Štev. 79c
V Ljubljani, sobota, 9. aprila 1921,
#0MHM (Hltttvl m gOfOiriM*
Leto 1.
izhaja vsak delavnik popoldne
GENE PO POŠTI:
z« celo leto K 14-4*——
<50 pol leta K 72’—
V UPRAVI STANE MESEČNO K10’—
Uredili Stw> tu npmatštv« * *e-pitarjwi uik,: *{ot. 6 — Teiefcm urednllt»a 5ts». 53 — Te!e?on s=s uprevnBtva sit«. 328 s=
CENE PO POSTI:
za četrt leta K 36*— xa en mesec K 12*—
DELAVSKI LIST POSAMEZNA ŠTEVILKA 60 VIN.
Sadaos cmtraiizmm.
r	Belgrad, 7. aprila.
Srbski politiki okoli Nikole Pašiča, človeka starega kova in nepovratne preteklosti, so v družbi s tistim Pribičevičem,
Kl ga je samo sovraštvo do hrvatskega na-r°da, sklenili brezobziren blok, ki je ne-Slede na to, da nima opore v ljudstvu, lrdno odločen, da provede centralizem, na) velja, kar hoče. Treba jim je priznati, sredstev ne izbirajo. Od korupcije in Podkupovanja s stotinami milijonov, s katerim vplivajo na muslimanske bege — do kulturnega boja, ki naj onemogoči katoli-*ketnu duhovniku moralno pomoči ljudstvu, “»tinaškega sistema tam, kjer ljudstvo ni ^®ožno odpora — do izrednih policijskih °dredb, kjer je treba zlomiti organizirane franke, vse so poizkusili in morebiti izidejo še kaj hujšega. Ne, malenkostnih °2irov ti ljudje nc poznajo.
Vse to zato, da se okrepi naša država, 7* dobi trden temelj, da bo edina nazno-r*j in spoštovana nc zunaj. Kajti, tako tr-l)0 centralisti, le centralizem more državo jOnsolidirati. Kdor ni zanj, je sovražnik jfrzave, se mora ugonobiti, naj bo, kdor cČe. Vsi, od prvega do zadnjega, se mo-^i0 centralizirati, ljudje in družbe, posamezniki in dežele, živa bitja in mrtve knji-!e! če ne, nimajo pravice do obstanka. ,*sa zgodovina, jeziki, vere, vse se mora obrisati, da bo država močna.
. Tako. Rezultat vidimo pred seboj že ^nes. Gospod Nikola Pašič je s pomočjo tistih radikalov, ki capljajo okoli njegove . bivše slave, in demokratov, kateri itak nihajo širšega političnega obzorja kakor 5ega njihova najožja strankarska korist, državo v par mesecih svojega centralističnega vladanja tako vsestransko nazno-'nazunai okrepil, da so velesile iz-f. ?e vse zaupanje vanjo. Tista Francija, ki si šteje v zaslugo, da se je ustanovila ugoslavija, podpira danes vpostavitev av-Hro-ogrske monarhije. Francozi smatrajo fines državo SHS za tako močno in so-V“U>, da si od nje ne obetajo nobene ko-v boju zoper Nemčijo, in si iščejo no-zaveznika v obliki avstro - ogrske ‘irzave, katera bo po njihovem mnenju edi-?° sposobna vzdržati mir v srednji iEvropi 11 gospodarsko procvitati.
Gospod Pašič ima danes samo še ene-P* zaveznika — Italijo in Čehoslovaško, ki 'ma v Rimu močno zaslombo. V tej družbi 'Žramo mi vlogo tretjega ponižnega parterja. Naš dobri zaveznik Grčija pa dobi-batine od Kemal-paše in povrhtega se ** Cela ententa smeje. Tak je naš zunanje-^Utični položaj in tako je mnenje, ki ga "fcajo o nas naši zavezniki, j. Našo državo imajo popolnoma v ro-centralisti. Oni so zanjo odgovorni. Zunanjepolitični položaj, ki se danes v vsej ^oji nagoti pred nami odkriva, je kot naivni rezultat naših notranjih političnih f*Zmer zasluga naših centralistov in njihove »železne« vlade. Železna metla go-^odov centralistov korenito pometa. Če ®e ljudskim strankam, ki jim je res na okrepitvi in proevitu Jugoslavije, ne posreči ;ega dela Ujstaviti, bodo pristaši g. Pašiča 1,1 Pribičeviča končno pomedli še z državo.
Karl zapusti ŠoSco. ■
LDU Bern, 8. aprila, (ŠBA) Švicarski j^ezni svet je v svoji današnji seji sklenil, dovoliti bivšemu cesarju Karlu do nadaljnjega bivanje v Švici. iPo zadnjih poročilih je skoro gotovo, da se bivši cesar trajno ^seli v kaki drugi državi, najbrže v Španiji.
LDU Ženeva, 8. aprila. (ŠBA) Po poizvedbah iz zanesljivega vira zapusti družna bivšega cesarja Karla Prangins kon-aprila.	i	.	U
»Rde£i uoihooi".
LDU Milan, 8, aprila. (DunKU) Svinska policija je zasledila razširjeni tero-jMični komplot. Organizacija se imenuje, Jakor poroča »Secolo«, »Rdeči volkovi«, .fipada ji kakih 300 komunistov in anar-^Stov,
^    ...
