24
Ivan N. Resman:  Ljubici.
pa razjasni, in rada bi se vrnila na Triglav, toda bilo je že prepozno. Ob x/48 je Freyer zopet na gorenji Krmi, kjer prenoči. Drugega dne odide v Mojstrano, in čez dva dni ga že zopet dobimo na Mangertu. S Triglava je Freyer izprožil čez večni sneg rdeče barvano kamenje, čegar sled je dne 12. avgusta našel grof Fr. Hohenwart pri ogljarskih kočah v Vratih.
Leta 1841, je potoval Freyer po Kranjskem v spremstvu saksonskega kralja Friderika Avgusta, s katerim je bil tudi pri izviru Bistrice. Tu je iskal pota čez Cmir na Triglav O tem poti sodi, da bi bil najkrajši in tudi ne pretežak. — Več o tem znamenitem slovenskem hribolazci  pa morebiti o drugi priliki.
Ljubici.
redraga ! Jaz primem  per6, Poprimem s to desno roko, Da v pismu s teboj govorim, Da žalost si  ž njim ohladim. Na tuje sem moral  v  vojake  — Zapustil sem tebe,   rojake. Ko pišem ti te-le vrste", Mi  kapljajo z lica  solze"; Tja gledam, kjer solnce izhaja, Spominjam  se  našega  kraja In vzdihne,  pozdrave za te" Pošiljam  čez dol  in  gore". Izšlo je že solnce zlato" ; Po gozdu nam ptice pojo, Po travnikih rože cveto  — Srce" pa   —  bolno je,  bolnd! Veselo vse poje, živi  — Oj, kje si  pa,  ljubica,  ti! ? Brez tebe pač meni ni petja, Ni petja in tudi ne cvetja!
Da srce tolažbe dobi, Natrgal cvetice sem  tri: Kresnica,  glej,  prva je bela  —
Ljubezen da čisto bi cvela ; In druga mi roža je rdeča  — Ljubezen ostani goreča, In tretja zelen rožmarin  — Ljubezni je zveste spomin 5 Prej konec bo vsega svetd, Ko neha ljubezen moja!
Predraga,  perut si želim, Za hip le, da k tebi zletim, Ti  enkrat pogledam v obraz, In  enkrat začujem tvoj glas . . . Tako pa na,  v duhu rokd Čez dol  in  visoko goro, Naj  pismo te zdravo dobi, Naj  cvet ti  v njem rddost stori !
Na konci besede še te", Ki  prav iz srca mi kipe": Na nebu pač zvezdice ni, Kot tvoje so lepe oči, Kje rožica lepša cvete, Kot ti si mi,  moje dekle ! ? Oh,  več bi kot v morji  voda, Po tebi potočil solza.! . . .
Ivan N. Resman.