelal svet tretjega didaktičnega okrožja. Starši sprejemajo stališče izvršnega odbora, ki izraža kritične pripombe na račun nadrejenih šolskih oblasti. Skupščina staršev še prav posebej kritizira poskus, da se zatre funkcionalnost in avtonomija zavodnih svetov. Ta poskus se jasno kaže s tem, da se skušajo samoupravnim šolskim tele-
Konzui Kenka podeljuje diplome
som prisoditi vse večja stalna bremena, kot so plačevanje pristojbine za smeti, naročnine za radiotelevizijske oddaje itd. Poleg tega zmanjšujejo prispevke za splošne potrebe, kakor tudi prispevke za vzdrževanje obstoječih ter nakupe novih učil.
Na skupščini so nadalje ugotovili, da znaša samo za njihovo šolo proračun 863.000 lir, medtem ko bo ministrstvo zagotovilo šolskemu okrožju samo 1,8 milijona lir od potrebnih 4,3 milijona. Skupščina zahteva avtonomijo v finančnem poslovanju in v sprejemanju odločitev ter poziva občinsko upravo v Gorici, da tudi v prihodnje plačuje pristojbino za telefon ter se odpove pristojbini na smeti.
Na splošni skupščini staršev liceja — gimnazije «Dante Alighieri» pa so proučili zahtevo študentov, da bi izkoristili čas, ki jim ga pooblaščeni odloki dajejo na razpolago za dopolnilno delovanje na šoli. študentje so s 121 glasovi, 47 nasprotnimi zaradi nezanimanja in dvema nasprotnima zaradi prepričanja sklenili izkoristiti ta čas za u-čenje zgodovine filma, razmer v državah vzhodne Evrope, politične e-konomije in psihiatrije. Te predmete naj bi obravnavali skupinsko pod vodstvom. profesorjev ter naj bi jim posvetili pet do šest ur mesečno.
Čeprav odpira ta zahteva celo vrsto pravnih, organizacijskih, programskih in disciplinskih vprašanj (v tem času bi morali razrede razdeliti po skupinah) so se zavzeli za delno izvedbo študentovske zahteve. Ker obstajajo zakonodajne in disciplinske težave, so se dogovorili, da jih bodo obšli na takšen način, da bodo prostovoljnemu delovanju mladine posvetili zadnjo uro v soboto ter tisti čas, ki bi ga študentje uporabili za skupščine.
Filmski večer jutri v Sovodnjah
V	sovodenjskem Kulturnem domu bo jutri zvečer na sporedu prvi film iz ciklusa «kinoforum 76», ki sta ga pripravila prosvetni društvi iz Doberdoba in Sovodenj. Isti film bodo večer kasneje, v četrtek, ponovili v Doberdobu.
Jutri zvečer ob 20. uri bodo v Sovodnjah predvajali ameriški barvni film režiserja Stuarta Rosenber-ga «Nick mano fredda».
Franco Parenti nastopi z «La Betia» jutri v Verdiju
V	sredo, 10. marca, bodo v gledališču «Verdi» v Gorici igrali Ru zantejevo «La Betia». Delo bodo prikazali v okviru gledališke sezone ter bo v naslovni vlogi nastopil Franco Parenti. Igralci zadruge «Pierlombardo» bodo uprizorili prikrojeno delo, ki ga je Ludovico Žorži pripravil za «Piccolo teatro» iz Milana.
Ruzante je veliko odkritje šestdesetih let. Stalno slovensko gledališče je 1954. leta nastopilo v Prosvetni dvorani z Ruzantejevo «La Moscheta», v kateri je glavno vlogo z nepozabno dovršenostjo odigral Stane Sever.
Prodaje vstopnic v agenciji Appisani.
članice domačega pevskega zbora pod vodstvom učiteljice Elde Nanut, otvoritvene besede je spregovorila Lilijana Nanutova, priložnostni govor pa je imela Bruna Marušič. Precej poudarka je dala vprašanjem slovenske manjšine še predvsem je naglasila, da se moramo zavzemati za razvoj slovenske šole. Istočasno je ožigosala prepoved uporabe slovenskega jezika v po-šolskem pouku v Ukvah in tudi prepoved uporabe slovenskega jezika v izvoljenih organih.
Za dobro razpoloženje štandreš-kih žena so skrbeli člani godalnega orkestra Marcossi iz Koprivnega, istočasno pa se je tudi ob tej priliki zaradi majhnega gostilniškega prostora pokazala nuja po takojšnji otvoritvi domačega prosvetnega doma.
Doberdobske žene so se na vabilo prosvetnega društva «Jezero» zbrale v prenovljeni prosvetni dvorani v Doberdobu. Dvorana prenovljena z novimi mizicami in stoli je bila natrpana do zadnjega kotička. Na proslavo so prišle tudi predstavnice UDI iz Ronk in zveze žensk iz Sežane, ki so prinesle pozdrave svojih organizacij. Priložnostni govor je imela občinska svetovalka Anamarija Peric. Dotaknila se je v svojem izvajanju splošnih vprašanj, ki tarejo slovensko manjšino v Italiji, govorila pa je tudi o vprašanjih splošnega značaja. Precej pozornosti je posvetila problemu razporoke in prekinitvi nosečnosti in obsodila ravnanje tistih političnih sil v državi, ki se upirajo temu, da bi se odpravil sramotni pojav ilegalnega splava.
V	gostilni Pri Tildi na Oslavju so se zbrale žene iz Podgore. Tudi one so preživele svoj praznik na prijeten način, pogovarjale so se o svojih vprašanjih in nakazale nujo, da pride spet do ustanovitve ženske zveze. Priložnostna govora sta bila v slovenščini in v italijanščini. Ob zaključku praznika so zbrale še 35.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v Podgori.
V	isti gostilni na Oslavju so se zbrale tudi žene in dekleta iz Pev-me in z Oslavja.
Ace Mermolja v Mladinskem krožku
Ace Mermolja, absolvent slavistične fakultete na ljubljanski univerzi, bo jutri zvečer imel v Mladinskem krožku predavanje o sodobni slovenski poeziji in prozi. Predavanje, na katero vabi MKG vse, še posebno dijake, se bo pričelo ob 20.30 Mermolja bo na jutrišnjem večeru podal podroben pregled sedanje slovenske literarne ustvarjalnosti v Sloveniji in zamejstvu.
Spet sneg v Gorici
V Gorici je včeraj ves dan po malem naletaval sneg. Pozno popoldne je pobelil strehe in drevje. Snežilo je tudi po Furlaniji in Venetu ter celo v Benetkah. Na Trnovski planoti je prav tako ves dan naletavalo, toda snežna plast se ni kaj prida «zdebelila». Na Lokvah je zapadlo le kakšnih pet centimetrov novega na staro podlago.
Izid pregleda
v kriminalistični umobolnici
Roberta Godeas iz Medeje je umsko zdrava
Na tržaškem porotnem sodišču se bo kmalu nadaljeval proces proti 26-letni Roberti Godeas iz Medeje, ki jo obtožujejo, da je 16. oktobra 1974 umorila, v sodelovanju z drugo, doslej neznano osebo, očeta Arriga Godeasa. Proces se je pričel pred tržaško poroto lani 17. novembra, na zahtevo državnega pravdnika D’Onofria pa je bila razprava odložena, ker so za Godeaso-vo odredili psihiatrični pregled. Včeraj je sodišče obvestilo branilca Godeasove, goriškega odvetnika Bernota, da so zdravniki ugotovili, da je obtoženka umsko zdrava.
Na novembrski razpravi je branilec odv. Bernot zahteval, da bi obtoženko izpustili na začasno svobodo. Godeasova ni nikdar priznala krutega zločina, trdila je preiskovalcem, da je noč v kateri je prišlo do zločina, mirno spala v svoji sobi. Karabinjerji pa so jo po nalogu goriškega preiskovalnega sodnika aretirali pod obtožbo očetomora. Vest je vzbudila v majhni furlanski vasici na robu goriške pokrajine precejšnjo senzacijo. V nekaterih vsedržavnih škan-dalističnih časopisih so bili objavljeni članki o tem zločinu in poleg fotografije mlade obtoženke objavljene tudi slike moža, ki naj bi bil Godeasovi pomagal pri zločinu. Vsekakor vlada v vsem furlanskem delu goriške pokrajine precejšnje zanimanje za proces.
GLASBENA MATICA SPZ	Z S K P
4. KONCERT ABONMAJSKE SEZONE
Orkester Glasbene matice bo pod vodstvom Oskarja Kjudra (solist Miha Pogačnik) nastopil v četrtek, 11. marca, ob 20.30 v prostorih Katoliškega doma.
Spored :
J. S. BACH
Koncert v E-duru za violino in orkester Allegro Adagio Allegro assai J. S. BACH
Koncert v d-molu za violino in orkester Allegro Adagio Allegro J. HAYDN
Koncert v C-duru za violino in orkester Allegro Adagio
Finale - Presto
Kino
(junca
VERDI 17.00—22.00 «Remo e Romolo». E. Montesano in G. Ferri. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan.
CORSO 17.00—22.00 «Morte sospetta di una minorenne». C. Cassinelli in M. Ferrer. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan.
MODERNISSIMO 16.00-22.00 «Cuore di cane». Max Von Syow in Cochi Ponzoni. Barvni film.
CENTRALE 17.00-21.30 «W - un thriller per Twiggy». M. Widney in E. Roche. Barvni film.
VITTORIA Danes zaprto. V sredo: 17.00—22.00 «Il trafficone». C. Ciuf, frè in T. Aumont. Bareni film. Mladini pod 18. letom prepovedan.
Tržič
EXCELSIOR 16.00—22.00 « Calore ». Barvni film.
PRINCIPE 17.30-22.00 «Pasqualino Set-tebellezze». Igra G. Giannini. Barvni film.
Z Novogoriškega
SOČA (Nova Gorica) «Dr. Mladen», jugoslovanski barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA (Šempeter) «Akcija za a-tentat», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Mazurka v postelji», danski barvni film ob 19.30.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Alesani, UL Carducci 38, tel. 22-68.
9. marca 1974
TE-
SIVI 5c AN JE
SLALOM ZA S? V COPPER MOUNTAINU
Šved I. Stenmark skoraj prvak Italijan Piero Gros le četrti
Američan Mahre zopet presenetil ■ Thóni se je moral zadovoljiti s 3. mestom
Ingemar Stenmark je na pol že o-svojil letošnji svetovni smučarski pokal. Na tekmovanju v Copper Mountain (bakreni gori) v ZDA je o-svojil slalom, njegova najresnejša in edina nasprotnika Gros in G. Thoni pa sta osvojila praktično le simbolične točke, in imata sedaj samo matematično možnost, da prideta do končne zmage.
Stenmark je prvo mesto osvojil po običajni drzni vožnji v drugem spustu, kjer je varno nadoknadil zamudo 7 stotink za Thonijem, ki je vodil.
Ponovno se je izkazal domačin Mahre s skupnim drugim mestom, Italijan Radici pa je med drugim spustom dosegel isti čas kot Stenmark. Italijanom je ostalo le skromno zadoščenje skupinskega uspeha. Thii-ni je bil tretji pred Grosom in Ra-dicijem, na sedmem mestu je pristal Nockler, 10. pa je bil Bieler.
VRSTNI RED
1.	Stenmark (Švedska) 97’'75
2.	Mahre (ZDA)	97”85
3.	G. Thoni (It.)	98”51
4.	Gros (It.)	98"63
5.	Radiči (It.)	98"71
6.	Hauser (Av.)	98”90
7.	Nockler (It.)	99”20
8.	Frommelt (Liecht.)	99”44
9.	Hinterseer (Av.)	99”45
10. Bieler (It.)	99”53
SMUČARSKI POLETI
Innauer 176 m!
Mladi Avstrijec Toni Innauer je novi svetovni rekorder v smučarskih poletih. Na velikanki v Oberstdorfu je dosegel v zaključnem dnevu tekmovanja izredno dolžino 176 m. Vsi sodniki so njegov skok ocenili z najvišjo oceno 20 točk! Innauer, ki je seveda tudi zmagovalec tekmovanja, je bil res za razred boljši. Bilo je nekaj drugih skokov preko 170 m, samo Innauer pa je svoje izvedel z največjo varnostjo. Predvsem se je izkazal pri pristanku, ki je bil za daljave nad 170 m že zelo naporen zaradi manjšega naklona doskočišča. Na končni lestvici je Innauer prehitel Wosipiva (NDR), rojaka Wallner-ja in Weisspfloga (NDR). Slednji je dosegel drugo najdaljšo znamko 174 metrov, tretji najdaljši skok pa nosi ime Norvežana Berga, povsem neznano ime v mednarodni areni.
Od Jugoslovanov je bil najboljši Loštrek s 13. mestom na končni razvrstitvi. Loštrek je v zadnjem dnevu skočil kar 149 m daleč.
Konkurenca je bila zaradi tekmovanj na Finskem in v Ameriki precej razredčena.
(Finska) je bil peti, zmagovalec v Innsbrucku Formo (Norveška) pa komaj osmi, le malo sekund pred I-talijanom Primusom. Formo je za zmagovalcem zaostal za dobre 3 minute in pol.
* * *
V skokih jc domačin Rautionaho presenetljivo premagal olimpijskega prvaka Schnabla in vzhodnega Nemca Dannenberga.
ODBOJKA
1. ITALIJANSKA LIGA
Tržaška Novalinea presenetila v Genovi
V 1. italijanski moški ligi sta ostala samo še dva kandidata za državni naslov. Lanski prvak Ariccia iz Rima je v Modeni igral brez težko poškodovanega Kilgourta in Mat-tiolija in izgubil že tretjo tekmo. Tako ostaneta v boju za najvišnji naslov še Panini in Klippan. Tržaška
Novalinea je to pot poskrbela za prijetno presenečenje z zmago v Genovi.
Izidi 5. kola skupine za državni naslov
Panini - Ariccia 3:0; Klippan - De-nicctin 3:0; Paoletti - Gres Lux 3:0; Gorena - Gaiotti 3:1.
LESTVICA: Panini in Klippan 10; Paolett; 8; Ariccia 4; Gorena, Gaiotti Gres Lux in Denicotin 2.
Izidi 5. kola skupine za zvezni pokal Aversa - Spem 0:3; Gargano - Novalinea 1:3; Lubiam - CUS Siena 3:0; CUS Piza - Ipe Parma 3:1.
LESTVICA: CUS Piza in Spem 8; Lubiam, Ipe Parma in Novalinea 6; Gargano 4; CUS Siena 2 in Aversa 0.
Nogometni reprezentanci Egipta in Gvineje sta se uvrstili v finale pokala afriških narodov. Gvineja je premagala Ugando z 2:1, Egipt in Etiopija pa sta igrala neodločeno 1:1. Končni vrstni red je bil naslednji: 1. Gvineja 5; 2. Egipt 4; 3. E-tiopija 3; 4. Uganda 0.
nun m miiifnini imi i umi m mi mn illuminili n ii iiimiiiiiiii n iiiuimi in miimmi m: iiiimmiMiiiniiimiiii
KROS
«PET MLINOV»
Bayi brez tekmecev Italijan Fava drugi
Furlan OrLis se je uvrstil na cd!ično tretje mesto
SMUČARSKI TEK
V VASALOPPETU
Šved Kuosko zmagal
Sloviti smučarski tek Vasaloppet je letos osvojil Šved Kuosko. Na 86 km dolgi progi je dosegel nov rekord 4 ur 9’7”, 11 minut manj od lanskega zmagovalca Klauseja iz NDR. Proga je bila zelo hitra in hitreje od lanskega zmagovalca je teklo kar 15 tekačev.
