INTEGRACIJSKI PROCESI V ZDRUŽENEM DELU V OBČINI CENTER
Malo ekonomskih motivov za združevanje
Med opombaml, kl jih Je bilo mogoče slišati na zadnji seji zbora združenega dela občinske skup-ščine v zvezi z obravnavo integracijskih procesov v združenem delu občine, kaže omeniti ugotovitev o pomanjkanju kakovostnih informacij o teh proce-slh. Takorekoč na vseh ravneh organiziranja druž-benopolitičnih akupnosti ta čas ni mogoče dobiti analize, ki bl ponudila odgovor o realnih, vsebin-skih integracijskih dogajanjih v združenem delu.
»Odsotnost« aktualnih in po-globljenih informacij o tej proble-matiki pa na svoj način ilustrira in potrjuje nesporno dejstvo, da smemo govoriti tudi o precejšnji »odsotnosti« svežih integracijskih procesov.
Vsekakor velja, da so bili ti pro-cesti zelo živahni neposredno po izidu zakona o združenem delu, medtem ko so se začeli po letu 1980 vse bolj umirjati. Na to je očitno vplivalo zaostrovanje go-spodarskih razmer, zaradi česar je do integracij prišlo izključno samo tam, kjer so si obetali uspešnejše gospodarjenje ali pa osvajanje zahtevnejših tržišč. Po-dobno pa je prišlo tudi do nekate-rih dezintegracijskih procesov, in sicer tam, kjer združevanje ni ro-
dilo pričakovanih gospodarskih uspehov.
Da bi si ustvarili približno podo-bo stanja in dogajanj v občini, je komite za družbeni plan in go-spodarjenje »obdelal« 50 največ-jih organizacij združenega dela. Omeniti kaže, da so pri razvršča-nju integracij na institucionalna in na funkcionalna združevanja ter na samoupravno povezovanje lahko ugotovili, da imajo skoraj vse OZD v naši občini sklenjene številne samoupravne sporazume o repro povezavah, o skupnih vla-ganjih ipd., hkrati pa tudi to, da je marsikje od njih bolj malo haska.
V tej zvezi je zlasti nazoren pri-mer povezovanja med trgovskimi in proizvodnimi organizacijami, (kar je še kako aktualno za cen-
ter, kjer prevladuje trgovina), ki kljub zakonu o trajnem obveznem povezovanju še naprej temelji na kupoprodajnih odnosih. Da kljub dalj časa trajajočim prizadeva-njem ti odnosi stoje na mestu, ka-že vzrok pripisati monopolnemu položaju nekaterih proizvajalcev in s tem povezanimi enostranski-mi zahtevami, ustanavljanje trgo-vinskih oddelkov pri proizvajalcih ipd.
Tudi samoupravni sporazumi o skupnih vlaganjih za boljšo oskr-bo s surovinami in repromateriali niso trdni, še zlasti ne tedaj, ka-dar gre za partnerstvo z OZD iz drugih republik.
Nemajhno zaslugo za to ima nestabilnost tržišča in s tem po-vezana kratkoročnost ciljev- go-spodarjenja, vse manjši delež lastnih poslovnih sredstev, intpre-si družbenopolitičnih skupnosti za ohranjanje dohodka v občin-skih tnejah, inflacija kot devalva-tor združenih sredstev.
Kar zadeva samoupravno pove-zovanje, je moč ugotoviti, da je tega precej, vendar tudi tu »inten-zivnost« povezav precej niha.
J. K