DANAŠNJA PREDBORZA. j, Zagreb, 9. aprila, (Izv.) Današnja predrla notira sledeče kurze: Italija 620— ”25; Praga 193.50, Dunaj 22.25, Berlin ^3,50, Newyork 142,50. dolarji 140.
Razprava d komunistih.
BelgraiS, 8. aprila. Danes je konstituanta razpravljala o svoječasnih Vesniče\ih odredbah proti komunistom. Vlada je poslala v boj ministra Drašlcoviča, ki naj bi bil vtemeljil te odrecite. Toda minister Dralkovič ni mogel navesti ničesar pravega in kar je navedel, so bile zgolj obtožbe brez dokazov. Komunisti so imeli lahko stališče in so Draškoviča neprestano prekinjali s klici: >Navedite imena! Podajte dokaze!« Draškoviču je odgovarjal komunistični poslanec Simo Markovič, ki je dobro razkrinkal nezakonitost vladnega postopanja. jRazprava se ni končala in se danes nadaljuje. Za vlado je ta stvar po vsej priliki ne-
1
OnetaisM kU razpada.
%
Belgrad, 9. aprila. {Izv.) Ker vladajo med demokratskimi poslanci glede raznih točk ustave zelo različna mišljenja, ni izključeno, da ne bi pri razpravi v konstitu-anti prišlo do razcepa v demokratskem klubu. V tem slučaju bi ostalo v klubu največ še 60 poslancev, dečim bi ostali osnovali lasten klub, nekaj bi se jih priključilo socialdemokratom.
muslimani zapniCalo
sjlašaa atraaka.
Belgrad, 9- aprila. (Izv.) V Bel gradu, se nahaja vodja muslimanov iz južne Srbije. Prišel je v Belgrad za to, da vpliva na muslimanske poslance 'yz južnih krajev, ki so člani demokratskega in radikalnega kluba, da ne popuste od svoje zahteve v vprašanju rešitve agrarne reforme v Srbiji v smislu vladnega sporazuma z bosanskimi begi, 14 muslimanskih poslancev bo najbrže izstopilo iz demokratskega in radikalnega kluba, ker se njihovim zahtevam ne ugodi in bodo osnovali svoj klub.
Zsnsllfflrcidnifcl čistilo.
Bslgrad, 9. aprila. (Izv.) Zemljoradnič-ki klub bo imel v torek sejo, na kateri bo razpravljal o korakih, ki jih bo podvzel proti onim članom, ki so kompromitirali klub. Gre tu za nekatere poslance iz Bosne in Srbije. Kpr je verjetno, da bodo ti poslanci izključeni, bo ostalo v zemljorad-ničkem klubu še 25 poslancev.
Irgooskž in zaselmi
SiaStaffilfMSL
PROTESTNI SHOD TRGOVSKIH NASTAV-LJENCEV V KAMNIKU.
Zveza trgovskih in privatnih nastavljeneev je sklicala sinoči protestni shod trgovskih in privatnih nastavljeneev v Kamniku. Kamniški trgovski gfemij je vpeljal s 1. aprilom lOurni. delavnik v trgovinah. Proti temu se je dvignilo nastavljeništvo. Na shodu so poročali od Zveze trgovskih in privatnih nastavljeneev predsednik Zveze tov. Pavlin, tajnik Zveze tov. Fr. Lorbek in zastopnik Jugoslovanske strokovne zveze. Vsi trije govorniki so poudarjali, da je z vpeljavo lOurnega delavnika storil trgovski greinij prestopek proti Burnemu delavniku. Trgovski nastavljenci niso in ne smejo nikakor biti blago za odkupuino, posebno pa ne žrtve raznim političnim špekulantom.
Sprejete so bile resolucije, v katerih se izraža protest proti vpeljavi deseturnega delavnika. Deželna vlada za Slovenijo se poziv-]je, da nemudoma vpelje zopet osemurni delavnik ,ter ščiti zakon s tem. da vse one, ki ga nočejo upoštevati in ga kršijo, opomni. Ako opomin ne bi pomagal, naj se po zakonu postopa.
Govore, kakor tudi resolucije so zborovalci z odobravanjem sprejeli. Protestnega shoda so se razen par izjem udeležili vsi nastavljenci. Shod je uspel dobro, kar znači, da stoji trgovski nastavljenee brez razlike pripadnosti katerikoli politični struji enotno zbran v svoji strokovni organizaciji. Trgovskim nastav-ljencein po drugih mestih kiičemo v opomin, da naj se hitro združijo in z organizacijo varujejo svoje pravice.
Širite jiDVI t!SS“
Handidatje Ljsdsiic stranke.
Ljudska stranka je v torek vložila svojo kandidatno listo, ki je 4. po vrstnem redu. Lista vsebuje naslednja imena:
Odborniki :
Ivan Ogrin, stavbenik. — Franc Kremžar, urednik. — Dr. Iv. Stanovnik, odvetniški kon-cipient. — Josip Pirc, hišni posestnik in uradnik. — Janko Jeglič, šolski ravnatelj. — Franc Orehek, zasebni uradnik. — Ivan Srebot, čevljar In posestnik. — Alojzij Burkeljc, železniški, vratar. — Tobija Pezdir, delavec in posestnik.