Na tekmovanju v Lahtiju na Finskem se je na progi 50 km srečal dober del svetovne elite. Sovjeti sp se maščevali za poraz v Innsbrucku. Zmagal je Saveljev pred Mietom (Finska), Brààjem ((Norveška) in Lundbakom (Švedska). Koivisto
=		[ i 1 1 |	E J
1. -	1. Eccesso	X
	2. Altero	2
2. —	1. Tropic d’Ausa	2
	2. Triana	X
3. —	1. Laif	1
	2. Psiche	X
4. —	1. Dicembre	X
	2. Magiara	2
5. —	1. Paganeila	2
	2. Sultano	X
6. -	1. Single ton	1
	2. Astigiano	2
KVOTE		
12 —	1.310.944 lir	
11 —	131.900 Tr	
10 —	16.700 lir	
Sloviti mednarodni kros «5 mlinov» v S. Vittore Olona pri Milanu se je. po predvidevanjih zaključil v korist mladega Tanzanijca Filberta Bayi ja, ki je tako dosegel že drugo zaporedno zmago na tem tekmovanju. Za svetovnim rekorderjem v teku na 1500 m so se odlično odrezali domačini. Fava je bil drugi, le malo za njim pa je skozi cilj pritekel tudi mladi Furlan Ortis, ki je, na tem, da postane drugi dolgoprogaš v državi.
Tek je bil tekmovalno dokaj nezanimiv. že med prvim od štirih krogov sta Bayi in rojak Nyambui krepko pritisnila in kmalu ^raztegnila vrsto skoraj 100 udeležencev teka. Med drugim krogom je celo kazalo, da bo zmaga za Tanzanijo dvojna, Nyambui pa je le plačal začetni napor in bil na koncu samo četrti. Kot običajno je na koncu močno pospešil Fava, razočaral pa je Anglež Brendan Foster, ki je o-svojil peto mesto. 1
Jugoslovana Janičijevič in Kuz-manovič sta bila skozi v glavnini. Oster ritem jima ni dovoljeval, da bi kdaj stopila v ospredje. Jančije-vič je bil na koncu deseti, Kuzma-novič pa 14.
* * ■»
Tek deklet je obetal dvoboj med domačinko Dorio in Švedinjo Knuts-son. Slednja je res vseskozi vodila ob nekoliko presenetljivi Poljakinji Pentlinowski. Dorio je z drugem krogu popustila, Poljakinja pa je imela v zadnjih 100 metrih dovolj moči, da je bolj znano Švedinjo prehitela. Velenjčanka Šverc je bila dobra sedma.
VRSTITI RED:
MOŠKI: 1. Bayi (Tanzanija) 29 minut 55"6, 2. Fava (It.) 30’21”2, 3. Ortis (It.) 30’32”, 4. Nyambui (Tanzanija) 30’45”, 5. Foster (Anglija) 30'48”4, 10. Janičijevič (Jug.) 31’21”, 14. Kuzmanovič (Jug.) 31'35”4.
ŽENSKE: 1. Pentlinowska (Pol.) 17’37”6, 2. Knutsson (Šved.) 17'38”, 3. Dorio (It.) 17’52”6, 4. Tomassini (It.) 18’34”4, 5. Gould (Anglija) 18’36”, 7. Šverc (Jug.) 19’15”4.
ATLETIKA
V DVOBOJU SZ-ZDA
Cižova v formi
Dvoranski atletski dvoboj med SZ in ZDA. ki je bil izveden bolj v okviru sožitja kot zaradi športnih potreb, je dal samo dva dobra rezultata. Mladi sovjetski skakalec Se-njukov je dobro formo iz EP povišal do skoka 224 cm in ponovno brez
V PRVI ITALIJANSKI LIGI
Lazio med kandidati za izpad Turinski enajsterici uspešni
Bologna presenetila v Firencah - Napoli še ni prebolel hude krize
cm. Največja novost pa je bil nastop bivše svetovne rekorderke v metu krogle čižove, ki več kot eno leto ni nastopala. Čižova se je izkazala z dolgim metom 20,56 m in verjetno napovedala naskok na o-limpijske kolajne.
Schmidt 65,68 m
V Long Beachu v Kaliforniji je Američanka Kathy Schmidt dosegla drugo najboljšo znamko v ženskem metu kopja. Orodje je vrgla do 65,68 m in za skoraj dva metra popravila državni rekord ZDA. Svetovni rekord pripada s 67,22 m vzhodni Nemki Fuchsovi.
TENIS
v pokalu Narodov
lialija izpadla
CANTO, 8. — Kljub zmagi s 3:0 proti Jugoslaviji, je Italija ostala na zadnjem mestu lestvice v tekmovanju za pokal narodov in je tako izpadla iz A skupine.
Španija je namreč zanesljivo premagala švedsko s 3:0 in se je prav v zadnjem kolu rešila izpada.
Nedvomno je to največji r<ispeh v zgodovini, sicer večkrat uspešnega italijanskega tenisa.
Govori pa se, da bodo A skupino povečali na 10 ekip. V tem primeru pa bi Italija le ostala v skupini najboljših.
Tudi nedeljsko kolo prve italijanske lige ni prineslo večjih presenečenj na vrhu lestvice. Turinski Juventus je zmagal tudi v Rimu in je še vedno trdno na prvem mestu lestvice.
S tem poslednjim porazom pa je postal položaj Lazia na lestvici še bolj kritičen. Rimski klub še ni prebolel krize in vse kaže, da se bo moral Lazio še pošteno boriti pred izpadom.
Tudi druga turinska ekipa — Torino — je zanesljivo zmagala. Doma je namreč z dvema goloma reprezentanta Grazianija premagala Sampdorio, ki je s tem porazom obtičala pri spodnjem delu lestvice.
Poleg Juventusa je v gosteh zmagala tudi Bologna, ki je slavila kar v Firencah. Tudi nedeljsko srečanje je pokazalo, da Fiorentina še nima take strukture, da bi se lahko potegovala za vrh lestvice. Nogometaši iz Firenc so namreč presenetili z nekaterimi zmagami v gosteh, nato pa so nepričakovano večkrat izgubili doma.
Milanski enajsterici sta bili zopet uspešni. Kaže, da polemike niso iztirile nogometašev Milana. Milančani so po spodrsljaju v pokalni tekmi z ekipo Bruges, s katero so izgubili z 0:2, tesno premagali Ro-mo z 1:0 in so trenutno na dobrem tretjem mestu lestvice za Juventu-som ter Torinom.
Inter pa je v Veroni osvojil dragoceno točko. Valcareggijevim varovancem torej ni uspelo ponoviti uspeha iz prejšnjega kola, ko so nepričakovano zmagali v Neaplju. Tokrat so se morali zadovoljiti z remijem. Z osvojeno točko so se pomaknili više na lestvici in so pustili za seboj kar pet kandidatov za izpad.
Cesena je spet presenetila. Doma je visoko premagala Ascoli in je sedaj na 4. mestu lestvice. Napoliju pa še ne gre od rok, saj je v Cagliariju iztržil le boro točko.
Como in Perugia sta se razšla brez gola. Izid je nedvomno bolje prijal varovancem trenerja Casta-gnera kot nogometašem Coma, ki so s Cagliarijem najresnejši kandidati, da zapustijo skupino najboljših.
V tem kolu je skupno padlo 17 golov. Le ena tekma se je končala brez gola, dve ekipi pa sta slavili v gosteh: Juventus in Bologna.
Cagliari — Napoli	X
Cesena — Ascoli	1
Como — Perugia	X
Fiorentina — Bologna	2
Lazio — Juventus	2
Milan — Roma	1
Torino — Sampdoria	1
Verona — Inter	X
Genoa — Varese	2
Taranto — Palermo	X
Ternana — Atalanta	1
Lucchese — Pisa	2
Crotone — Benevento	2
KVOTE
13 - 215.551.500 12 —	3.794.900
ROKÒMET
Jugoslavija v Montrealu
Jugoslovanska moška rokometna reprezentanca je s težavo premagala še zadnjo oviro na poti do o-limpijskih iger v Montrealu. V zadnji izločilni tekmi, prve izmed sedmih evropskih kvalifikacijskih skupin, je premagala reprezentanco I-slandije s 23:22 (11:13) in se tako uvrstila na olimpijski turnir.
Kot je znano, branijo Horvat in tovariši zlato kolajno zadnjih iger v Miinchnu. Rokometaši teh dveh držav so se v preteklosti srečali osemkrat in Jugoslovani so zmagali sedemkrat, enkrat sta se tekmeca razšla brez zmagovalca. Zato je bilo pričakovati v devetem neposrednem obračunu v Novem mestu prepričljivo zmago domačinov. To pa se ni dogodilo.
VATERPOLO
Partizan prvak
Beograjski Partizan je zmagovalec letošnjega jugoslovanskega pokala v vaterpolu. To je obenem že četrta zaporedna zmaga vaterpolistov iz Beograda. Novi pokalni prvaki so premagali vse tri ostale finaliste tega turnirja. Izredno izenačena je bila borba za drugo mesto, saj so imeli ostali trije zastopniki po dve točki in tako je odločal količnik v golih. Presenetilo je re-ško Primorje z drugim mestom, ki je obenem tudi največji uspeh Rečanov IZIDI
Partizan - -Mladost 10:6; Jadran -Primorje 6:5; Mladost - Jadran 7:4; Partizan - Primorje 7:6; Mladost -Primorje 2:4; Partizan - Jadran 6:2.
KONČNI VRSTNI RED
1.Partizan; 2. Primorje; 3. Mladost; 4. Jadran,
■ imillllimillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIllUlllIlflllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIMMIIIIIIII
KOŠARKA
V 1. ITALIJANSKI LIGI
Sinudyne še sam na vrhu Mobilgirgi spet uspešen
Državni prvak ForsI premagal Snaidero v Vidmu
Osmo kolo prve italijanske košarkarske lige v skupini za državni naslov ni prineslo večjih presene čenj. Vsi favoriti so zmagali.
Osrednja tekma je bila v Milanu, kjer ste se spoprijela Mobilquattro in Mobilgirgi. Zaman je bi! napor Američana Jure. ki je dal 28 točk.
V Vidmu je 5.000 navijačev pričakovalo velik podvig -košarkarjev Snaidera. Forst je trenutno v hudi krizi in vse je kazalo, da bodo Vi-demčani le osvojili drugi finalni par točk. Recalcati in Della Fiori pa sta pokopala upe domačinov in Forst je tako osvojil prestižno zmago.
Vodeči Sinudyne je kaj kmalu prebolel krizo, ki ga je zajela po 'porazu v pokalni tekmi .zufFlgo-plastiko, in zanesljivo odpravil rimsko peterko IBP. Peterson je za to srečanje pripravil posebno obrambo, proti kateri so bili gostje nemočni.. Odlični Američan IBP Sorenson je sicer dosegel 33 točk, vseeno pa to ni zadostovalo za podvig.
Mali derbi v Benetkah se je zaključil v korist Canona, k: ima tako 6 točk na lestvici. Alco je bil domačinom vseskozi enakovreden tekmec, le proti koncu srečanja so Lecnard (26 točk) in tovariši popustili.
IZIDI 8. KOLA
Canon — Alco	69:61
Snaidero — Forst	80:88
Mobilquattro — Mobilgirgi 69:78 Sinudyne — IBP Rim	83:70
uiiiiiiniiiiiiiiiiiiimmiiimiiiiHHiiiiiHiiimiiMiiiiiimiimmiimimiiiimimimiimimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiuiiiinnmiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiii
V PRVEM F0VRAWEM KOLU PRVE JUSOSLOVANSKE NOGOMETNE LIGE
Olimpija izbojevala dragoceno točko
Beograjski Partizan v derbiju zanesljivo premagal zagrebški Dinamo s 3:0
LESTVICA
Sinudyne Bologna 16; Mobilgirgi Varese 14: Forst Cantù in Alco Bo logna 8; IBP Rim in Canon Benetke 6; Mobilquattro Milan 4; Snaidero Videm 2.
PRIHODNJE KOLO (14.3.)
Forst • Canon; IBP Rim Mobilquattro; Alco - Sinudyne; Mobilgirgi - Snaidero.
Goričani uspešni Tržačani poraženi
V obeh kvalifikacijskih skupinah sta Patriarca in Pali Trieste igrala s spremenljivo srečo.
Obe ekipi stapciigrftli v gosteh Medtem ko so Goričani v Neanlju zanesljivo zmagali, pa so Tržačani proti Scavoliniju ostali praznik rok.
IZIDI Sh' KOLA
«A» KVALIFIKACIJSKA SKUPINA Jolly — Pintinox	76:67
Cinzano — Lazio	86:72
Scavolini — Pali. Trieste 82:79 Brili — Brindisi	108:69
LESTVICA
Cinzano, Brili in Jolly 14; Brindisi 8; Scavolini C; Lazio in Pallacanestro Trieste 4; Pintinox 0.
Tudi jugoslovanski nogometni stadioni so spet zaživeli. Prvo spomladansko kolo 30. državnega prvenstva je bilo izredno razburljivo.
Prav gotovo pa je bil osrednji dogodek derbi med jesenskim prvakom Partizanom iz Beograda in Dinamom iz Zagreba. Sam potek srečanja na igrišču JLA v Beogradu je oviral sneg. Ne glede na to pa so domači nogometaši na čelu z Bjekovičem nasuli nasprotnikom kar tri zadetke.
Dokaj težko je bilo igrati tudi na sosednji «Marakani», kjer sta se spoprijela Crvena zvezda in Rije-
snežnem metežu, saj je zapadlo med tekmo kar deset centimetrov snega. «Rdeče - beli» so bili boljši nasprotnik in s tem zasluženo zmagali, kar pomeni, da ostanejo še naprej v boju za prvo mesto.
Tudi nogometaši ljubljanske Olimpije so v Banjaluki dosegli zadani cilj. Na težkem igrišču so izbojevali točko, ki pomeni tudi dobro nadaljevanje drugega dela prvenstva.
Prijetno pa je presenetil Radnički iz Niša z minimalno, toda toliko bolj dragoceno zmago v Sarajevu z Željezničarjem. Nogometaši Slobode
so vseh 90 minut dobesedno jurišali na vrata Beograda. Vsa ta prizadevanja pa le niso rodila kakšnih posebnih sadov razen enega zadetka in s tem ves izkupiček.
Kljub optimističnim napovedim, niti nadaljevanje prvenstva Vardarju iz Skopja ni prineslo zaželenega in dolgo pričakovanega preporoda. Pred domačimi gledalci se je Vardar rešil poraza prav v zadnji minuti igre.
Preko neodločenega izida ni zmogel niti lanski prvak Hajduk z gostujočo Vojvodino. Brez zmagovalca sta se razšla tudi Čelik in Ve-lež, pa čeprav so po prvem delu vodili domačini.
