LISTEK. Izgnanci, (Povest iz prvih časov krščanstva). (D&U©.) lz tega kroga hudičev v človeški podobi jo je odrešilo sedaj naiznanilo svobode; kaj 6uda, da pri pogledu tako dolgo pogrešane solnčne svetlobe ni mogla prenesti vse blaženo veselje, ampak je padla pri durih je&e na tla ter dala v potoku solz duška svojemu srcu. Ko je vstopila potem v nišo svoje tete inko so se njene mlajše sestrice vriskajoS in poskakujoč vrvele okrog nje, tedaj jili je mogla samo molče objeti in jih med jokam in smehom pritiskati na srce. Poklicanemu zdravniku se je le polagoma posrečilo, pcaniriti ji v največji meri napete živce. Saj pa tudi ni bila sajmo njena svoboda, kojo veselje jo je premagalo, ampak ukaz senata, ki je klical prognance nazaj, ji je dal nepopisno sladko upanje, da bode videla v kratkem tudi svojega o6eta in svojega ženina. Sicer je napravilo Čez nekoliko dni poroSilo, da je Gordijan umorjen, da pa Maksnnin še živi in da je z mogoSno vojsko na potu proti Italiji, v Rimu nepopisno razočaranje in zmešnjavo, toda v tem nevarnem položaju se je spomnil senat svojega nekdanjega ugleda in odložno in z vso energijo je prijel za krmilo države ter proglasil Pupijana in Balbina, dva moža najboljših lastnosti, imperatorjem. Ako je že odprtje ječ in izpuščenje jetnikov napolnilo vse mesto z veseljem, tem bolj se je še obnovilo to veselje vsakokrat, kadar je pripeljala kakšna ladja lepo Število prognancev nazaj svojim sorodnikom. Prvi prognanci, ki so se vrnili v Rim, so bili iz bližnje Sardinije. Ko se je naenkrat, od nikogar priSakovano, razglasilo po temnih tiodnikih rudokopovnaznanilo:,,Svobodni ste; zunaj na raorju vas čaka ladja, ki vas popelje jutri nazaj v Rim", je bilo veselje čez to tako dolgo in nestrpno pričakovano, toda v tem trenotku popolnoma nepri&akovano novico, tako veliko, da je mnogo jetnikov napadla neke vrste blaznost. Nekateri so se objemali, drugi so v jokii in amehu plesali okrog, tretji so z razprostrtimi rokami zabvaljevali nebo za odrešenje, zopet drugi pa so razbijali orodje, s kojim so morali dosedaj delati, Kalso se je zopet ponovilo veselje, ko so prišli jetniki iz teme na solnčno svetlobo, kojo mnogi izmed njib. že eno ali dve leti, da, nekateri že dalj 6asa, niso videli! Z otročjo razposajenostjo so skakali sem in tje, kričali, se smejali m jokali ter se zopet in zopet objeonali. Ko je potem drugo jutro odrinila ladja, ki bi naj pripeljala ve6 sto kaznjencev nazaj v Rim k svojcem, je izbruhnilo veselje vnovič. Dolgo je trajalo, predno so zaCeli pravilno in v redu veslati, potem pa je letela ladja v enakomernem traku veselo po gladkem morju kakor pušica. Se jiikdar jai nihče dospel v tako kratkem času iz tega otoka do zaliva Tibere. Škof Fabijan je z ladjo, ki bi naj pripeljala izgnance nazaj, poslal tudi nekaj dijakonov, da bi prinesli vernim bratom okrepfiila in pred vsem pa obleke. Na prošnjo Florencije je naroSil Fabian enemu izmed teb, naj takoj njenemu o6etu kakor tudi Faustinu javl njeno izpreobrnitev; kako rada bi se bila sama peljala naproti, da bi ne bil izrecen ukaz kapina to prepovedal! Toda v Ostijo nasproti hiteti, to je smela! Oh, kako se je razveselila, ko je zapazila daleč na obzorju ladijo z belimi jadri! Kakor bliskovito je tudi ladija hitela po morju, njej se je zdelo kot polžera hoja in vsaka ura čakanja na obali ji je