— Viktor Adamič, železniški nadrevident. •— Albin Zaje, finančni računski svetnik. — Ant. Medved, kletar. — Dr. Fran Kuloree, profesor. •— Franc Ambrožič, bolniški strežnik. -— Srečko Žumer, črkostavec. — Ivan Krvina, urarski pomočnik. — Ixjopoid Faganel, nad-paznik. — Franc Lavtižar, deželni uradnik. — Dr. Mirko Božič, uradnik. — Dr. Anton Brecelj, zdravnik. — Franc Černe, državni veterinar. — Ivan Kranjc, čevljar. — Matija Sintič, pomožni skladiščnik. — Jožef Rutar, tiskarni-ški uslužbenec. — Fran Himmelreieh, krojaški mojster. — Ivan Rakovec, upravnik, — Peter Jamnik, sluga. — Janez Hribar, zidar.
— Jakob Grčman, barvarski pomočnik. — Jernej Zamljen, tovarniški delavec. — Peter Bergant, knjigovodja. — Matevž Logar, sluga.
— Franc Šuštar, pismonoša. — Frane Smodej, urednik. — Anton Logar, čevljarski mojster.
— Alojzij Zajec, strojni črkostavec. — Alfonz Valand, kovinski strugar. — Ivan Perme, kroj. mojster. — Ign. Štrekelj, vrtnar. — Ant Besov, delavec tobačne tovarne. — Dr. Josip Mal, muzejski kustos. — Franc Kožar, nad-kurjač. — Vinko Gostinčar, strojni ključavničar. — Anton Zupin, tiskarniški uslužbenec.
— Ivan Jakopič, pisarniški sluga. — Lovro Fleischman, nadrešpicijent finančne straže v. p.
— Josip Pečan, delovodja. — Martin Knez, cerkovnik.
N a m estniki:
Ivan Mascovee, profesor. — Jurij Mozer. posestnik in izvošček. — Mihael MoSkere, urednik. — Josip Zupančič, pisarn, ravnatelj.
— Dr. Alojzij Remec, odvetniški kandidat. — Ing. Franc Rneh, komisar. — Josip Rajnar, železniški uslužbenec iu posestnik. — Frane Hrastnik, zasebni uradnik. — Josip Wagner, učitelj. — Avgust Bereieri, zasebni uradnik. — Bogumil Remec, profesor. — Lovro Korenčan, krojaški pomočnik. — Anton Sušnik, profesor in uarodni poslanee. — Franc Milavec, korektor. — Fran Gorše, železniški sprevodnik.
— Kristjan Diet*, zasebni uradnik. — Anton Dokler, ravnatelj. — Franc Verbič, delavec tobačne tovarne. — Ivan Pate, skladiščnik. — Janko Čepon, učitelj. — Anton Lovrič, trgovski nastavljenee. — Anton Medved, računski oficijal. — Anton Kralj, zasebni uradnik. — Alojzij Trink, mizar in posestnik. — Jakob Golmajer, sluga. — Ludvik Šinkovec, strojni ključavničar. ■ Ivan Dežman, poslovodja. — Henrik Zjrkelbach, faktor in posestnik. — Leopold Rihar, poštni uradnik. — Lovro Zd-pan, čevljar. — Ivan Vrhovec, knjigovodja. — Frane Poženel, strojnik. — Frane Bartol, trgovec. — Pavel Zajc, katehet. Avgust Ložar, posestnik in vojni invalid. — Viktor Seliškar, pisarniški pomočnik. — Maks Mastnak, trgovski sluga. — Oroslav Slapar, krojaški mojster.
— Luka Bergant, poštni poduradnik v p. — Frane Verbajs, železniški kurjač. — Marko Kosianjevac, uradni sluga. — Ivan Fras, uradni sluga. — Dr. Jakob Mohorič, odvetniški koncipient. — .Anton Natližar, posestnik.
— Karel Gruber, finančni računski svetnik. —
! Franc Zabret, siolui vikar. *** Fran Pavlin,
trgovski sotrudnik,
Ta lista je pravi izraz socialne oprc-'lelbe ljubljanskega prebivalstva. Na listi
varna čer, ob kateri se utegne njena ladja razbiti. V radikalnem klubu sta radi >obznane< ostro trčila drug ob drugega Pašič in Protie. Pašič je brezpogojno zahteval, da radikalni po- j slanci glasujejo za zaupnico vladi, nakar je Protič v »Tribuni« objavil pismo, v katerem označuje Vesničevo obznano Kot nezakonito in nedopustno pogreške vsake pametne politike. Končno izjavlja Protie, da bo izstopil iz radikalne stranke, ako bo radikalni klub glasoval za zaupnico vladi. Ni dvoma, da Protie ob svojem morebitnem izstopu iz radikalne stranke ne bo ostal osamljen.
je 37 delavcev, med njimi tovarniški ih stroj, delavci, železničarji, kurjači, vratarji, črkostavci, sluge, 1 bolniški strežnik, 1 vojni invalid, 14 zasebnih uradnikov, vet trgovskih nastavljeneev in poslovodij, 3 učitelji, 4 profesorji, 2 ravnatelja šol ter 15 drugih državnih uradnikov in podurad« nikov, 1 zdravnik, 11 obrtnikov, med njimi krojači, zidarji, vrtnarji in čevljarji.