«B» KVALIFIKACIJSKA SKUPINA Patriarca — FAG Neapelj 103:84 Sapori — Ausonia	79:71
Chinamartim — Duco 109'86 Brina — Juventus	94:70
LESTVICA
Patriarca, Chinamartini in Sapon 12: Brina 10; Duco in FAG 6; Ausonia 4; Juventus 2. MARKO
KOLESARSTVO
V NEDELJO V PULJU
Selfen (NDR) naj hitrejši
Na tradicionalni kolesarski dirki «Otvoritev sezone», ki je bila v nedeljo na 116 km dolgi progi iz Pulja do Poreča in nazaj, je zmagal vzhodnonemški državni reprezentant Sel-fen, ki je progo prevozil v 2.45’4” in je v zaključnem sprintu premagal jugoslovanske kolesarje Kastelica (Rog), Bobovčana (Zagreb) in Kra-kerja (Sava Kranj). Z enajstimi sekundami zaostanka so nato prispeli na cilj še ostali tekmovalci. Skupno je nastopilo 50 kolesarjev.
Med mladinci pa je na 70 km dolgi progi iz Pulja do Krunčičev in nazaj zmagal perspektivni član puljskega Siporexa Bruno Bulič v času 1.57’50” pred Zanoškarjem in Leničem.
R. Pečar
uspešno naskakoval Brumlovih 225 1 ka. Enajsterici sta igrali v pravem
........................l.mm.in....mu»........................................................m.......m..........................................................................................n»................
1. ZVEZNA LIGA
IZIDI 18. KOLA Željezničar — Radnički (N) 0:1 Vardar — Sarajevo	2:2
Sloboda — Beograd	1:0
Hajduk — Vojvodina	0:0
Čelik-Velež	1:1
Radnički (K) - Budučnost 1:1 Borac — Olimpija	0:0
Partizan — Dinamo	3:0
Crvena zvezda — Ri jeka 2:1
LESTVICA
Partizan 27: Crvena zvezda in Hajduk 24; Dinamo 22; Velež 21; Vojvodina 20; Borac 19; Olimpija in Čelik 18; Beograd 17; Budučnost 16; Rijeka in Radnički (N) 15: Sarajevo in Željezničar 14; Sloboda in Radnički (K) 13; Vardar 12.
PRIHODNJE KOLO (14.3.) Dinamo - Borac: Željezničar - Vardar; Radnički (N) - Crvena zvezda; Rijeka " Partizan; Olimpija Radnički (K); Budučnost - Čelik; Velež -Hajduk: Vojvodina - Sloboda; Beograd - Sarajevo.
2. ZVEZNA LIGA
IZIDI 18. KOLA Iskra — Dinamo	1:0
Karlo vac — Leotar	3:1
Zagreb — Prcleter	3:0
Mercator — Crvenka	2:1
Varteks — Jedinstvo (Br) 2:0 Vrbas — Famos	0:2
Novi Sad — Jedinstvo (Bi) 2:3 Bačka — Igman	1:0
Osijek — Spartak	4:0
LESTVICA
Zagreb 27; Varteks 24; Osijek 23; Jedinstvo (Bi) 22; Famos 20: Novi Sad in Dinamo 19; Mercator 18; Leotar, Proleter, Jedinstvo (Br) in Spartak 17; Iskra in Crvenka 16; Karlo vac 15; Bačka 14; Igman 13; Vrbas 12.
PRIHODNJE KOLO (14.3.) Leotar Dinamo; Osijek - Iskra; Igman - Novi Sad; Jedinstvo (Bi) -Vrbas; Famos - Varteks; Jedinstvo (Br) - Mercator; Crvenka Zagreb; Proleter - Karlovac; Spartak - Bačka.
A LIGA
IZIDI 20. KOLA Cagliari - Napoli	1:1
Cesena - Ascoli	3:1
Como - Perugia	0:0
Bologna - Fiorentina	2:1
Juventus - Lazio	2:1
Milan - Roma	1:0
Torino - Sampdoria	2:0
Verona - Inter	1:1
LESTVICA
Juventus 34; Torino 29; Milan 28; Inter 25; Cesena in Napoli 24; Bologna 22; Roma in Perugia 20; Fiorentina 19; Verona 15; Lazio in Ascoli 16; Sampdoria, 13; Como 10; Cagliari 9.
PRIHODNJE KOLO (14. 3.) Ascoli - Verona; Bologna Cagliari; Inter - Como; Juventus - Milan; Napoli - Torino; Perugia - Cesena; Roma - Lazio; Sampdoria - Fiorentina.
Najboljši strelci A lige
15 zadetkov; Pulici (Torino).
11 zadetkov: Oraziani (Torino).
10 zadetkov: Bettega (Juventus), in Galloni (Milan).
B LIGA
IZIDI 23. KOLA Avellino - Catanzaro	1:1
Brescia - L. R. Vicenza	1:0
Catania - Foggia	0:0
Varese - Genoa	3:1
Spai - Novara	2:1
Pescara - Brindisi	1:0
Reggiana - Piacenza	2:2
Sambenedettese - Modena 2:2 Taranto - Palermo	1:1
Ternana - Atalanta	1:0
LESTVICA
Catanzaro 29; Genoa in Varese 28; Pescara 27; Spai, Ternana, Foggia, Novara in Brescia 24; Atalanta, Taranto in Sambenedettese 23; Modena in Piacenza 22; Palermo 21; L.R. Vicenza, Catania in Avellino 20; Reggiana 19; Brindisi 15.
PRIHODNJE KOLO (14. 3.) Atalanta - Catania; Avellino - Taranto; Brindisi - Genoa; Catanzaro Sambenedettese: L. R. Vicenza -Reggiana, Modena - Ternana; Palermo - Novara; Piacenza - Pescara; Spai - Brescia; Varese - Foggia.
C LIGA
A SKUPINA
IZIDI 25. KOLA Alessandria - Monza	1:0
Bolzano - Trento	2:0
Cremonese ■ Mantova	0:0
Padova - Belluno	3:0
Pro Patria - Vigevano	1:1
Pro Vercelli - Lecco	0:0
S. Ang. Lodig. - Albeše	0:0
Seregno - Junior Casale	0:0
Treviso - Venezia	1:1
Udinese - Clodiasott.	2:1
LESTVICA
Monza 38; Cremonese, Treviso in Udinese 32; Lecco in Clodiasott. 28; J. Casale 27; Venezia 26; Mantova, Bolzano, Pro Vercelli, Seregno in Pro Patria 25; S. Ang. Lodig. 23; Padova in Alessandria 22; Albese 21; Vigevano 16; Trento 14; Belluno 8.
PRIHODNJE KOLO (14. 3.) Albese - Trento; Belluno - Seregno; Bolzano - Pro Patria; Clodiasott. -Pro Vercelli; J. Casale - Alessandria; Lecco - Treviso; Mantova - U-dinese; Monza - Cremonese; Venezia - Padova; Vigevano - S. Angelo Lodigiano.
D LIGA
C SKUPINA
IZIDI 23. KOLA Portogruaro - Adriese Conegliano - Bassano Dolo - Chievo Montebelluna - Legnago Monfalcone - Lignano Triestina - Mestrina Sampietrese - Ponziana Pordenone - Pro Gorizia Audace - San Dona
1:0
2:2
2:2
1:1
0:0
2:0
2:0
2:0
2:2
LESTVICA
Triestina 38; Mestrina in Dolo 29; Adriese, Montebelluna in Audace 28; Conegliano 25; Lignano in San Dona 23; Sampietrese 22; Chievo in Pordenone 21; Monfalcone 20; Ponziana 19; Portogruaro 16, Legnago in Pro Gorizia 15; Bassano 14.
PRIHODNJE KOLO (14. 3.)
Mestrina - Audace; Adriese- Bassano; Lignago - Conegliano; San Donà - Dolo; Pordenone - Montebelluna: Monfalcone - Portogruaro; Ponziana - Pro Gorizia; Chievo -Sampietrese; Legnago - Triestina.
TOREK, 9. MARCA 1978
ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal
12.30	Poljudna znanost: Pop glasba
12.55	Črno - belo
13.00	DNEVNIK
17.00	DNEVNIK
17.15	Program za najmlajše: risanke
17.30	V neposrednem stiku z živalmi
17.45	Program za mladino: Ihtavi, simpatični Braccio di ferro
18.15	Tedenska oddaja za mladino: PROSTOR
18.45	Poljudna znanost: Ženska problematika
19.20 Nabožna oddaja, Danes v parlamentu in Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
20.40	EXTRA, prvo nadaljevanje 21.50 Velike bitke preteklosti
BITKA PRI TROJI
V vrsti oddaj o velikih bitkah je danes na vrsti bitka pri Troji ali bolje trojanska vojna, o kateri govorita Homerjeva Dijada in Virgilijeva Eneida. Sicer je ta bitka ali bolje vojna že tako znana, da bi bilo nesmiselno o njej govoriti,
22.45	DNEVNIK in Vremenska slika
Drugi kanal
18.15	Poskusna oddaja za gluhoneme
18.45	Švortni dnevnik
20.00	Ob 20. uri
20.30	DNEVNIK
21.00	Mesto in podeželje: TOVARNA IN PASTIR
Sardinski pregovor pravi, da tisti, ki prihaja z morja, pride za to, da bi kradel. Ta pregovor, kot vsi pregovori, je nastal iz izkušenj. Izkušnje starega sardinskega ljudstva so bile takšne, da so jim vsilile ta pregovor, saj so Sardinci bili vedno žrtve napadov z morja.
Sicer pa je tudi danes Sardinija, rekli bi, trajna žrtev sistema v deželi, saj se sardinskega ljudstva «celinska» Italija spomni le tedaj, kadar od njega kaj zahteva, hkrati pa mu ne prizna niti njegove bitnosti, njegove kulturne in nacionalne posebnosti, saj bi bilo zares nesprejemljivo trditi, da so Sardinci Italijani v pravem pomenu besede
22.00	Jazzovski koncert
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana
8.10, 10.00, 11.05, 14.10 Šola
črke, Vreme in podnebja, črka kot številka, Nemščina, Učenci pred kamero, TV vrtec, Pokrajina in prostor, Prirodoslovje, Glasbeni pouk
16.15	Kmetijska oddaja
17.15	Zapojte mi: PROKOFJEV in STRAVINSKI 17.35 Mihec iz Lbnnenberga
18.00	Obzornik
18.15	NE PREZRITE
13.45	SLOVAŠKA NARODNA GLASBA
19.30	DNEVNIK
20.-00 Pogovor o . . . «Pod črto»
Ob zaključku mednarodnega leta ženske je ljubljanska TV organizirala pogovor, na katerem bodo udeleženci ocenili rezultate sprejetih ukrepov, kako se ženska aktivno vključuje v združeno delo, v samoupravljanje, nadalje, koliko ji je uspelo aktivneje sodelovati pri sprejemanju odločitev širšega pomena in tudi takih, ki se je več ali manj neposredno tičejo. V pogovoru bodo sodelovali Franc Šetinc, Mitja Gorjup, Tomo Martelanc, Ivanka Vrhovčakova, Majda Žlebnikova, Ela Ulrih - Atena, Slavka Janova, Olga Vrabčeva in Breda Blaznikova
20.55	H. de Balzac: TETA LIZA, zaključno nadaljevanje
21.40	DNEVNIK
Koprska barvna
19.30	ODPRTA MEJA, slovenska oddaja
19.55	Otroški kotiček 20.15>« DNEVNIK
20.30	TOLPA PODLEŽEV, celovečerni f-lm
22.00	CIA, DOKUMENTARNA ODDAJA, 3. del
Zagrebška televizija
16.55	Izbrana tema
17.45	Poljudnoznanstveni film: «POTOVANJE»
18.15 Abeceda poklicev, izobraževalna oddaja
18.45	Slovaška ljudska glasba
20.00	Notranjepolitična oddaja «DOGOVOR KUČU GRADI»
22.00	Rovinj: SREČANJE GLASBENIH AKADEMIJ
TRST A
7.15, 8.15, ,13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Pratika; 12.50 Revija glasbil; 13.00 Nabožna oddaja; 13.30 Glasba po željah: 17.00 Spored za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert; 18.55 Mojstri bluesa; 19.10 Bridke in pikaste;
19.20	Program za 'najmlajše; 20.00 Šport; 20.35 A. Boito: Neron, opera; 22.00 Glasba za lahko noč.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 17.30, 20.30 Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 8.35 Skladbe za klavir; 9.G0 Folklora; 9.15 Portret v glasbi; 10.00 Z nami je...; 10.15 Orkester La Vera Romagna; 10.45 Nasveti; 11.15 Lahka glasba; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Jugoslavija v svetu; 14.35 Polke in valčki; 16.45 Poskočne; 17.00 Za mlade poslušalce; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 čarobna godala; 18.35 Domači pevci; 20.00 Nesmrtne melodije; 21.00 Aktualnosti;
21.20	Ritmi za godala, NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.00
Vi in jaz; 11.00 Drugi zvok; 12.10 Četrti program; 14.05 Drobec satire; 15.30 Plošče za mladino; 16.30 Popoldansko srečanje; 17.05 Nadaljevanka; 19.30 Koncert; 20.20 Ponovno na sporedu; 21.15 Radij ski oder.
SLOVENIJA
7.00.	8.00,	9.00,	13.00,	15.00,
19.00 Poročila; 6.50 Beseda na današnji dan; 8.10 Glasbena ma tineja; 9.05 Radijska šola: Delo, uspeh, neuspeh; 9.30 Iz glasbenih šol; 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem?; 10.45 Turistični napotki; 12.10 Popevke; 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Po domače; 13.30 Priporočajo vam ... ; 14.10 Skladbe za mladino; 14.40 Na poti s kitaro; 15.45 «Vrtiljak»; 16.45 Svet tehnike; dr. Saša Divjak: Avtomatsko vodenje procesov; 17.00 Aktualnosti; 17.20 Obiski naših solistov, 18.05 V torek na svidenje!; 19.40 Ljubljanski jazz ansambel; 19.50 Lahko noč. otroci!; 20.00 Slov. zemlja v pesmi; 20.30 Djur-dja Flere: Uporne Slovenke; 21.20 Zvočne kaskade; 22.20 Glasba o Faustu: 23.05 Literarni nokturno -J. Kozarac: Tena; 23.15 Popevke.
Horos
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Bodite zvesti svojemu programu. Ne spreminjajte svojih čustvenih pobud. Izogibajte se slabi družbi.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Nekaj manjših porazov, v bistvu pa vam je zagotovljen uspeh. Ne podpirajte napačnega načrta.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Pazite se ljudi, ki vas hočejo ogoljufati. V čustvenem pogledu napeto vzdušje.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Ne zanemarjajte svojih poslovnih zaveznikov. Čimprej uredite svoje družinske zadeve.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne mešajte poklicne resnosti s šaljivostjo. Nekatere tajnosti ohranite zase. Pričakujte nismo.