bila cela večnost.Florenciji se je dozdevalo, da že razlofiuje ljube svojce, ko je bila ladja še dalefi, daleč od obrežja oddaljena; ko bi jih bila dolga je5a in neznosne muke še tako izpremenile, med tisoSi bi bila Florencija spoznala svoja dva. Od nepopisnega vriskanja na obali stoječega ljudstva pozdravljena se je vendar pripeljala ladja proti izlivu Tibere, kjer so jo pri Ostiji zasidrali. Stotina razprostrtih rok je sprejela na suho izstopivše vjetnike; veselja in vriska pi bilo konca. Florenoija je slonela na prsih svojega ljubljenega Faustina, ki jo je oklenil s svojimi rdkami, oba nema od nepopisne sreče. Samo od solz mokre o6i so govorile med seboj jezik onega blaženega veselja, za kojega niraajo usta nobenih besed. Fotetn je Florencija objela svojega očeta; ah, po vseb. nepopisnih mukab. iji bolečinab zadnjib mesecev je bila ta ura prepolna srefie in nebeškega veselja; po temni noči, v koji je — kakor se je zdelo — ugasnila vsaka zvezdica upanja, je napoSil sedaj dan, krasen, topel in jasen in smehljajoSi angelfiki so plavali nad njim ter trosili ovetlice skozi sinje nebo, obijubujoS blažena, srečna leta. Vsled senatovega sklepa, kojega smo zgoraj oraenili, sta dobila Florencij in tudi Faustin vse svoje premoženje in posestvo nazaj. A bilo je še sedaj celo kopico zapletenih. opravkov in razprav, kakor tudi dela na vseh koncih in krajili, predno so si posestvo, ki je bilo tako dolgo v tujib rokaii, uredili. DotiSni hišni prijatelj, ki se je takrat »a prošnjo Florencije toliko trudil, da je izsledil kraj njenega prognanega ofieta, je stal tudi pri tem delu zvesto ob slrani; ko je bilo v splošnem vse potrebno ukVenjeno, je ponudil svoje malo posestvo v bližniem Tiburu Florenciju na razpolago, da bi se tukaj v tihi samoti s svojimi pokrepCal nafieto zdravje. Tibur, današnji Tivoli, nekoliko ur od Rima na poboSju sabinskih hribov ležeče, s svojimi vodopadi, koje dela tukaj reka Anio, svetovno znano, je bilo košček zemlje, kakoršne si Florencija ni mogla lepše želeti, da bi vživala vso svojo srečo. Krasna pomlad s svojo južno lepoto, svetlo, toplo solnce, petje ptičev m vonj cvetlio: vse to se je tem trem srečnim zdelo tako lepo in razveseljujoče, kakor nikdar poprej. Svoj 6as je oživela domišljija pesnikov naravo z vilami in nimfami; sedaj pa jevidelo oko vsepovsod vsemogo?no, dbrežljivo oCetovsko roko božjo in vsako veselje je povzdignilo pogled proti nebti k Njenm, ki je ustvaril vse tako lepo in dobro, Obletnica muCeništva obeb. apostolov-prvakov Petra in Pavla pa je bila vrhuneo vse sreSe. V memoriji ali mali kapelici, kojo je drugi naslednik Petra, Škol Anaklet, sezidal nad grobom apo&tola v Vatikanu, je namreč v jutru tega praznika sklenil mladi par zakonsko zvezo, kojo je blagoslovil škol Fabian, Malokdaj so se udeležili rimski kristjani kake poroke s tako številno in prisrfino udeležbo, kakor sedaj; še pač nikdar ni stopil kak par pred dubovnika, kojega bi bilo združilo nebo na tako čudežen nagin. Novoporoftencem so klicali vsi iz srca željo: Vivatis in Deo, živite v Bogu! Ves Rim se je udeležil sreSe mladega para, ko so na veCer ob bakljadi in petju veselih pesmi spremljali sorodniki in prijatelji nevesto iz ogetove hiše v hišo njenega soproga. Flo- roncija je imela na sebi od starih časov ob.ranjeno in samo za poroke pripravljeno obleko: belo