To je lista delovnega ljudstva! Za njo na delo do zmage!
Stisd staobiuskega delavstva.
j,:	Golnik	pri Tržiču.
Dne 7. t. m. se je vršil pri nas dobro obiskan shod stavbinskega delavstva. Delavstvo, ki je tukaj zaposleno, je povečini neorganizirano, radi tega se je že dogodilo več slučajev na škodo delavstva, ki bi se gotovo ne bili, če bi se ljudje zavedali, kako potrebna je ■ organizacija. Govoril je poleg par domačinov tudi zastopnik JSZ, ki je posebno poudarjal, naj se ljudje zdramijo, da ue bodo vedno le za metlo. Vsem izvajanjem so poslušalci pazno sledili in je bilo tnkoj precej delavcev pripravljenih pristopiti v organizacija. Vsak delavec uvidi, da posameznik ne zmore tistega, kar zmore skupnost, skupnost pa je mogoča le v organizaciji. Kdo bi se potem odrekal tej solidarnosti? Zaveden delavec gotovo ne! Tudi mi ne maramo zaostati, pač pa bomo gledali, da hitro popravimo, kar sbjc zamuditi. Za zaključek je bila prebrana naslednja resolucija, sklenjena na sliodt dne 7. aprila 1921 na Golniku pri Tržiču:
Protestiramo proti odločitvi, katero je iz--delala >Zveza industrijaleev na slovenskem ozemlju«, da se zvišajo plače slavinskemu delavstvu samo za i£0, odnosno 15 odstotkov, j* to brez sodelovanja delavskega zastopstva. Zahtevamo, da se ponovno skličejo pogajanja, h katerim naj se povabijo delavci i* njih zastopniki. Obenem zahtevamo, da se za celo Slovenijo regulirajo enake plače, ne pa, da bi bilo delavstvo na deželi prikrajšano, dočim je draginja v mnogih slučajih tu večja kakor v Ljubljani.
Zahtevamo nadalje, dii stoji vlada na strani delavstva in za brani nadaljnje podraže-nje življenjskih potrebščin.
Zahtevamo nujne rešitve, ker mi delavci trpimo veliko bedo.
Na Golniku, 7. aprila 1921.
Pogačnik 1. r.
i
Skr ja ne 1. r.
DELAVSKI BOJ V ANGLIJI.
LDU London, 8. aprila. (Reuter.) V. spodnji zbornici je izjavil ministrski predsednik Lloyd George, da bo vlada nabirala
prostovoljce, ki bodo čuvali prometno službo in opravljali druge za življenje važne posle. Kraljeva proklamacija sklicuje vojaško in mornarsko rezervo.
politični dogodki.
-f Iz zgodovine kancelparagrafa. Novopečeni minister, samostojnež Pucelj, se jc hvalil po svojem domačem kraju: »Jaz sem tisti, ki' je najbolj pritiskal, da pride na dan kancelparagraf; sem sicer katoličan, vem, da sem delal proti katoliškemu naziranju, če hočete tudi proti svojemu prepričanju, a vendar še enkrat: jaz sem tisti, ki je najbolj pritiskal, da pride na dan kancelparagraf.« Naj mu bo to zabeleženo} — Kakor smo bili poročali, se je bil v ustavnem odboru oglasil za kancelparagraf tudi en srbski zemljoradnik. Vsled tega se je dr, Šimrak obrnil na posl. Avramoviča, naj mu pojasni stališče zemljoradnikov, saj je znano, da je bil Avramovič javno izjavil, da zemljoradniki niso za kancelparagraf, ki je bil marveč le maslo slovenskih samo-stojnežev. Posl. Avramovič je dr. Šimraku vpričo svojega tovariša iz zemijoradniške-ga kluba, posl. Jovanoviča, odkrilo izjavi!, da so se zemljoradniki odrekli kancelpa-ragrafu, ker je to osebna stvar dr. Vošnja-ka, poslanca slovenske samostojne kmetijske stranke, Po vsem tem bo pač res, da 90 kancelparagraf »izvojevali« slovenski samostejneži. In to je tudi edini njihov »uspeh« za splošnost Ali so jih njihovi volivci res za to poslali v Belgrad?
+ Ameriški odgovor Nemčiji, V Nemčiji so vedno gojili tajne nade, da se bo Amerika v gotovem trenutku postavila na
Stran 2.