DEVICA (od 23.8, do 22.9.) Dokler se položaj ne menja, bodite budni. Po napetem dnevu se boste novsem umirili.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Ogibajte se nasilnosti v odnosih do sodelavcev. Deležni boste znatnega čustvenega zadoščenja.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Storite vse, da onemogočite namene nekega nasprotnika. Prenesite žalitev, ki vam je bila namenjena.
STRELEC (od 23.11 do 20.12.) Bodite previdni v primeru manjših poslovnih provokacij. Branite lastne ideje.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Naj vas ne skrbi uspeh poslovnega nasprotnika. Priredili boste uspelo domačo zabavo.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne vmešavajte se v spore drugih, ukvarjajte se raje z lastnimi zadevami. Nerazpoloženje drage o-sebe.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Preskusite v praksi nekatere svoje zamisli. Dobre možnosti za uveljavitev srčnih potreb.
REŠITEV KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. vsota. 5. radio, 9. BAZOVICA, 12. Č.K., 14. Tirana, 15. K.A., 16. era, 18. lama, 19. kar, 20. rima, 22. L.P., 23. Raba, 24. torta. 26. remi, 27. Erik, 28. Repen, 29. prej. 30. K.A., 31-Ares, 33. sit, 34. sovo, 36. Ate, 37. aj, 38. koleno, 4(;. id., 41. kolonija, 43. Monti, 44. Jemen.
NAVPIČNO: 1. Večer, 2. Ob, 3. tat, 4. azil, 5. Rina, 6. Aca, 7. da. 8. omara, 10. orala, 11. vamp. 13. kriterij, 15. kabineti. 17. am<J' ret. 19. kamera, 21. Arij. 23. repa. 25 T.K., 26. Re. 28. raven, 29. psalm, 30. kolo, 32. Sedan. 34. soli, 35. Enij, 38, kot, 39. oje. 41. K.N., 42. A.M.
NOGOMET
V NEDELJSKEM KOLU D LICE
NOGOMET
V 2. AMATERSKI LIGI
V toliko pričakovanem srečanju z Mestrino Triestina še enkrat potrdila svojo premoč
Po porazu proti Pordenonu so Goričani zdrknili prav na dno lestvice - Ponziana nemočna proti Sasnpietreseju
Triestina — Mostrina 2:0
(1:0)
TRIESTINA: Vaisecchi,	Berti,
Lucchetta, Politti, De Luca, Monticelo, Andreis, Fontana, Foresti, Za-nini, Goffi (79. min. Furlan).
MESTRINA:	Tiengo, Lazzarini,
Bardella, Ghion (68. min. Migliorini), Trevisanello, Del Favero, Reif, Lazzaretto, Toffanin, Dal Bozzolo, Bra-gagnolo.
STRELCA: v 1. min. Andreis, v 58. min. Politti.
SODNIK: Facenda iz Salerna.
Triestina je na domačih tleh premagala tudi kvotirano Mestrino in s tem nimajo sedaj Tržačani več tekmeca, ki bi jim oviral pot do končne zmage. Po nedeljski zmagi imajo Tržačani devet točk prednosti in čeprav manjka do konca prvenstva še enajst tekem imajo teoretično končni naslov že v rokah.
Prav v nedeljski tekmi z Mestrino je Triestina pokazala, da si končno zmago popolnoma zasluži. Mostrina, ki naj bi bila najresnejši tekmec Triestine je na «Grezarju» dobesedno razočarala. Res je gol An-dreisa, ki je padel po samih štirinajstih sekundah igre, verjetno precej prekrižal račune gostom. Vsekakor smo od Mostrine pričakovali mnogo več, posebno če upoštevamo, da bi le z zmago lahko Mestrina upala, da bi spodrinila Triestino s prvega mesta. Vendar smo v nedeljo imeli potrditev, da ekipa, ki trenutno nima tekmeca v tem prvenstvu, je le Triestina. Tržačani kljub temu, da so v glavnem prepustili pobudo v roke gostom, niso nikoli podlegli Mestrini. Tagliavini je povsem upravičeno sprožil obrambni sistem igre z dvojico Goffi-Andreis v napadu, medtem ko so na sredini igrišča igrali Foresti, Zanini, Fontana in Politti, ki je praktično igral kot taktično krilo in potegnil za seboj branilca Lazzarini-ja. S tem so večkrat nastale na desni strani igrišča praznine, kar so Tržačani izkoristili posebno z Bertijem, ki se je premikal v napad in ustvaril prodorne akcije za napadalce. Negativna točka Triestine je tokrat bil prav napad, kjer je Goffi dobesedno odpovedal, Andreis pa je našel pri Bardelliju močan odpor. Sampietrese — Ponziana 2:0
(1:0)
SAMPIETRESE: Bagnin, Zucca, Mossini, Pachielli, Azzi. Migliorini, Pelato, Rigo, Cantarelli (85. min. Furini), Bianconi, Merli.
, PONZIANA: Zadel, Gattonar, Girello, Bembo, Del Piccolo, Vecchiet, Gramola (78. min. Meiacco), Tren-tin, Peris, Lenardon, Dalle Crede.
STRELCA: v 40. min. Pachielli, v 53. min. Merli.
SODNIK: Bairetto iz Turina.
Po skoraj dvem mesecih suše je Sampietrese v nedeljo prišla končno do zmage in to na račun nemočne Ponziane.
Srečanje je potekalo v stalni premoči domačinov, ki so posebno v drugem delu dobesedno nadigrali neorganizirane goste.
Ponziana je še enkrat odpovedala predvsem v napadu, kjer se je edinole Trentin izkazal, vendar je prav on zgrešil dve izredni priložnosti za zadetek. Peris je namreč našel pri državnem reprezentantu Azziju močan odpor. Gramola gotovo ni zablestel, predvsem ker ga je publika stalno pikala in zato ga je Sadar nadomestil z mladim Meiaccom.
Tekma se je začela s strogimi taktičnimi nadzorstvi obeh moštev. Zato smo prvo nevarno akcijo, seveda s strani domačinov, zabeležili šele v 21. minuti igre, ko je Mossini z močnim strelom poklical na delo Zadela. Od takrat dalje so domačini postopoma prevzeli spodbudo in prevladovali predvsem na sredini igrišča! kjer je Dalle Crode s težavo nadzoroval razigranega Pachiellija, ki je z lepim predložkom Folata v 40. min. z diagonalnim strelom spravil na kolena Zadela. Še preden so se gostje organizirali, je sodnik odpiskal konec prvega polčasa.
V nadaljevanju se stanje na igrišču v bistvu ni mnogo spremenilo. Pobudo so imeli vedno domačini, ki so nato podvojili in do konca ohranil; doseženo prednost. B. R.
Pordenone — Pro Gorizia 2:0
(1:0)
PORDENONE: Da Pieve, Toma-sini, Feroleto, Minin, Santarossa,
Batistel, Mantellato, Della Pietra, Trevisan, Punis, (Ganzi v 70. min.), Marson.
PRO GORIZIA: Siricano, Landò. Furlani, Clemente, Tricarico, Clemente II, Ridolfi, Michelut. Marte-lossi, Sambugaro, (Bianco v 70. min.), Piscopo.
STRELCA: Della Pietra v 28. min., Trevisan v 81. min.
SODNIK: Sandri iz Bologne.
V srečanju zadnjih na lestvici je Pordenone v nedeljskem deželnem derbiju odpravil z veliko lahkoto Pro Gorizio in se tako vsej trenutno rešil iz zapletenih mrež dna lestvice. Goričani pa so v nedeljo zamudili eno redkih priložnosti, da bi si vsaj nekoliko popravili položaj. Poleg tega pa je treba pripomniti, da so igrali Pordenončani, ki so prejšnjo nedeljo odpravili tržaško Pon-ziano, brez treh standardnih igralcev.
Pordenone je prišel do izraza v drugem polčasu medtem ko se je v prvem delu srečanja moral precej truditi, da je našel pravo povezavo med posameznimi sektorji. Vse preveč je bilo praznin med sredino igrišča ter napadom in o-brambo, da bi predvajana igra lah ko rodila dobre sadove Domačini se morajo zahvaliti le abulični ekipi Pro Gorizie, da so prišli do dragocene zmage. Goričani so predstavljali kaj žalostno sliko, iz katere sta se rešila le Martelossi in Mi chelut.
V derbiju med Vesno in Zarjo v nedeljo ni bilo zmagovalca
Lep uspeh Primorja, ki je zdaj samo na 2. mestu lestvice
Vesna — Zarja
VESNA: Darko Košuta, Verzier, Sulčič, Tence, Kelemenič, Skrem, Botti, Darmeli, Russignan, Bortolotti, Biagi (Dario Košuta), 12 Bogateč.
ZARJA: Puzzer, Gotti, Metlika, Križmančič ,Vatta, Samese, Bidussi, Bon, Rismondo, D. Grgič, L Grgič, 12 Saul.
V razburljivem derbiju je domači Vesni le uspelo remizirati z Zarjo, ki bi z bolj pazljivo igro v napadu gotovo zmagala. Bazovcem je manjkalo nekaj ključnih igralcev.
Igra se je začela z rahlo premočjo domačinov, ki so kaj kmalu pritisnili goste v njihov kazenski prostor, a odlična branilca Vatta in Križmančič sta neorganizirane napade «plaviti» z lahkoto odbijala. Zmede pred Puzzerjevimi vrati je bilo precej, a resničnih nevarnosti je bilo malo. Edini nevaren strel za Vesno je dal kapetan Kelemenič, ki pa se je končal za las mimo vrat. Zarja se je v prvem delu igre omejevala samo na protinapade, ki so često spravili v težavo obrambo Križanov. Naj omenimo nevaren strel branilca Metlike, ki ga je prisebni Košuta le ubranil; nič pa ne bi mogel vratar pri naslednjem strelu Bazovcev, ki pa se je odbil od vratnice.
Drugi polčas je potekal praktično na sredini igrišča domačinov, ki niso nikoli uspeli ogrožati vrat Zarje. Nasprotno, so gostje diktirali zelo hitro igro na sredini igrišča in stalno dajali napadalcem uporabne žoge, ki pa so jih ti zapravili. Posebno dramatičen je bil zadnji del
0.0 tekme, ko so gostje dobesedno po- zultatom potrdilo drugo mesto na
tisnili igralce Vesne v njen kazenski prostor, a do gola niso mogli. Malo je k temu pripomogla odločna igra domačih branilcev, več pa je vplival zelo slab dan bazovskih napadalcev. Najlepšo priložnost je imel Darko Grgič, ki pa je od blizu neverjetno zgrešil in tako dovolil Vesni, da je odnesla (morda nekoliko nezasluženo) točko. Zelo dobro sta pri Zarji igrala predvsem mlajša
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiniiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
V NOGOMETNEM PRVENSTVU 3. MATEFME LISE
Okrnjena ekipa Mladosti premagala Borgo Fasulli
Nepričakovan poraz Čaje ■ So voda j e zasluženo osvojile točko
Borgo Fasulli — Mladost 2:3
(2:1)
BORGO FASULLI:	Schineanal,
Comelli, Marangotto, La Raia, Luciani, Furlan, Riaz, Petroni, Mar-ciani, Procino, Medezani.
MLADOST: Mario Ferletič, Gelimi, Lepre, Dužnian (d.p. Jarc), Gergolet, Tulio Marizza, Pivec, Zampa, Aldo Ferletič, Paolo Marizza, Pahor:
Strelci^ v 11. min. Paolo Marizza, v 22. min. Marangotto, v 30. min. Marciani, v 10. min. d. p. Zampa, v 43. min. Zampa (11-metrovka).
Sodnik: Komic Jožef iz Števerjana.
Doberdobska Mladost je z minimalno razliko odpravila goriško ekipo.
KOMENTAR MIRKA NOVOSELA
Partizanu naslov prvaka
V 22. kolu prve jugoslovanske košarkarske lige je prišlo do velikega presenečenja. V Beogradu je namreč domači Hodnički FOB premagal Jugoplastiko in verjetno s tem, se je prvenstvo — glede vrha lestvice -— že zaključilo.
Partizan je namreč doma premagal Olimpijo in trenutno vodi s štirimi točkami prednosti nad Jugoplastiko.
jugoslovanski ljubitelji košarke so nestrpno čakali neposredni obračun med Jugoplastiko in Partizanom. Tekma bo na sporedu v četrtek, a je (zaradi spodrsljaja Spličanov v Beogradu) izgubila na zanimivosti in privlačnosti. Jugo-plastika je tako drago plačala zmago nad Sinu-dynejem v pokalnem prvenstvu. Spličani so namreč proti Radničkemu izredno slabo igrali v drugem polčasu in si v nekaj minutah zapravili priborjeno prednost iz prvega dela igre. V podaljšku pa so bili domačini boljši in so tudi zasluženo zmagali.
Partizan je z rekordno razliko odpravil Olimpijo iz Ljubljane, ki je v Beogradu povsem zatajila. Kičanovič je zopet zaigral v reprezentančni formi in to je bilo dovolj za visoko zmago, čeprav je Dalipagic odpovedal.
Drugo presenečenje kola predstavlja poraz Bosne v Valjevu, kjer je domači Metalac zbral predragoceni točki v borbi pred izpadom.
Ce je na vrhu lestvice skoraj vse odločeno, pa postaja položaj na dnu izredno zapleten in zato tudi privlačen. Po nedeljskem kolu so trenutno tri ekipe na zadnjem mestu. To so: Borac, Industromon-taza m Željezničar. Medtem ko sta Borac in Industromontaža do-na zmagala, pa je pred lastnim občinstvom Željezničar klonil pred Crveno zvezdo. Ni izključeno tudi. da bodo vsa tri moštva po končanem prvenstvu ostala z istim številom točk. V tem primeru pa bodo odigrali «mali turnir», ki bo odločal, kateri ekipi bosta zapustili skupino najboljših.
Tekma v Zadru med domačim moštvom in Lokomotivo je bila izredno dramatična. Vse do končnih sekund je zanesljivo vodila Lokomotiva, prav pred končnim žvižgom pa je Zadar dal zmagoviti koš in tako zbral še dve zlata vredni točki.
Prvenstvo je torej verjetno dobilo svojo končno sliko. V če-ijdek bo derbi prvenstva v Splitu med Jugoplastiko in Partizanom. Tekma bo važna le zato. ker nam bo dala dokončni odgovor, in si-cer: v primeru, da bi zmagal Partizan, potem bi bil že matematično prvak, v primeru zmage Spličanov, pa bomo morali čakati na Se tri formalna kola. Težko je namreč predvidevati, da bi Partizan tahko izgubil proti šibkejšim nasprotnikom.
IZIDI 22. KOLA
V	Beogradu: PARTIZAN - OLIMPIJA	125:105
l Pogradu: RADNIČKI FOB - JUGOPLASTIKA p.p. 90:89 i; Zadru: ZADAR - LOKOMOTIVA	94:93
V	Valjevu: METALAC - BOSNA	P-P- 88:87
L Čučku: BORAC - BEKO	86:79
,, Sarajevu: ŽELJEZNIČAR - CRVENA ZVEZDA	81:83
v Zagrebu: INDUSTROMONTAŽA - RABOTNIČKI	77:70
LESTVICA
Partizan Beograd 38; Jugoplastika Split 34; Bosna Sarajevo 28; °eko Beograd 26; Hodnički FOB Beograd 22; Lokomotiva Zagreb, yrvena zvezda Beograd Olimpija Ljubljana, Zadar in Metalac Valevo 20; Rabotnički Skopje 18; željezničar Sarajevo, Borac Ča-ak in Industromontaža Zagreb 14.