tuniko, 6ez njo belo togo, pajčolan in mrežico mmenkaste barve za lase ter svež venec cvetlic Cez njo. Rimljanske postave glede prognancev so bilo tako stroge, da je trebalo posetaega cesarskega odloka, ako so hoteli prepeljati truplo kakega takega umrlega v Rim ter ga pokopati v rodbinskem grobu. Cerkev pa je, posebno v prvih stoletjih, gledala posebno na to, da bi bili škofje pokopani v tistem kraju, kjer so izvrševali svojo višjepastirsko službo, da bi imela cerkev tako na viden nažin nepretrgano vrsto svojili predstojnikov v apostolskem delovanju pred 06jni. Skol Fabian je torej mnogo skrb^l in delal na to, da bi dobil od obeh cesarjev dovoljenja, da sme telesne oslanke Poncijana v rudokopih Sardinije izkopati ter jili prepeljati v Rim; ker sta mu bila oba vladarja naklonjena, mu ni bilo težko dobiti to dovoljenje. 'Fabian je tudi obenem porabil te mirne dneve, da je dal vsepovsod v katakombah, posebno pa v Kalistovi, mnogo popravljati in izboljšati; tukaj so z zidanjem pritrdili že slabe stene, tamkaj so s slikami ali kakšnim drugijn kinSem ozaljšali grobove slavnih miiSenikov ali pa so z napravo liSnih. stopnic olajšali vhode v podzemeljska grobišča. Med drugimi je dal tudi pred grobišCem, kjer so pofiivali njegovi predni-' ki, pobeliti rjave stene hodjiika ter je ozaljšati z različnimi barvami; nad tem grobiščem pa je sezidal zunaj kapelico, kjer so se verniki zbirali ob obletnici muSenikov pri sv. mašL To je kapelica, ki stoji še dandanes, po 16. stoletjih, v bistvenih delih v bližini vhoda v katakombe; kakor nam poroSajo knjige romarjev iz srednjega veka, je bila posvečena sv. Ceciliji in sv. Sikstu. Kakor hitro je dobil Fabian cesarsko pismo, s kojim se mu je prenos trupel obeh mučenikov, Poncijana in Hipolita, dovolil, je najel ladjo, da bi v vsei svefianosti osebno v spremstvu vse mestne duhovš6i< ne izkopal telesne ostanke muSenikov v rudokopih Sardinije. Ne samo radi tega, da bi pokazala papežu kraj, kamor sta pokopala muSenca, sta ga morala Faustia in Florencij spremljati, aanpak tudi radi tega, ker je Klorencija želela iz vsega srca videti kraj, kjer stanjena ljuba dva tako dolgo in tako neznosno trpela. Kolikokrat je iz soSutja in vsa ginjena jokala vroče solze, ko sta ji v preteCenih tednih slikala muke in trpljenje neznosnega prognanstva, vdano ljubezen Hipolitovo, lepo mučeniško smrt obeh mučencev in drugo! Bilo je zadnji dan meseca julija, ko je odplula ladija ravno od tistega mesta, kjer so svoj 6as tako neusmiljeno ocltrgali Faustina od svoje ljube, od koder so ga peljali skupno s Poncianom v prognanstvo. Takrat — in sedaj —: kako Sudno je vendar nebo vse prenaredilo! Sre5no m brez vsake nezgode so dospeli na veSer tretjega dne do otoka ter določili, da bodo drugo jutro izkopali oba muCenika. Senator pa je šel z mladim parom in z velikim številom duhovnikov še isti ve8er v rudokop, da bi v molitvi in s prepevanjem psalmov prebedeli celo noS ob grobu mučenikov. V jutru prihodnjega dne je daroval škof Fabian na grobu svetnikov sveto mašo. Nato so odprli grob in ko so zavili telesne ostanke spoštljivo v dragocene rjuhe ter jih položili v nalašč za to narejene zaboje, se je zaBela premikati veličastna procesija — vsi udeleženci so imeli goreče baklje v rokah. — med petjem himn in psalmov po temnih hodnikih rudokopa ven na prosto. (Dalje prih.)