»Novi Čas«, 3n« 9. aprila 1921,
Stev. 79,
stran Nemčije in jo v njenem boju z ostalimi zavezniki podprla. Te nade je ameriški odgovor na nemško spomenico, ki je do-šel te dni, temeljito potrl. Harding je sporočil Nemčiji to-le: »Ameriška vlada je vesela, ker je is dr. Simonsove spomenice na nedvoumen način razbrala željo nemške vlade, da izvrši reparacijo do skrajnih meja plačilne zmožnosti. Ameriška vlada smatra ravno tako kakor zavezniške vlade Nemči,o za vojno odgovorno in zato moralno dolžno, da izvrši reparacijo, v kolikor je to mogoče. Priznanje te dolžnosti, kakor ga vsebuje spomenica, smatra vlada Združenih držav kot edino zdravi temelj, na katerem se more upostaviti varen in pravičen mir, ob katerem bodo mogli razni evropski narodi zopet dospeti do gospodarske stalnosti. Ameriška vlada meni v spomenici razbrati odkritosrčno željo nemške vlade, da se začne z zavezniki pogajati na novem temelju in upa, da bodo ta pogajanja, kakor kmalu se začno, dovedla do hitre ureditve, tako da bo istočasno zadoščeno pravičnim zahtevam zaveznikov in bo Nemčija mogla upapolno obnoviti svojo produkcijo.« To se pravi jasna odpoved Amerike na vsako vmešavanje v spor med Nemčijo in entento. V Nemčiji se morajo spričo tega mrzlega curka iz Washingtona tolažiti samo s škodoželjno mislijo, da je Washington enak mrzel curek poslal tudi nad Pariz, ko je odklonil vsak popust na svojih terjatvah nasproti Franciji.
^Dnevni dogodki.
— Sveta vojska surovosti, nenravnosti, pijanosti, razuzdanosti, najgršim made- j žem na licu naroda! V nedeljo 10. aprila j ob 10. uri dopoldne bo na verandi »Uni- j ona« javen shod, na katerem se bo govorilo in razpravljalo, kako odpraviti te ljudske napake in kako narod nravno dvigniti. Prijatelji naroda — povabljeni! Kdor želi govoriti, naj se blagovoli naprej javiti »Sveti vojski«.
— Mesno vprašanje — umetno vpri-zorjeno. V »Agr. Tagblattu« pojasnjuje gospodarski strokovnjak mesno vprašanje kot trik mesarjev, da bi izsilili višje cene. Na Hrvatskem je namreč dovoljeno izva- j žati le prvovrstne pitane vole, vsa druga ! živina ostaja v deželi. Gena je znatno po- ! skočila le pitanim volom, katerih mesa pa Zagrebčan itak ne okusi drugače, kakor če j |i pot dovede v Gradec, na Dunaj, v Prago
Spot dovede v Gradec, na Duna, v Prago Monakovo. Ostali živini se pa cena ni skoro nič zvišala in je ves sedanji krik mesarjev umetno vprizorjen. Zato naj oblast mesarjem ne gre na lep in naj ne dovoi zvišanih cen.
— Velika avtomobilska nesreča Brivski vajenec Jakob Pančur iz Kamnika je včeraj s kolesom vozil po glavni cesti proti Domžalam. Tik pred Domžalami pri prvih hišah je Pančur zapazil tri na cesti stoječe moške. Začel je zvoniti in vpiti, da se mu umaknejo, zlasti ker je z nasprotne smeri pridirjal tovorni avto. Moški se mu niso hoteli umakniti, zavil je proti sredi. V tem trenotku je prišel avto, ki ga je zagrabil in podrl na tla. Težki avto je šel čezenj, Pančurju so bile težko zdrobljene noge in na glavi je dobil tudi velike rane.
— Poškodba pri padcu. Gostač Jakob Otom iz Zaplane je v nedeljo zjutraj šel v cerkev. Potoma se je spodtaknil ob neznatno koreninico in tako nesrečno padel, da si je poškodoval levo koleno. Ker se je rana zagnojila, so ga morali prepeljati v ljubljansko bolnico.
•— Dragocen kožuh pozabljen v vlaku. Ravnatelj sladkorne tovarne Alojzij Kadlčik iz Dobrne pri Celju je pri izstopu iz dunajskega
brzovlaka na celjskem kolodvoru v kupeju pozabil dragocen zimski kožuh, cenjen na 82.000 kron. Ni ga dobil več nazaj.
— Od lakote umrL Na Dunaju so našli v nekem majhnem hotelu, kjer je stanoval blizo eno leto, mrtvega 56 letnega učitelja jezikov Jakoba Mayer, Njegovo truplo je kost in koža in dognalo se je, da je revež, ki ni imel nikogar svojih, umrl od lakote. Boril se je za skorjico kruha, dokler je mogel; ko je popolnoma opešal, se je vle-gel in počakal smrti. Ljudje okoli njega so poznali njegovo bedo, a ni bilo nikogar, ki bi se ga usmilil. In to je strašno.
— Novi begunci. V Zagreb je pribežalo mnogo istrskih Hrvatov, ki niso varni življenja pred fašisti. Vsi pripovedujejo o težkih dneh, ki jih znova preživlja istrsko ljudstvo.