PRIHODNJE KOLO (10. in 11. 3.)
industromontaža — Zadar (70:72); Rabotnički — Željezničar Crvena zvezda — Borac (84:76); Beko - Radnički FOB Jugoplastika - Partizan (77:82); Olimpija - Metalac ' •66); Bosna — Lokomotiva (119:106).
MIRKO NOVOSEL
Doberdobci so se morali precej potruditi, preden so ugnali domačine ker sta bila v ekipi odsotna Karel in Gabrijel Ferfoglia.
Gostje so takoj pritisnili in dosegli tudi zadetek, ko je Marizza izkoristil slabo ubranjeno žogo. Izglodalo je, da- bo tudi tokrat šlo gladko, a domačini se niso demoralizirali in so v 22. minuti dosegli tudi remi. Krivdo za to pa nosi vratar Ferletič,-1 ki je’ zaigral pod svo-1 jimi močmi. Domačini so stalno napadali, čeprav s pomočjo vetra, in prišli tudi zasluženo v vodstvo.
V	drugem delu srečanja je potekala igra dokaj enosmerno, Kraševci so oblegali domača vrata in v 10. minuti dosegli remi z Zampo, ki je bil tudi tokrat, brez dvoma, najboljši na igrišču. V naslednjih la minutah so se domačini rešili večkrat z veliko sreče, ko se je Aldo Ferletič predstavil sam pred vratarjem, a je njegov strel branilec ustavil na črti. V 43. minuti oa je branilec Marangotto namerno z roko ustavil žogo, ko je Zampa podal prostemu Jarcu. Sodnik je dosodil 11-metrovko, ki jo je realiziral Zampa.
F. G.
Gaja — Domlo 0:2 (0:1)
GAJA: Kante, Stranščak, Milkovič, Dobrila, Gabrielli, Rismondo,
B.	Grgič, Zuzich, Bolcich, Savarin, I. Grgič, 12 D. Kalc.
DOMIO: Delie, Petronio, Bertesi-na, Kert, Verani, Lapasquala, Gam-boz, Ferrini, Codagnone, Marche-sich, Ive, 13 Giugovaz.
STRELCA: v 4. min. p.p. Marche-sich in v 42. min. d.p. Codagnone.
V	zaostali tekmi je v nedeljo Bornio na Padričah nepričakovano premagal domačo Gajo, čeprav bi bil remi pravičnejše plačilo za goste in domačine. Gaja je spet razočarala svoje navijače, čeprav je stopila na igrišče z okrnjeno postavo, saj sta manjkala Kalc in Križmančič, to se je tudi zelo poznalo na igrišču, predvsem v obrambi. Da Gaja preživlja krizo je sicer razumljivo, saj že več tekem ne vidimo tako dobre i-gre, kakršno smo v prejšnjih kolih.
Glavni «igralec» tekme je bila spet kraška burja, ki je v prvem polčasu pihala v korist Domia. Ta je že po prvih udarcih prišel v vodstvo po zaslugi Marchesicha, ki je Kante-jevo odbito žogo poslal v mrežo. V nadaljevanju je postala igra enako-vrednejša in je bila prednost gostov minimalna.
Takoj po odmoru pa se je pričel pravi naval gajevcev na vrata Domia, ki pa, žal, ni obrodil zaželenih sadov. Žoga je švigala neprestano mimo vrat. Najzrelejša priložnost se je ponudila Grgiču, toda njegov siloviti strel se je odbil od vratnice. Gostje so par minut pred koncem pred «odprto» obrambo domačinov s Codagnonijem podvojili.	D. G.
Edera — Sovodnje 1:1 (1:1)
EDERA: Bernot, Tacchino, Novelli, Fattore, Isola, Zampar, Miloni, Visintin, Cocco, La Stella, Seculin.
SOVODNJE: G. Marson, Pozzo,
C.	Marson, Gruden, Ferfolja, Pete-jan, Butkovič (Kovic), S. Florenin, Tomšič, B. Marson, P. Florenin.
Strelca: v 12. p.p. Cocco (11-metrovka), v 30. min. Petejan (11-metrovka).
Edera in Sovodnje sta igrala neodločeno v nedeljo popoldne na igri-
zanimiva, če izvzamemo nekatere priložnostne akcije. Tudi končni izid je v bistvu pravilen, saj sta si bili ekipi enakovredni in celoten izkupiček v korist ene ali druge bi ne bil pravičen. Tudi v tem srečanju so Sovodenjci pokazali nekatere pomanjkljivosti. Obramba je tokrat igrala dobro predvsem po zaslugi vratarja Marsona, ki je v drugem polčasu večkrat rešil lastna vrata. Na sredini igriščtf sta Petejan in B. Marson le občasno dobro igrala, brez dvoma pa nista našla prave povezave z napadalno črto, ki je bila v tej tekmi izredno slaba in neučinkovita. Butkovič, Tomšič in P. Florenin niso znali izkoristiti nekaterih priložnosti, ki so se jim ponudile, še posebno če upoštevamo dejstvo, da je v vratih Edere igral slab vratar, kateremu bi Sovodenjci lahko dali marsikateri gol, če bi češče streljali v njegova vrata. Slovenski igralci pa so hoteli trmasto priti v kazenski prostor, ne da bi streljali naravnost.
Prvi polčas se je pričel precej slabo za Sovodenjce, ki so se morali braniti Ederinih napadov. Večjih priložnosti za domačine ni bilo, če izvzamemo gol. Zaradi prekrška branilca nad Coccom je sodnik dosodil najstrožjo kazen. Po zadetku so Sovodenjci igrali bolj odločno in so izvedli nekaj napadov, ki pa so se skoraj vsi izjalovili zaradi neučinkovitosti napadalne črte. Najlepša priložnost, ki so jo Sovodenjci tudi dobro izkoristili, se je ponudila v 30. minuti, ko se je Ederin branilec dotaknil žoge z roko. 11-metrov-ko je dobro izvedel «specialist» Petejan.
V začetku drugega polčasa je kazalo, da bodo Sovodenjci boljše zaigrali, saj so izvedli nekaj zanimivih napadalnih akcij. Taka igra pa je trajala premalo, tako da smo bili priča spet dolgočasnemu premetavanju žoge. Ko so domačini a-videli, da lahko pritisnejo ostreje, so izvedli nekaj lepih napadov. Sovodenjci pa se ob tej priložnosti morajo zahvaliti vratarju Marsonu, ki je vsaj trikrat rešil lastna vrata.
P. R.
# # *
MLADINSKI NOGOMET
NARAŠČAJNIKI Soncini - Breg
ZAČETNIKI
Audax - Juventina
V zaostalih tekmah tretjega povratnega kola 2. amaterske lige smo zabeležili lep podvig Primorja, ki je v gosteh premagalo Rosandro S tem uspehom so se Prosečani povzpeli na drugo mesto lestvice, s tremi točkami zaostanka za vodečim Isonzom, ki v nedeljo ni igral.
Na tretjem mestu imamo trojico Libertas - Edile Adriatica - Sagrado. Tržačani so zaradi izključitev po prekinjeni tekmi s Sagradom visoko podlegli Costalungi, Edile Adriatica je proti Villesseju zaključila tekmo brez gola, Sagrado pa je z lahkoto odpravil šibki Fogliano.
Derbi med Vesno in Zarjo se je prav tako končal brez gola, ki vsekakor bolj zadovoljuje domačine kot pa goste saj so Bazovci v drugem delu igre bili v premoči. Z osvojeno točko so Križani in Bazovci ostali v zlati sredini lestvice.
Če je položaj na zgornjem delu lestvice še vedno odprt, se stanje na spodnjem delu lestvice ni mnogo spremenilo in je ostalo še vedno nejasno. Rep lestvice so ohranile Campanelle. Te so podlegle Aurisini, ki je s tretjo zaporedno zmago prehitela De Macori, katerega je prisilila k remiju S. Anna.
IZIDI
S. Anna — De Macori 1:1 Rosandra — Primorje 0:1 Costalunga — Libertas 5:2 Edile Adriatica — Viilesse 0:0 Vesna — Zarja	0:0
Sagrado — Fogliano	3:1
Aurisina — Campanelle 3:1 LESTVICA
Isonzo 27, Primorje 24, Libertas, Edile Adriatica in Sagrado 22, Villesse 21, Zarja in Costalunga 20, Vesna in Rosandra 19, Aurisina 18, De Macori 17, Fogliano in Flaminio 15, S. Anna 14, Campanelle 14.
PRIHODNJE KOLO (14. 3.) Rosandra — De. Macori , S. Anna — Primorje Isonzo — Libertas Vesna — Villesse Aurisina — Zarja Edile Adriatica — Fogliano Costalunga — Flaminio Sagrado — Campanelle
B. R.
lestvici.
Zmago si je Primorje priborilo že v prvem delu igre z lepim golom Guština. V p.p. so Prosečani nedvomno zaigrali mnogo bolje od domačinov, čeprav je tekmo ovirala burja. V celoti pa sta obe ekipi z igro precej razočarali, toda obe sta zaigrali zelo borbeno.
Primorje je od vsega začetka diktiralo svoj tekmo igre, na svoji strani je imelo tudi burjo. V tem delu igre so Prosečani zaigrali zelo dobro na sredini igrišča. Blažina je ob tej priložnosti zaigral v vlogi zveze in je bil trn v peti Zancopu. S tem je onemogočil, da bi se domačini zbrali in uredili na sredini igrišča.
V nadaljevanju je Rosandra skušala na vse načine priti do gola. Blažina je zaradi poškodbe moral z i-grišča. Nadomestil ga je Drioli. Ta poteza je koristila domačinom, ki so pod režijo Zancopa bolje organizirali svojo igro in skoraj ves drugi polčas igrali na polovici igrišča Primorja, ki se je skušalo le braniti, toda napadalci Rosandre niso bili dovolj učinkoviti, saj je bilo nevarnih strelov v vrata gostov zelo malo, tako da vratar Kapun sploh ni bil zaposlen. Minute so potekale in napadi domačinov so postajali vedno bolj urejeni, tako da je Primorje od časa do časa sprožilo kak nevaren protinapad. Čeprav je Rosandra silila v vrata do zadnjega, je bila pro-seška obramba vedno na mestu in je rezultat ostal neizpremenjen do konca tekme.
H. V.
ODBOJKA
V MOŠKI C LIGI
Borovci so sc povzpeli za nekaj mest navzgor
Osvojili so že skoraj izgubljeno tekmo proti GM
Bor - Grandi Motori 3:2 (7:15, 13:15, 15:11, 15:8, 15:11)
BOR: Fučka, Kodrič, Kralj, Može, Neubauer, Ugrin, Zadnik.
GMT: Veljak, Rovatti, Luisi, Venturi, Matteucci, Unterweger, Simoniti, Bravin.
na čelu gospodovali na igrišču in povedli s 13:7, nakar so borovci uspeli le omiliti poraz. Za kaj več naši fantje niso bili zmožni, ker so jih izdali živci.
Po tako katastrofalnem začetku je le malokdo verjel, da je še mogoč preobrat. Vendar so nas borovci v SODNIKA: Mussato iz Padove in tretjem setu presenetili. Zaigrali so
lacolino iz Trsta.
ZAPISNIKAR: Mazzarotto.
V zadnjem kolu prvega dela prvenstva je Bor osvojil tretji zaporedni (in peti skupni) par točk in se s tem povzpel na lestvici za nekaj mest navzgor. Zmaga je še posebno pomembna, ker je bil to mestni derbi, kjer ima vsak uspeh še dodatno prestižno vrednost. Povrhu vsega so «plavi» nastopili z okrnjeno postavo, ker je gripa priklenila na posteljo Požarja in Špacapana, to je dva standardna tolkača, ki sta bila v odlični formi. Mirno lahko trdimo, da bi borovci v popolni postavi le težko prepustili nasprotniku set. Tako pa je bila pred tekmo rahla prednost na strani italijanskih odbojkarjev.
Uvodni udarci so te napovedi potrdili. GMT je bil veliko boljši od «plavih», ki so igrali zbegano in brez vsakega zaupanja v lastne moči. Borovim odbojkarjem ni šlo prav ničesar od rok in sedem osvojenih točk v prvem setu je še prevelika nagrada.
Če je bilo v drugem setu stanje v točkah ob koncu bolj izenačeno, pa se igra ni prav nič popravila. Nasprotniki so z Valterjem Veljakom
iiiiiiMUiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiii
KOŠARKA
V PROMOCIJSKI LIGI
1:1
ODBOJKA
Drevi nastop Doma
Danes bo v Gorici zadnja tekma prvega dela prvenstva 3. moške divizije (B skupina).
Dom se bo drevi srečal z ekipo Azzurre, ki je še edina nepremagana šesterka tega prvenstva in vodi na skupni lestvici s šestimi točkami, dve več od Doma B.
Zato je nocojšnja tekma velike važnosti, saj pravzaprav pogojuje celotni nadaljnji potek prvenstva 3. moške divizije. Favorit današnje tekme je Azzurra, saj ima v svojih vrstah igralce, ki so nastopali že v C ligi. Toda če bodo mladi domovci zaigrali kot resnično znajo, bomo ! lahko nocoj priča presenečenju.
Tekma Dom B - Azzurra bo drevi, ob 20. uri v telovadnici šole ITI (Ul. Puccini, Gorica).
Za to tekmo so bili sklicani vsi igralci druge domovske šesterke, ki se bodo morali zbrati ob 19.30 pred
igralca Grgič in Rismondo (letnik 1960), pri Vesni pa moramo (kljub slabi igri) pohvaliti požrtvovalnost vse obrambne vrste, ki se je vse do konca zagrizeno borila s hitrejšimi nasprotniki.
Sandor
Rosandra — Primorje 0:1
ROSANDRA:	Norbedo, Gulich,
Hlača, Marzari, Legovich, Taddeo, Colavecchia, Zancope, Radesich (v 46. min. Monzon), Sadomaco, Perlan-gelich.
PRIMORJE: Kapun, Cimolino, Husu, Bezin, Race, Tomizza, Barnaba, Guštin, Blažina (v 46. min. Drioli), Vascoto, Marasi.
SODNIK: Gismano iz Palmanove.
STRELEC: v 31. min. Guštin.
V gosteh proti izkušeni ekipi Rosandre je proseško Primorje osvojilo dragoceno zmago in s tem re-
KAZE, DA JE BOR ŽE IZVEN KRIZE
Kapic in Lisjak imata največ zaslug za zmago nad POM
PCM — Bor 68:71 (28:36)
POM: Bianco 8, Misciali 11, Esposito 4, Fontana 12, Zuccan 9, Ardessi 7, Locci, Benigni 3, Furioso 14, Facchini.
BOR: Kapič 4, Rudeš, Fabjan 14, Sirk 18, Lisjak 18, Franica, Guštin 7, Hrvatič, Pertot, Kralj 17.
SODNIKA: Gaiopini in Mossa iz Tržiča.
PON: v 10. min. Bianco, v 18. min. Kapič in v 19. min. Ardessi.