— Predrzen roparski napad v Zagrebu. 6. t m. se je pripetil v Zagrebu predrzen roparski napad o belem dnevu. V zlatarsko trgovino I. Knez v Strossmayerjevi ulici sta prišla ob treh popoldne kmalu eden za drugim dva mlajša moška in si dala pokazati različno zlatnino, da bi kaj kupila. Postregla jima je sestra pok. Kneza ob navzočnosti svoje prijateljice gospe Albine Kršnjavi, vdove pok. velikega župana, ki gospej Knez navadno dela druži>o v prodajalni, da ni popolnoma sama. Moška sta dalj časa zbirala m zbirala, v neopaženem trenotku pa sta se z bokserji vrgla na obe gospe in ju začela biti po glavi, da sta bili takoj vse obliti s krvjo. Gospa Knez ni izgubila zavesti in se je krepko borila z napadalcem kličoč na pomoč. GospovKršnjavi je pa drugi napadalec s prvim udarcem podrl na tla. Tudi ona je neprestano klicala na pomoč. K sreči je prišlo mimo prodajalne nekaj ljudi, ki so slišali krike in vdrli v zlatarno. Tu so zatekli obe ženški vsi okrvavljeni v obupni borbi z roparjema. Ta dva sta takoj pustila svoji žrtvi, se dala prijeti m odvesti na policijo. Tu sta takoj priznala, da sta nameravala Knezovo oropati; nista pa mislila žensk ubiti, marveč ju samo omamiti. Roparja sta 201etni urarski pomočnik Ljudevit Kruniš in lSletni urarski pomočnik Stjspan Božič, oba zaposlena v Zagrebu. Roparja so zaprli.
— Državno zdravilišče na Golniku išče sledeče uslužbence: 1 kuharico, 1 kravanco, 2 perici, 2 dekli in 1 hlapca. Pismene ponudbe je poslati naravnost zdravilišču na Golnik pri Tržiču.
— Požar v Volčjem potoku. — Škode 300 000 kron. Dne 4. t. m. je izbruhnil požar pri posestniku Ivanu Dimniku v Volčjem po-toko in uničil hišo, skedenj, šupo m svinjak. 2 kravi, 1 voliček in 1 kom so v ognju poginili; žito, seno, slama in gospodarsko orodje je uničeno. Škode je povzročil požar 300.000 kron, pogorelec je bil zavarovan le za 1700 K.
— Zvišanje prodajne cene golicam za brzojavke. Z 11. aprilom t. 1. se zviša prodajna cena golicam za brzojavke od 20 na 80 vinarjev. Pošiljatej brzojavke s plačanim odgovorom plača obenem tudi golico za odgovor. Od omenjenega dne je treba tudi golice za nakaz-nične brzojavke plačati.
— Nesreča kneza Windischgraetza. Knezu Windischgraetzu v Planini je obtičal pri obedu trd predmet v grlu. Z avtomobilom iz Ljubljane pripeljani zdravnik ga je rešil zadušenia,
Jujubljanski dogodki.
Ij Umrla je danes ob desetih dopoldne gospa Ana Rozman, rojena Debeljak, vdova po pok. nadučitelju Ignaciju Rozmanu. Zapušča odrasle in preskrbljene otroke: sina in 4 hčere. Zadnje mesece je v svoji bolezni veliko trpela in svoje trpljenje Bogu udano prenašala. Ljubi Bog naj ji dodeli nebeško plačilo! Njenim dragim naše najiskrenejše sožalje! Pogreb bo v ponedeljek ob štirih popoldne iz hiše žalosti na Kongresnem trgu št. 13.
Ij Ljubljanski trg. Glede govejega mesa so se ukinile samo za poskušnjo za dobo nekaj dni maksimalne cene vsled silno težavnega nakupa klavne živine. Začasno ukinjenje je bilo potrebno, da se prekine štrajk in omogoči spraviti na trg zopet dobro blago, namesto starih krav, bikov in mlade, nedorasle živine ter zajezi vsled mogoče konkurence med mesarji podtika-vanje kosti in druge manipulacije s sumljivim mesom. Takoj prve dni so nekateri mesarji hoteli izrabiti položaj in prodajati slabo blag po visokih cenah. Stranke se opozarjajo, naj kupujejo samo prvovrstno volovsko meso. Slabo meso, ki se pozna
{)o temni ali rumenkasti barvi in je brez oja, naj se tudi po znižani ceni ne kupuje. Napravilo se je vse mogoče korake, da se zniža cena žive teže, ki je v ljubljanskem nakupova'nem področju najvišia v celi državi. Slabe, za klanje neporabne vole se plačuje po 19—21 K za kg žive teže za klanje dobre vole se plačuje 22—24 K. Ta ceha je brezdvoma visoko pretirana. Svinjskega mesa primanjkuje. Cena za kreme-nateijce 38 K kg meso I. vrste, II. vrste 34 K. Cena slanini se zniža od 50 do 46 K za kg. Riba in sal 48 K, trebušna slanina 42 K. Telečje meso 26 K I. vrste, 24 K II. vrste. Dobrih, domačih telet je na trgu izredno malo, ker kmetovalci vsled visoke cene pitane živine' teleta rede. V ostalem je tr? dobro založen, tako da se krije popolnoma dnevno potrebo. Jajc je dovolj In se plačujejo po 1.6 K do 1.8 K. Moka št. 0 po 17.5 K. Mleko je postalo izv-nredno slabo. Na trgu je prodajala neka kmetica mleko, v katerem ie bilo ~elo dve tretjini vode. Preizkušn:e mleka, ki ga prinašajo stranke v preiskavo dan 'za dnem, kažejo pogosto neugodne rezultate. Neka stranka je kupila mleko za otroke, ki so po za-vžitju vsi zboleli. Preiskava mleka je dognala, da je mleko od k ive, ki je obolela na gnojnem vnetju vimena.
Ij Pasji kontumac. Zaradi pasjega ken-tujmaca je bilo pri policiji ovadenih že nad 100 lastnikov psov. Psi so bili po večini izročeni konjaču. Nekatere ljubiteljice psičkov plakajo za svojimi »pinčerli«.
Ij Kos platna je ukradel meseca decembra Jožef Pleško. Deželno sodišče mu je pri sodilo zato tri tedne ječe.
Ij Izkopano človeško okostje. Na temelju bančnega poslopja >Zadružne gospodarske banke« so delavci včeraj popoldne izkopali človeško okostje. Lobanjo so odnesli v muzej muzejskemu kustosu dr. Kosu
lj Ukradeno kolo, Proti večeru dne 6. t. m. je bilo iz kleti državne obrtne šole ukradeno črno pleskano, 2.200 kron vredno kolo. znamke >Jax«.
lj Beg umabolne. Že 25. marca t 1. j® umoboina Marija Sever na šentpeterskem mostu v Ljubljani pobegnila svojemu očetu. Doslej se ni vrnila na očetov dom v Dob, Domnevajo, da se Severjeva potika kod po Ljubljani
jKaša društva.
d Šentpetersko prosvetno društvo priredi v nedeljo, dne 10. t. m. ob o. uri zvečer v svoji dvorani družabni večer z deklamacijo, petjem, šaljivimi prizori in tombolo. Vstopnina 2 K. Člani in prijatelji društva dobrodošli. — V ponedeljek, dne 1L t. m. ob pol 8. uri zvečer društveno pr®‘ davame. Vstop prost. — Po predavanju od
borova seja.	.	v.
d Fri XX rednem zborovanju Razora, ki
se vrši danes 9. aprila točno ob 7. uri zvečer v čitalnici Jugoslovanske tiskarne govori dr. I* Šarabon: O svetovnem imperializ'n® Angli je. — Vsi člani naj bodo sigurni!
d Šentjakobska prosveta. Jutri ob Šestih zvečer bo skiopt čno predavanje: »I* Ljubljane v Beto Krajino«. Vabimo!
Odgovorni urednik Anton Mannčak. I?d*ia komoren »Novega Casa«. Tiska fvfiosiovacska tiskarna v Ltublla*!
Ko!g$af pnevma* tiko, motocikle
vse čela in o•;resno priporoča
J. G9REC
LSUREJAto®, GssposveSska testa štev. ^
o	S3. BRUMAT	
o	UUBU MA	
	IM lalie in foto	S %
J* l".	P« K&nfturenčni csni.	S =»
	MsstnS trg 25 t.	
Dmvao zdravilišče Golnik pri Tržič# išče sledeče uslužbence
| Ir
t ~
dum, *
co,
1 kravarico, 2 nerici, in 2 dekli.
P smene ponudbe je poslati neposredna navede emu zdi avilišču.
V emogočni Stvarnik je poklical k sebi v boljšo večnost našo predobro mater in staro mater, gospo
Uno Rozman r©j. Dabsllak
vdeva nadučitelja,
ki je izdihnila v Gospodu danes ob 10. uri dopoldne po težkem trpljenju večkrat previdtna s sv. zakramenti.
Pogreb se bo vršil v ponedeljek ob 4 uri popoldne iz hiše žalosti na Kongresnem trgu IS.
Vsem znancem in prijateljem prav iskreno priporočamo svojo blago mater v gorečo molitev 1
V LJUBLJANI, dne 9. aprila 1921.
Rudolf Rozman, sin.
Gizela Kremžar, Malica Wiassak) Franica Pečar, Minka Bratož,
hčere.
Angela Rozman, snaha.
Franc Kremžar, Arnold Wlassak, Albin Pečar, Karlo Bratuž, zetje
52
E. Buiwer:
Pesteffcp £mmi m Pompeji.
ČETRTO POGLAVJE.
Tok ©»bežni teče dalje —■ Kam?
Dnevi so kakor leta v ljubezni mladih, ko ni nobene ovire, nobene zapreke med njihovimi srci — ko solnce sije in tok gladko teče — ko je njihova ljubezen procvitajoča, priznana. Jona ni več prikrivala Glavku naklonjenosti, ki jo je čutila do njega, m njuno govorjenje se je tikalo samo ljubezni. Nad radostjo sedanjosti je žarelo upanje prihod-njosti kakor nebo nad pomladanskimi vrtovi. V svojih zaupnih mislili sta se podala daleč na reko časa, naredila načrt svoje bodoče usode, pripustila, da se je svetloba današnjega dne spajala z jutrašnjo. V mladosti njunih src je bilo videti, kakor da so jima skrb, izprememba, smrt, neznane stvari. Mogoče, da sta se toliko boli ljubila, ker niso posvetne razmere Glavku prepustile nobenega drugega cilja, nobene druge želje kot ljubezen, ker ga njegova domovina ni vabila v vrvenje državljanskega življenja, ker častihlepje ni tvorilo nobene protiuteži proti ljubezni, in je zbog tega samo ljubezen kraljevala nad njunimi nameni in načrti.