PM: POM 12:20, Bor 7:18.
Izgleda, da so se «plavi» končno izvlekli iz krize, ki jih je mučila predvsem pred dvema tednoma, ko so izgubili dve tekmi s sorazmerno slabšim nasprotnikom.
V pričakovanju nedeljske tekme v Tržiču, trener Mari ni bil preveč optimističen, kajti POM je ena boljših ekip v tem prvenstvu.
Vendar so borovci končno zaigrali tako kot znajo. Posebno dobro so igrali v prvem polčasu. Zasluga za to gre v največji meri Kapiču, ki je tokrat gotovo odigral svojo najboljšo tekmo v tem prvenstvu. Če je bil Kapič v vodenju igre skoraj nezgrešljiv, lahko rečemo, da je bil enako Lisjak pri metanju žoge v koš. Borovci so si tako nabrali precej prednosti in so obdržali vodstvo do konca igre. Edinole proti koncu se je v vrstah «plavih» nekaj zataknilo, vendar sta se takrat izkazala Sirk ter Kralj in tako je bilo obdržano vodstvo do konca.
EKR
MLADINCI
Bor — Arte Gorica 72:73 (41:33)
BOR: Klobas 9, Sancin 11. Ražem 22, Vatovec 16, Perko 4, Lukša 8,
iiiMiiiiMimniMimiiiiiiiiiiiiiiMiimmiiiimiiimiiiiiiimiiiiMiiiiiiiuiitiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiMuiiiiiiiiiiiiii
NAMIZNI TENIS
Zopet lep Kraševk v
Na državnem turnirju
uspeh Pr a tu
Domov so se vrnile z več odličnimi uvrstitvami
šču Baiamonti, kjer se je, kljub vetru in mrazu, zbralo zadovoljivo j zgoraj omenjeno telovadnico, število gledalcev. Tekma je bila ne-l
Krasove namiznoteniške igralke so tudi na državnem turnirju v Pratu odigrale vodilno vlogo in poleg zelo dobrega skupinskega nastopa so o-svojile eno prvo in dve drugi mesti.
Najboljše se je odrezala Silvana Vesnaver, ki je v mladinski konkurenci v velikem finalu premagala klubsko soigralko Nevo Rebulovo, kar je nedvomno edinstveni dosežek, da se je finale odvijal v slovenskem jeziku. Obe Krasovi predstavnici sta prikazali res odlično igro. žigono-va je po uspešnem startu naletela v četrtfinalu na Uvo, ki jo je izločila tudi na lanskem državnem prvenstvu. Stubljeva pa tokrat ni imela sreče.
Med tretjekategornicami sta nastopili le Rebulova in Blažinova. Spet se je odlično odrezala Neva Rebulova, ki je po vrsti gladkih zmag šele v finalu položila orožje in tako zasedla odlično drugo mesto. Blažinova je morala kljub solidni igri v četrtfinalu priznati premoč poznejše zmagovalke.
Na koncu naj omenimo, da konkurenca tokrat res ni bila najbolj kakovostna, ker se niso turnirja ude-
ležile nekatere boljše igralke. Kljub temu pa lahko ocenimo nastop kra-
Rezultati:	
MLADINKE	
Žigon - Mancini	2:0
Rebula - Rossi	2:0
Caredu - Stubelj	2:0
Vesnaver - Girelli	2:0
Uva - Žigon	2:1
Rebula - Bevilacqua	2:0
Vesnaver - Caredu	2:0
Rebula - Uva	2:0
Vesnaver - Strino	2:0
Vesnaver - Rebula	2:0
LESTVICA 1.	Vesnaver - Kras 2.	Rebula - Kras	
TRETJEKATEGORNICE	
Blazina - Casini	2:0
Rebula - Magnani	2:0
Strino - Blazina	2:0
Rebula - Uva	2:0
Rebula - Bevilacqua	2:0
Strino - Rebula	2:0
LESTVICA 1.	Strino 2.	Rebula - Kras	B. S.
Žerjal 2, Sestan 0, Mesesnel 0.
ARTE: Colla 4, Dall’Osto 0, Del Nevo 0, Meden 12, Urban 19, Visintin 15, Beltrame 6, Kovič 2, Miche-lin 10 in Ličen 5.
SODNIKA: Sclauzero in Angeli iz Gorice.
PROSTI METI: Bor 16:24, Arte 15:32.
PET OSEBNIH NAPAK: Klobas,
Žerjal. Vatovec, Sancin in Michelin (vse v drugem polčasu).
Tudi tokrat so se borovci vrnili z gostovanja praznih rok. S prikazano igro so naši fantje razočarali kajti še zdaleč niso ponovih dobrih uspehov iz prejšnjih tekem. Igrali so zaspano, slabo so branili in tako tudi zamudili lepo priložnost za zmago. «Plavi» so bili kljub vsemu temu vedno v vodstvu. Domačini so jih prehiteli šele deset sekund pred koncem in tako pospravili svoj prvi par točk. Goričanom sta zelo pomagala tudi sodnika. Njuno sojenje je bilo očitno pristransko, kaj ti izmišljevala sta si napako za napako v škodo borovcev. Ti so izgubili v petih minutah kar tri igralce in nato še enega, tako da so tekmo končale rezerve. Te so
se kljub temu dobro odrezale. Naj-, stva morda pričakovaIj od kra.
borb Koši ’	56 ^ d0br°|— kaj " s° P° uspešnem
boril ood koši.	začetku zašli v manjšo krizo in so
Kot smo že omenili so domačini I tako izgubili stik z vrhom lestvice, prehiteli «plave» deset sekund pred j Sobotni odločen nastop (proti sicer koncem, ko je sodnik neupravičeno objektivno slabemu nasprotniku) pa
kot prerojeni in nizali točko za točko, medtem ko se je GMT čedalje bolj pogrezal v krizo, iz katere ni več naše! izhoda. «Plavi» so v tretjem nizu povedli s 14:2, si zapravili več lepih priložnosti za dosego zadnje točke ter z veliko muko in živčnostjo nato le izbojevali še eno točko.
Tudi v naslednjem setu so si odbojkarji Bora zagotovili takoj visoko prednost 10:1, vendar tokrat nasprotnikom niso dopustili, da bi jim ogrozili zmago.
V	letošnjem prvenstvu je Bor že tri tekme izgubil s 3:2. Zato so bili «plavi» v uvodnih udarcih petega niza precej zaskrbljeni. Ko pa so se otresli treme, je bilo z nasprotniki konec, saj je bila tekma v bistvu odločena že pri stanju 9:4 in nato 14:8 za Bor
Med «plavimi» sta tokrat dobro zaigrala Kodrič in Zadnik, ki je imel nehvaležno vlogo čuvati Veljaka. Neubauer je bil mnogo boljši v vlogi igralca kakor trenerja, ostali pa so zaigrali nekonstantno. Ugrin, ki je nadomestil Požarja, je tehnične hibe popravil z veliko prizadevnostjo.
Mig
ŽENSKA C LIGA
Breg — Voltolini	3:1
(2:15, 15:7, 15:4, 15:10)
BREG: Kofol, Klabjan, Lovrečič, Meneghetti, Olenik, Pavletič, Sancin, Trenta.
VOLTOLINI:	Battaglia, Bellet,
Faccci, Franzoi, Revolti, Tomasini, Vecchi, Vivari.
SODNIKI: Pelesson, Zachigna in Sechi.
Brežanke so si priborile s sobotno zmago nad Voltolinijem lep uspeh: priborile so si namreč 3. mesto na lestvici.
Ta tekma bi morala biti na sporedu že 31. januarja, a je tedaj odpadla, ker gostje niso mogle pravočasno prispeti v Dolino.
Igra v sobotni tekmi ni bila posebno zanimiva. Več od nasprotnic so pokazale Brežanke, ki so od časa do časa zaigrale dobro in navdušile gledalce z lepimi in učinkovitimi akcijami. Zaskrbljujoče je potekal le prvi niz, v katerem je vladala med Brežankami popolna zmeda, kar so, seveda, nasprotnice temeljito izkoristile. Kasneje pa so «plave» poprijele in so z dobro taktiko povsem onemogočile nasprotni ekipi možnost, da bi še naprej diktirala svoj tempo igre.
Zmaga «plavih» je prestižnega pomena, pa tudi krepka psihična spodbuda za ostali del prvenstva.
PAT
MOŠKA D LIGA
PAV Naticonia — Kras 0.3 (10:15, 10:15, 1:15)
V	zaostali tekmi moške odbojkarske D lige je v soboto šesterka Krasa slavila prepričljivo in čisto zmago v gosteh, ki je omogočila da je ob koncu prvega dela prvenstva pristala na zadovoljivem tretjem mestu lestvice. Sicer smo v začetku
dosodil tehnično napako Perku, ki ni zakrivil ničesar. Goričani so izkoristili en prosti met in zmagali. Tako so sedaj «plavi» na dnu lestvice, brez točke.
V prihodnjem kolu jih čaka težko srečanje proti Italcantieriju. Ker sta
si ekipi enakovredni,	se obeta trd
boj.	Peter
Ostali košarkarski izidi:	
KADETI	
Arte B - Dom	70:64
Kontovel - Flaminio	87:75
DEČKI	
Dom - Patriarca B	60:61
Kontovel - Bor	81:52
Don Bosco - Breg	73:25
	
Reprezentanca v sredo
FIRENCE, 8. — Vodstvo italijanske državne nogometne reprezentance je objavilo postavo svoje ekipe, ki bo v sredo odigrala prijateljsko trening tekmo proti enajsterici Ko-penhagna. Italijansko moštvo bo i-gralo v taki postavi: Zoff, Tardelli, Rocca, Benetti, Bellugi, Facchetti, Causio, Antognoni, Graziani, Cappello, Pillici, 12 Castellini, 13 Roggi, 14 Zaccarelli, 15 C. Sala. 16. Bet-tega.
KOLESARSTVO
Pariz - Nica
MONTLUCON, 8. — Francoz Jacques Eclassan je osvojU danes prvo etapo mednarodne kolesarske dirke Pariz - Nica. Na 228,5 km dolgi progi so tekmovalci dosegli naslednje rezultate:
L Jacques Esclassan (Fr.) 6.06'09'’ (p. h. 37,444 km na uro)
2.	Maertens (Bel.)
3.	Thurau (Fr.)
4.	Karstens (Niz.)
5.	Raaz (Niz.)
6.	Wesenmael (Bel.)
7.	Fussien (Fr.)
8.	L. Lemain (Bel.)
9.	Tierlinck (Bel.)
10. Van Katwijk (Niz.)
je pokazal, da so slabi nastopi slovenskih odbojkarjev že šli v pozabo in se obetajo boljši rezultati.
Tekma sama ni bila kdo ve kaj zanimiva, saj je bil Kras vsaj za razred boljši od še neizkušenih in poprečnih domačinov. Prvi set so krasovci po medli igri odločili brez težav v svojo korist in delni uspeh ni bil nikoli v dvomu. V drugem setu so gostje popustili in domača Natisoma je odločno povedla kar s 6:0. Vendar so z odločnim protinapadom krasovci uspešno zaključili zasledovanje nasprotnika in odločili tudi ta niz v svojo korist. To je povsem strlo domačine, katerim so v tretjem setu razigrani krasovci prepustili le častno točko.
B. S.
Ostali odbojkarski izidi:
1. ŽENSKA DIVIZIJA Kontovel - PAV	3:0
Corridoni - Sloga	3:0
Torriana - Sokol	1-3
1.	MOŠKA DIVIZIJA
Olympia - AGI	31
2.	MOŠKA DIVIZIJA
Dom - Rozzo!	2:3
ROKOMET'
V ITALIJANSKI A LIGI
Duina gladko odpravila šibke igralce Modcne
Duina — Modena 21:13 (15:?)
Duina^ je v nedeljo v Modeni na nemogočem blatnem igrišču, s katerega so komaj odstranili sneg. premagala istoimensko moštvo in je še vedno na vrhu lestvice italijanske prve rokometne lige s točko prednosti pred Volanijem. Tržačani niso mogli v nedeljo pokazati tiste igre, ki so je vajeni, saj je bila žoga zaradi slabega vremena spolzka in ie rada uhajala iz rok. Nasprotnik Tržačanov je bil izredno šibak, kar dokazuje že rezultat sam, poleg tega pa tudi dejstvo, da je trener Duine Lo Duca pustil na igrišču vedno istih sedem igralcev.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tei. 79 38 08
79 46 38 79 58 23 76 14 70
Podružnica	Gorica, Ui. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 • 57 23
Naročnina
Mesečno 2.100 Hr — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ	Žiro račun 50101-603-45361 «ADII» - DZS - 61000 Ljubljana,
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de-
lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000.
Finsnčno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višina v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in gcriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPÌ.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
Stran 6
9. marca 1976 Odgovorni urednik Gorazd Vese!
Izdaja in tiska
ZTT - Trst
PRIČEVANJE PODPREDSEDNIKA ANED SENATORJA MARISA PRED TRŽAŠKO POROTO
Tudi ZRN ni ločila žrtev nacističnih taborišč na «nedolžne» in «krivce»
Poskus esoso me v, da bi v zadnjih dneh vojne zabrisali vsako sled za taborišči smrti - Krematorijska peč v Rižarni začela goltati prve žrtve že v začetku aprila 1944. leta - Sodni zbor bo moral v tem tednu odločati o zasliševanju dodatnih prič, ki so jih predlagali javni tožilec in zastopniki prizadetih strank
Odposlanstvo devinsko-nabrežinske občine z županom Albinom Škerkom na čelu
Prvi del procesa zaradi zločinov v taborišču smrti v Rižarni se počasi bliža koncu: danes in jutri bi J moral sodni zbor zaslišati še zadnje prijavljene prizadete stranke, za četrtek pa je predvideno zasliševanje Erminie Schellander, odvetnice, ki jo je posebno porotno sodišče leta 1946 obsodilo na tri leta zaporne kazni zaradi kolaboracionizma. Njena glavna naloga je bila prodajati lastnino, ki so jo esesovci zaplenili Židom in političnim preganjancem. Ker je ženska bolna in ne more v Trst, jo bo delegacija sodnega zbora zaslišala v Milanu in nato poročala naslednjega dne sodišču. S km in torej najpozneje v petek bi se moral zaključiti prvi del procesa in do tedaj bo moral sodni zbor do-konérx odločiti o dveh vprašanjih, ki so za obravnavo odločilnega pomena: 1. če in koliko dodatnih prič, ki so jih zahtevali javni tožilec in zastopniki prizadetih strank, bo še zaslišal: 2. prijave katerih prizadetih strank bo sprejel, saj, kot je znano, si je že prvi dan pridržal pravico, da preveri utemeljenost nekaterih prijav..
Od odgovora porote na omenjeni dve vprašanji je odvisno, kako se bo proces razvil: ali po ozkih tir-tucan, ki jih je začrtal v svoji u-temeljitvi sodnega ukaza preiskovalni sodnik dr. Sergio Serbo, ali pa, kot zahtevajo prizadete stranke in z njimi vse demokratično javno mnenje, misli sodni zbor iti zadevi do dna ter razgaliti sramotno resnico fašističnega in kolaboracionistič-nega Trsta, tistega dela mesta, ki je s svojo hlapčevsko predanostjo nacističnemu okupatorju dejansko o-rrtogočil delovanje tako pošastnemu uničevalnemu stroju kot je bila Rižarna.