Približal se je avgust, in naslednji mesec
je bil določen za poroko; Glavk je že okrasil svoj prag s cvetlicami in je vsako noč opravljal bogate pitne daritve pri Joninih vratih. Za svoje vesele tovariše kakor da ni več živel, vedno je bil pri Joni. Dopoldne sta se kratkočasila z godbo, zvečer sta se izogibala obljudenih zbirališč veseljakov in sta rajši delala izlete na morje ali po rodovitnih, s trto poraščenih poljanah, ki so ležale pod usodepolno goro Vezuv. Zemlja se ni več tresla; živahni Pompejci so celo pozabili na tako strahovito svarilo bližajoče ee pogibeli. Glavk si je v ne čimurnosti svojega poganstva domišljal, da je bil potres božja pomoč, ne toliko njemu, marveč Joni. Daroval je zahvalne daritve po svetiščih svoje vere in celo na Izidinem oltarju je bila obilica njegovih zahvalnih cvetlic.
O Arbaku sta čula samo toliko, da je bil še pri življenju. Le počasi je okreval od za-dobljenega udarca — ljubečo dvojico je pustil pri miru, ampak med tem je neprestano razmišljal, kako in kdaj bi se maščeval.
Nidija je bila po navadi njuna stalna in pogosto edina tovarišica, dopoldne doma pri Joni in zvečer na njunih izletih. Nista pa uganila, kakšen skrivni ogenj ji je razjedal dušo — nenadno njeno svobodnost, s katero se je vmešavala v njune razgovore, in njeno muhavo, pogosto zamečno razpoloženje sta ji rada odpuščala ob spominu na veliko uslugo, ki jo jima je storila, in ob sočutju z njeno ! nesrečo. Morebiti sta občutila še večje sočutje
do nje spričo njene čudne, otožne narave, ob tistem posebnem menjavanju njene strastnosti in nežnosti, oni zmesi nevednosti in duhovitosti, miline in osornosti, sveže otroške ži-vodušnosti in ponosne ženske mirnosti. Dasi-ravno ni hotela sprejeti svobodnosti, so jo vseeno vedno puščali docela prosto; zahajala je, kamorkoli jo ja vleklo srce, omejevali j niso ne besedi ne dejanja, občutili do tolikanj nesrečne in toli občutljve osebnosti ono sočutje in dobrovoljno potrpljenje, kakor ga ima mati do razvajenega bolehnega otroka, in celo niso hoteli rabiti avtoritete, kjer bi bilo po njihovi sodbi dobro zanjo. Ona pa se je posluževala te svobode, da je zavračala spremstvo sužnja, ki naj bi ji bil po njihovi želji na uslugo. Z drobno paličico v roki, ki ji je vodila stapinje, je hodila sedaj po živahnih ulicah tako kakor poprej; malone čudno je bilo videti, kako urno in kako spretno je prišla skozi vsako gnečo ljudi, kako se je izogibala vsake nevarnosti in je znala v svoji temi najti pot po najbolj težavnih mestnih ovinkih. Njeno največje veselje pa je še vedno bilo, da je obiskovala oni mali košček zemlje, ki je tvorila Glavkov vrt, da je tam oskrbovala cvetlice, ki so ji vsaj poplačale njeno ljubezen. Včasih se je podala v sobano, kjer je bil on, z željo, da bi se razgovarjala ž njim, a take razgovore je malone vselej iznenada pretrgala — kajti pogovor z Glavkom se je sukal samo okrog ene stvari — okrog Jone; to ime
pa jo je vedno mučno dimilo. Čestokrat se j® bridko pokesala usluge, ki jo je naredila J®" ni; pogostokrat je rekla sama pri sebi: ,Da bi bila padla, bi je Glavk ne ljubil večl’ In tem-ne, strašne misli so ji pri tem navdale prsi.
Ob talci njeni velikodušnosti pa Še ni do* živela vseh izkušenj, ki so jo čakaie. Doti0 še ni bila navzoča, ko sta Glavk in Jona bil® skupaj, ni slišala, da bi bil oni glas, ki je bil toli prijazen do nje, še vse milejši do drugf-Udarec ki ji je presunil srce ob glasu, da 'fi Glavk ljubil, jo je izpočetka zgolj užalostil omamil; polagoma pa je ljubosumnost posta la silnejša, je navzela nekaj sovraštva, ji je prišepetavala maščevanje. Kakor vidimo, d0 veter samo prigiblje zeleni list na veji, list ps> ki je obležal zvenel in posušen Da tleh, zine: čkan in poteptan dokler ni sok in življenje i*‘ ginilo iz njega, požene V zrak in ga premetava brez prestanka, brez pokoja semintja, tako ima tudi ljubezen, ki obišče zgolj srečne upapolne, samo življenje na svojih krilih; njena nasilnost je samo objestno razbrzdana. Srce pa, ki je padlo z zelene veje življenja, tisto je brez upa, ono nima poletja v sebi, in tisti veter, ki njegove brate samo grli, ga trga i° meče semintja. Ono nima vejice, ki bi se j® držalo, veter ga premetava s pota na pot, dokler veter ne poleže in list ne pade v blato uničen za vedno.
(Dalje).