Kako nesmiselno bi bilo nadaljevati z razlikovanjem med «krivimi» in «nedolžnimi» žrtvami taborišča pri Sv. Soboti je med včerajšnjo o-bravnavo pokazal član višjega sodnega sveta in podpredsednik vsedržavnega združenja bivših preganjancev ANED senator Gianfranco Ma-ris, ki se je v imenu združenja prijavil kot zasebna stranka. «AN K D _ je poudaril senator — _ne dèla nobenih razlik med svojimi člani, Židi ali partizani, politipnimi preganjanci ali «nedolžnimi» žrtvami nacističnega in fašističnega na-(
silja. Združenje je bilo vselej enotno in po svoji sestavi predstavlja vse demokratične sile ustavnega loka, ki so se borile proti fašizmu.»
Senator Maris je nato izročil sodnemu zboru tekst sporazuma, s katerim je zvezna nemška repubbka leta 1961 (sporazum je bil nato spremenjen v zakon dve leti pozneje) priznala vsem italijanskim preganjancem pravico do odškodnine kot moralno povračilo za prestano trpljenje. Ta sporazum ima poseben pomen, ker prvič ZRN sama ne ločuje med «krivci» in «nedolžnimi» žrtvami nacističnega in fašističnega terorja in je priznala pravico do odškodnine tako Židom kot partizanom, tako političnim kot rasnim preganjancem in drugič, ker je to edina odškodnina, ki jo je dobila Italija, saj kot zaveznica Tretjega Reicha ni imela pravice do nobenega povračila za vojno škodo. Bistvenega pomena je pripomniti še, da je bila odškodnina priznana deportirancem, ki so bili zaprti v vseh nacističnih uničevalnih taboriščih in torej tudi v Rižarni pri Sv. Soboti, prav tako v sporazumu ni nobenih razlik med političnimi in rasnimi preganjanci. Zakaj naj bi jih torej delalo italijansko sodstvo?
Na izrecno vprašanje odv. Flore je senator Maris orisal še dogodek iz zadnjih dni vojne, ki mu je bil osebno priča v uničevalnem taborišču Gusen - 1 pri Mauthausnu: 21. aprila 1945.. leta so esesovski krvniki zažgali 2.000 najhuje zdelanih jetnikov, živih prič njihovega zverinstva in upepelili vse dokumente o delovanju taborišča. «To je bilo prvič — je pripomnil senator — da smo zavohali dim po zažganem papirju.» Dogodek pa gre vsekakor uokviriti v širše dogajanje,, ker je Himmler nekaj dni pred porazom u-kazal vsem esesovskim enotam in torej tudi krvnikom v Rižarni, naj uničijo vse dokazno gradivo in vse krematorijske peči pred umikom. Zato so tistega dne strpali 2.000 najbolj zdelanih jetnikov kar v barake, kjer so prenočevali, in jih tam zastrupili s plinom. Nesrečneže, ki so v brezupnem poskusu, da bi se rešili, razbili okenske šipe. in skušali pobegniti na prosto, pa so pokosili s strojrticami.
na dnevnik Arianne Szoreni, ženske, ki živi v Milanu, a ki je med prvimi doživela grozote Rižarne. Arianne so kot 11-letnega otroka nacist: odgnali v taborišče pri Sv. Soboti skupaj s starši in s 7 brati in dekletce je bilo edino, ki je ušlo morilski sli rabljev. Po vojni je po nasvetu zdravnika napisala dnevnik tragičnih dni, ki jih je preživela pri Sv.
Soboti v poskusu, da bi se rešila more tragičnih doživljajev. Njeno pričevanje je zanimivo, ker dokazuje, da je krematorijska peč v Rižarni začela goltati žrtve že konec ^________ ________ ______ ...
aprila 1944. leta in ne konec junija, j zajet 10. januarja 1945. leta v Bor-kot so mislili doslej. Prav zaradi štu, kjer so pripadniki Collottijeve
teljstva javne varnosti v Rimu odkril ljubljanski zgodovinar dr. Tone Ferenc. V svojem poročilu dr. Gue-li obširno in zelo podrobno poroča nadrejenim o odkritju radijskega oddajnika in sprejemnika na Lari-sovem domu, o poskusu bega partizana, o oboroženem spopadu in končno o njegovi aretaciji. V isti dobi je posebni inšpektorat javne varnosti dosegel še en zelo pomemben uspeh v boju proti odporniškemu gibanju in sicer odkritje in aretacijo narodnih herojev Antona Veluščka in Bora Segulina. Z njima je bilo aretiranih več aktivistov, med katerimi tudi Gigante, voditelj italijanske komunistične partije, ki je bil sicer doma iz Apulije, a katerega je dolžnost protifašističnega borca privedla v naše kraje.
Najbolj presunljivo pa je bilo pričevanje Franice Tui por. Čepar, ki se je prijavila Uot zasebna stranka za očeta Franca Tula. Mlada žena — v kratkem bo praznovala 31. rojstni dan — ni nikoli spoznala očeta, ki je umrl v Rižarni. Esesovci so ga odgnali kot talca tri mesece pred njenim rojstvom in ga nato ubili v Rižarni, kot je družini takoj po vojni sporočil jugoslovanski Rdeči križ. Franica je na izrecno vprašanje sodnika poudarila, da meni, da je oče sodeloval z osvobodilnim gibanjem. vendar tega ne bi mogla točno povedati, ker se je rodila po vojni. Prav zato pa je izzvenela zelo neumestno, vsaj v tem primeru, predsednikova opazka, da bi morale biti prizadete stranke bolj točno seznanjene z usodo in z delom svojcev.
Med včerajšnjimi pričami gre o-meniti še Klaro Petaros, ki se je prijavila kot prizadeta stranka za strica Danila Petarosa, ki je bil
pridružiti se nacistom. Čeprav v pismu, ki ga je poslal tržaški poroti obžaluje, da ga tednik prikazuje kot nacističnega rablja, pravi, da je pripravljen pričati na tržaškem sodišču, če bi sodni zbor imel to za potrebno, dodaja pa vsekakor, da so imeli člani bataljona manj pomembne naloge in da bi zato lahko povedal bore malo o ustroju uničevalnega taborišča.
Na to pismo se je znova navezal odv. Kostoris, ki je spomnil sodni zbor, da so zastopniki prizadetih strank že prejšnji teden zahtevali naj bodo zaslišani kot priče vsi pripadniki italijanskih esesovskih enot, ki so še živi in dosegljivi.
Včerajšnji obravnavi je prisostvovala delegacija devinsko-nabrežinske občine, ki jo je vodil župan poslanec Albin Škerk. S svojo prisostnostjo so hoteli poudariti, kako vse demokratične sile s Tržaškega pozorno sledijo procesu in pričakujejo, da bo sodni zbor uradno priznal resnico, za katero je bila doslej uradna Italija gluha.
VOJMIR TAVČAR
IZJAVE PREDSEDNIKA TITA PRED ODHODOM V LATINSKO AMERIKO
Neuvrščenost je danes najbolj dinamična gonilna sila pozitivnih gibanj v svetu
Razdelitev sveta na bloke bi pomenila nadaljevanje hladne vojne - Dežele Latinske Amerike naj se zoperstavijo vsem oblikam nadvlade in izkoriščanja
Potovanju jugoslovanskega pred-( V zvezi z nadaljnjim razvojem v
sednlka Tita v Mehiko, Panamo in Venezuelo (začelo se bo z obiskom v Mehiki v sredo) pripisujejo v teh latinsko - ameriških državah, prav tako pa tudi v Jugoslaviji veliko pozornost. Mehiški in panamski tisk že nekaj dni objavljata številne članke o Jugoslaviji in njenem voditelju Titu, ki je prejšnji petek na Brionih sprejel komentatorja mehiške televizije Juana Lopeza Moctezumo in odgovoril na več vprašanj. Besedilo intervjuja je nocoj objavifa jugoslovanska agencija.
Na začetku intervjuja mehiški televiziji je Tito poudari)., da se veseli ponovnega obiska v Mehiki in da je vedno visoko cenil revolucionarno preteklost te države in njema današnja hotenja in napore v notranjem razvoju in na mednarodnem prizorišču. «Ta obisk — je nadaljeval Tito — mi bo omogočil, da se pobliže seznanim z gibanji in razmerami v tem širšem območju. Minilo je namreč več kot deset let odkar sem bil v nekaterih deželah Latinske Amerike. Procesi, ki zdaj potekajo, ne glede na mnoge ovire in nasilje reakcije v nekaterih državah, obetajo še hitrejše korake na poti krepitve neodvisnosti in pospe
«Latinski Ameriki in glede njene mednarodne vloge je predsednik Tito med drugim dejal: «Dežele Latinske Amerike vodijo vse bolj odločen boj za svojo politično in gospodarsko osamosvojitev. Povsem razumljivo je, da si prizadevajo za suvereno razpolaganje s svojimi naravnimi bogastvi in človeškimi potenciali in da jih izkoriščajo za lastni družbeni in gospodarski napredek, za dobrobit svojih narodov. Toda za prizadevanja prihajajo v spor s tujimi interesi, predvsem večnacionalnih družb, ki že mnogo let vlečejo ogromne dobičke iz naravnih bogastev teh držav in se na različne načine vmešavajo v njihove notranje zadeve. Uspehi v tem boju so odvisni od odločnosti vsakega posameznega naroda in tudi od stopnje enotnosti in solidarnosti vseh. Čeprav je Latinska Amerika pri nekaterih osnovnih vprašanjih v precejšnji meri uresničila to enotnost, kar se zrcali v vrsti regionalnih dejavnosti, pa bo potrebnih še mnogo naporov, da bi obvladali težave, ki so na tej poti.»
«Pri tem se morajo dežele Latinske Amerike povezovati z drugimi
-	,	,	• j -u „ I narodi sveta in vključevati v boj
sitve gospodarskega in družbenega narotjov in držav proti še vedno na-
napredka. Skratka, Latinska Amerika ima vse pomembnejšo vlogo v mednarodnih odnosih in vidno prispeva k politiki neuvrščenosti,»
tega je odv. Kostoris zahteval, naj sodni zbor zasliši Szorenijevo kot pričo, o čemer bo porota morala odločati v prihodnjih dneh.
Pričevanje podpredsednika vsedržavnega združenja preganjancev je bilo osrednji dogodek včerajšnje obravnave, med katero se je pred sodnim zborom zvrstila skupina svojcev žrtev fašističnega in nacističnega nasilja. Mnogi so pa za usodo svojcev zvedeli šele po vojni in marsikateri šele leta 1935 iz seznama žrtev R''žarne, ki je b:l objavljen v našem listu. Opisani doživljaji so tragično podobni drug drugemu, vendar pa so prav zaradi te podobnosti dramatičen izraz pošastnega obsega, ki ga je nacistični uničevalni stroj dosegel v Trstu in v Adriati-sches Kuestenlandu nasploh. Žal v nekaterih primerih odvetniški kolegij, ki zastopa prizadete stranke, ni znal s primernimi vprašanji stimulirati prič ter poglobiti nekaterih pomembnih plati problema kot na primer, kako je mogoče, da so v tržaški škofiji imeli vsaj delen seznam žrtev Rižarne in od kod so dobili i-mena preminulih.
Posebej pa gre omeniti pričevanja Marina Larisa, ki se'je prijavil kot zasebna stranka za brata Maria. Le-ta je oil aretiran"?, maja v Miljah in v ostrem spopadu z nacisti hudo ranjen. Odvedli so ga najprej v bolnišnico, nato so ga gnali v koronejski zapor in končno v Rižarno, kjer je bil ubit. O aretaciji ■Maria Larisa ;e vodja posebnega inšpektorata javne varnosti za Julijsko -krajino zelo podrobno poročal šefu republikinske policije v Ma-
GB MEDNARODNEM PRAZNIKU ŽENA
Ženskih delovnih sposobnosti nikakor ne gre podcenjevati
Žensko delegacijo sprejel tudi predsednik poslanske zbornice Pertini • Množična udeležba na zborovanjih v vsej Italiji
Ob koncu svojega pričevanja je I derno kot med drugim dokazuje do-senator Maris opozoril sodni zbor še ; kument, ki ga je v arhivu ray
zločinske tolpe in esesovci odkrili partizanski bunker. V silpvitem spopadu je bil Petaros ranjen. Najprej so ga zaprli v Coroneo, nato pa odgnali v Rižarno, kjer je bil 5. apri-ìa ubit. V svojem pričevanju Klara Petaros ni podrobneje povedala, v kakšnih okoliščinah je bil stric ranjen in aretiran, nobenemu od odvetnikov, ki zastopajo prizadete stranke pa se ni zdelo potrebno, da bi to poglobil.
Pričevanja vseh ostalih prizadetih strank, ki so še včeraj zvrstile pred tržaško poroto, so več ali manj podobna navedenim, posebej pa gre o-meniti, da dokazujejo, kako tesna je bila povezava med posebnim inšpektoratom Javne varnosti za Julijsko krajino, varnostno službo SD s sedežem na Trgu Oberdan in uničevalnim taboriščem pri Sv. Soboti. Elementov, ki potrjujejo to organsko vez, zlasti še v zajetnih svežnjih dokumentov, ki sta jih izročila sodne-mu zboru zgodovinarja dr. Ferenc in prof. Collotti, je več kot dovolj. Upati je le, da jih tržaško porotno sodišče ne bo prezrlo, da bi. kot so delali vsi uradni krogi doslej, skušalo prikriti sramoto fašističnega in kolaboracionističnega Trsta.
Preden je zaključil včerajšnjo o-bravnavo je predsednik dr. Maltese prebral še pismo, ki mu ga je poslal Piero De Vecchi, eden od italijanskih esesovcev, katerih imena smo objavili v petkovi številki našega lista. De Vecchi, ki živi v neki vasi blizu Neaplja, je med razgovorom z urednikom tednika «Gente» priznal, da je bil v Rižarni in dodal, da je bil kot član tako imenovanega bataljona Davide prisiljen
RIM, 8. — Prireditve ob današnjem mednarodnem prazniku žensk niso izzvenele, kakor premnogokrat v preteklosti, morda v nekakšnem oružab-nostnem vzdušju, temveč v zavesti, da je treba «žensko vprašanje» slednjič vendar rešiti. Skratka, niz manifestacij, ki so se zvrstile tako rekoč vzdolž vsega polotoka, je slonel na odločni zahtevi, da se končno ženski prizna tisita pomembna vloga v družbenopolitičnem, gospodarskem in kulturnem življenju, ki ji tudi po vsej pravici pritiče, posebno še, ako pomislimo na velikanske žrtve, ki so jih ženske darovale v boju za svobodo.
Ustrezne prireditve so bile v vseh večjih mestih, zlasti pomenljive pa so bile manifestacije v Rimu in Milanu. V glavnem mestu so poslanke ter uslužbenke poslanske zbornice priredile prav posebno prireditev, ki ji je prisostvoval tudi predsednik zbornice Pertini. Ob tej priložnosti so imele zanimivo razpravo, med katero so se dotaknile vseh najbolj kočljivih problemov, ki zadevajo današnje razmere ženskih delovnih slojev.
Na pobudo študentov je bilo na rimskem trgu Santi Apostoli množično zborovanje, ki se ga je udeležilo kakšnih 5.000 oseb, pretežno seveda žensk. Med drugimi so spregovorili predstavnica ženskega gibanja UDI, dekle iz Čila in zastopnik sindikata CGIL Garavini. Poudarili so, da bo mogoče «žensko vprašanje» rešiti le z zagotovitvijo delovnih mest doslej
nad 10.000 oseb, med njimi tudi predstavnike sindikalne federacije CGIL-C1SL-UIL. Tudi ob tej priložnosti so govorniki posvetili največjo pozornost vprašanju ženske delovne sile, a solidarnost z ženskami, ki so danes slabše plačane od moških ter njih število na delovnem trgu sistematično upada, so pokazali uslužbenci številnih kovinsko-mehanskih, tekstilnih in drugih obratov s tem, da so za določen čas stavkah. Med govorniki je bila tudi delavka iz znane tovarne FAEMA, kjer je bilo pred kratkim odpuščenih 1.100 delovnih moči.
Na Malem Lošinju je turistom lepo
REKA, 8. — V zadnjih 48 urah je na kvarnerskih otokih zapadlo 5 cm snega. Snežilo je celo na Malem Lošinju, ki sicer slovi po dokaj milih zimah. Tam se nahaja precej turistov, pretežno Nemcev, ki zaradi snega ne bodo plačali hotelskih uslug v smislu ustreznih pravil, po katerih smejo ob takšnem vremenu gostje zastonj uživati nočitve in hrano. Sneg je zapadel tudi še v Šibeniku, kjer je bela odeja dosegla 15 cm.
AGRIGENTO, 8. — Neznanci so v noči od sobote na nedeljo vdrli v podružnico kreditnega zavoda Cassa di Risparmio Vittorio Emanuele zanemarjenim pripadnicam drugega ter odnesli okoli 200 milijonov lir
spola.
Zlasti pomenljiva pa je bila manifestacija v Milanu, ki je privabila
v gotovini oziroma raznih vrednostnih papirjev. V banko so vlomili skozi stranska vrata.
vzoči politiki s pozicij sile, proti imperializmu, kolonializmu in neokolonializmu, proti vsem oblikam nadvlade in izkoriščanja.»
Jugoslovanski predsednik Tito je v zvezi s sedanjimi razmerami v svetu menil, da so se mednarodni odnosi spet do neke mere poslabšali, nekatera žarišča, zlasti v Afriki, pa povzročajo zaskrbljenost. «Po težkih izkušnjah iz druge svetovne vojne ter iz let bladne vojne, posebej pa po zastrašujočih opozorilih v zvezi z najnovejšimi dosežki na področju oborožitve — je poudaril Tito — je kazalo, da se svet obrača k miru in da se oddaljuje politika sile. Menili smo, da je politika popuščanja tudi sprejeta kot edina alternativa. Toda ta optimizem slabi zaradi mnogih dogodkov v zadnjem času. Kajti politika popuščanja se je spopadla z mnogimi interesi, zlasti velikih, še več, zdaj smo v obdobju, ko se politika popuščanja skuša izrabiti za ožje interese posameznih sil, pa tudi za dosego novih pozicij. Zaradi tega ni občutnejšega napredka v reševanju akutnih problemov. Oboroževalna tekma, na primer, se zdaj krepi. Ali, recimo, ko se je po zgodovinskih zmagah narodov Vietnama, Kambodže in Laosa ter osvoboditve vrste novih držav izpod kolonialne odvisnosti zdelo, da ne bo nasprotovanja procesom osamosvojitve, smo se soočili z novimi grobimi pritiski in vmešavanji od zunaj. To je naj-bolje ponazorila neokolonialistična in imperialistična intervencija v Angoli, ki je skušala onemogočiti u-trditev te mlade, neodvisne republike.»
«Neuvrščenost — je v intervjuju tudi naglasil predsednik Tito — je danes najbolj dinamična gibalna sila pozitivnih gibanj v svetu. Na račun te politike je velikemu številu držav uspelo dobiti in okrepiti svojo neodvisnost. Ta politika je vplivala, da smo se zognili popolni razdelitvi sveta na bloke, kar bi v bistvu pomenilo nadaljevanje hladne vojne in konfrontacije.»
Po Titovih besedah je razumljivo, da neuvrščena politika zadeva osnove imperializma in sploh tuje nadvlade v svetu. «Zaradi tega se v zadnjem času tudi krepijo pritiski na neuvrščene države in države v razvoju, m sicer s strani tistih sil, ki želijo ohraniti sedanje privilegirane položaje. Žal_ imajo ponekod tudi uspeh. Povzročajo no
to pogosto z grobim vmešavanjem, pa tudi z vojaškimi intervencijami. Toda to ne more zaustaviti neizbežnih procesov m oslabiti skupne moči neuvrščenosti! Še več, to v neuvrščenih državah poglablja pojmovanje njihovih bistvenih interesov in krepi odločnost, da se vztraja v boju zanje.»
V zvezi s pripravami na konferenco v Colombu je Tito dejal, da po njegovem mnenju potekajo ugodno, in sicer zato, ker so v središču bistvena vprašanja. «Prepričan sem, je dejal Tito, da bo zborovanje v Colombu nova manifestacija moči. enotnosti in solidarnosti neuvrščenih držav.
Ob koncu intervjuja je mehiški novinar zastavil predsedniku Titu še nekaj zanimivih vprašanj: VPRAŠANJE: «Te dni je bil 25. kongres KPSZ. Eden izmed vidikov, k; jih je bilo opaziti, je bilo poudarjanje nekaterih komunističnih partij, da imajo potrebo po večji neodvisnosti v svojem delovanju. Kaj mislite o kongresu in o takšnih težnjah?»
ODGOVOR: «Mislim, da je 25. kongres KPSZ velikega pomena za Sovjetsko zvezo. Bistvenega se mnogo ne spreminja, ampak se nadaljuje kontinuiteta politike, ki jo je tudi doslej vodilo vodstvo KPSZ. U-gotovili so nekatere težave v preteklosti, med drugim na področju kmetijstva itd. Verjetno bodo tudi kakšne kadrovske spremembe. No, jaz tega ne vem. Delo še ni končano. Na tem kongresu je prav tako prišlo do izraza vztrajanje nekaterih evropskih partij, med njimi tudi jugoslovanske, pri svojem neodvisnem položaju. Pogovori o pripravah na konferenco evropskih komunističnih partij v Berlinu bodo trajali še nekaj časa. No. prepričan sem, da se nodo končali uspešno in da bo prišio do nekega skupnega sporazuma, ki bo spoštoval razlike v statusu posameznih držav, a ne bo motil enotnosti in mednarodne solidarnosti komunistov.»
VPRAŠANJE: «Pred časom je bil svet zaskrbljen za vaše zdravje. Na srečo je zdaj to že preteklost. Kaj nam lahko poveste o tem kot človek, ki zelo veliko dela?»
ODGOVOR: «Da, to je minilo. Zdaj se dobro počutim. Bil sem prehlajen, dajal pa me je tudi išias. To je, veste, bolezen, ki je na človeku ni opaziti, rio te ljudje gledajo, ne verjamejo, da si bolan. Samo tisti, ki ga ima, to dobro čuti. Zadnjikrat sem se poleg išiasa tudi malo prehladil, na se vendar ni videlo, da sem bil bolan. Lahko rečem, da sem zadovoljen z zdravjem, popolnoma senr. zdrav.»
Tako je Tito v sproščenem pogovoru z mehiškim novinarjem (nocoj ga je objavila tudi že jugoslovanska televizija) pobil tiste govorice na zahodu, češ da z njegovim zdravjem ni vse v redu, in tudi zlobne namige tistih, ki jim socialistična in neuvrščena Jugoslavija ni po godu, da Jugoslavijo v obdobju po Titu čakajo hude preizkušnje. Jugoslovanska enotnost je nadvse trdna, tako kar zadeva sedanjo politiko in tudi kar zadeva prihodnost države. Jugoslavija je m bo ostala neuvrščena in sociaiistiena — to pa je tudi ena izmed poslanic, ki jo bo jugoslovanska delegacija na čelu s predsednikom Titom ponesla ta teden na potovanje po nekaterih državah Latinske Amerike.
VLADO BARABAŠ
PALERMO, 8. - Karabinjerji so danes aretirali 42-letnega delavca Salvatoreja Nuccia Obtožili so ga sodelovanja pri umoru, sindikalista Giuseppeja Muscarellija (50 let), ki je bil ustreljen s puško 3. marca na območju Mezzojusa nekako 35 km od Palerma. Nuccio je sedaj v palermski jetnišnici Ucciardone na
tranje težave v nekaterih od teh.	j.—-----------------
držav in spodbujajo nestabilnost, in S razpolago sodnim oblastem.
il
I
II!

0 Ki
1
maj v deželi sovjetov
«. POT
K SVETLOBI

Leta 1156, ko je Moskva že predstavljala pomembno nasehe so na’ visokem Borovickem holmu, na bregu reke Moskve in ustju reke Negline zgradili prve lesene stene. Moskva je začela hitro rasti in se razvijati, ker je pac ležala na ugodnem mestu trgovskih poti ruske ravnine.
Dolgo vrsto let v Rusiji ni bilo enotne države in številne razdrobljene kneževine so se med seboj bojevale. Zato se je tudi v XIII. stoletju posrečilo napadajočim ta-tarsko-mongolskim vojskam zajeti in podvreči številne ruske dežele Leta 1283 je, kot priča tverski letopis, tatarski kan Batij zavzel in porušil Moskvo, Kremelj z vsemi poslopji vred pa je požgal do tal.
Moskva je večkrat trpela zaradi tatarskih napadov, toda vedno se je dvignila na novo s pogorišč in s še večjo močjo branila svojo neodvisnost
Pametna politika velikega kneza Ivana Kalite v obdobju tatarsko-mongolskega jarma je omogočila okrepitev moskovske kneževine in rasti njene politične in ekonomske moči. To je omogočilo Kaliti, da je začel s prezidavo moskovskega Kremlja. V letih 1326 do 1340 so v Kremlju zgradili kamnite cerkve, Arhangelsko in Uspensko stolnico, nove
kneževske palače, ob koncu pa tudi krepke hrastove stene.
Tako je Moskva postala središče posvetnega m duhovnega življenja, Kremelj pa rezidenca velikih knezov in moskovskih mitropolitov.	............
Krepitev moči Moskve v drugi polovici štirinajstega stoletja, prav tako pa tudi nenehno grožnja vojne, v glavnem od tatarskih kanov, je vzpodbudila vnuka Ivana Kalite velikega kneza Dimitrija Donskega, da je začel 1367. leta graditi kamnite stene in stolpe Kremlja. V tem času so začeli v Kremlju graditi kamnite cerkve, Cudov samostan in nove kneževske palače. Nekoliko kasneje so zgradili Voznesenski samostan (1390). Za Moskvo se je ustalil naziv «belokamnita Moskva».
Ni bila še v celoti končana graditev Kremlja, ko se je nad Moskvo zrušila nova nevihta tatarskega napada. Leta 1380 je bila kulikovska bitka, v kateri so polki Dimitrija Donskega do zadnjega razbili čete kana Mamaja. Kulikovska bitka je bila tako trenutek preobrata v zgodovini moskovske kneževine. Omogočila je osvoboditev Rusije izpod tatarskega jarma in ob koncu štirinajstega stoletja ustanovitev centralizirane ruske države.
Pod velikim moskovskim knezom Ivanom III. je Moskva postala prestolnica združenih ruskih kneževin in se tako dvignila nad ostala mesta starodavne Rusije.
Starodavni Kremelj že ni mogel več ustrezati zahtevam nove države in v njem ležečemu dvoru velikega kneza vse Rusije. V moskovskem Kremlju se je zato začela grandiozna gradnja, zavoljo katere so povabili velike italijanske stavbenike: Aristotela Fioravantija, Pietra Antonia Soiaria, Marka Ruffa, Alevija Novija in druge. Ko so delali skupaj z ruskimi mojstri, niso upoštevali samo krajevnih razmer gradnje, temveč so bili nenehno tudi pod vplivom ruskih gradbeniških tradicij. Zato je bilo njihovo ustvarjanje v
celoti pretkano z duhom ruske nacionalne arhitekture.
Na mestu ostarelih belokamnitih utrdb Kremlja iz časa Dimitrija Donskega so začeli graditi iz opeke nove mogočne zidove in stolpe. Graditi so začeli veličastno U-spensko in Blagoveščensko cerkev, Granovito palačo, postavljati so začeli temelje kneževski grobnici — Arhangelsk! katedrali in širiti ozemlje Kremlja.
Gradbena dela pri izpopolnjevanju trdnjave so se nadaljevala tudi pod sinom Ivana III., velikim knezom Vasilijem Ivanovičem tja do 1516. leta. Poleg kremeljskih
■Vi ::	v..«



.............................................................................................................................:
Pogled na Kremelj z reke Moskve
sten so proti Rdečemu trgu izkopali rov, globok 12 in širok 32 metrov in združili reko Neglino z reko Moskvo. Zdaj se je Kremelj, obdan od vseh strani z vodo, spremenil v mogočno otoško trdnjavo svojega časa.
V	središču Kremlja so zgradili opazovalni signalni stolp, ki je bil znan pod vzdevkom zvonik Ivana Velikega. Svoj sedanji izgled pa je stolp dobil pod Borisom Godunovom 1600. leta.
Sedemnajsto stoletje je napisalo novo stran v zgodovino moskovskega Kremlja. Krepitev ruske države je v tem stoletju omogočila razcvet ruske umetnosti in arhitekture.
V	moskovskem Kremlju popolnoma obnavljajo m dograjujejo dotrajana poslopja in na mestu starih dvorcev gradijo kamniti dvorec — Teremo. V letih 1635 do 1665 so zgradili palačo patriarha in malo cerkvico Dvanajst apostolov. Po požaru 1682. leta ponovno okrase staro Granovito palačo. Kremeljske stolpe okrasijo z visokimi, elegantnimi, šotorom podobnimi kupolami, prekritimi z opeko in pozlačenimi vetrnicami.
In spet je uničujoči požar 1701. leta uničil vsa lesen» poslopja na severozahodnem delu Kremlja. Na prizorišču pogorelih žitnih dvorov so na ukaz Petra L postavili0" gromno poslopje Arzenala, ki je bil namenjen skladišču orožja in vojnega plena.	,.
Zapleten mednarodni položaj in bodoča vojna s Švedi v začetku osemnajstega stoletja sta terjali nujno in j-»' kojšnjo okrepitev Kremlja v skladu z vojaško tehnik0 tistega časa.
V	1707. letu so vzdolž kremeljskih zidov in stolpov zgradili utrdbe in izkopali rove. Kremelj je bil pripravljen upreti se švedskim osvajalcem, toda slavna zmaga ruskiu vojska pri Poltavi je rešila Moskvo pred nevarnostjo.
(Nadaljevanje sledi)