o o o £ iN =1 M Jl c H F- ^ ■ - vi ; ■" - ^ ' ■ v». ■^'''lUm S* ^ -- - - Klimatske razmere v novembru November je bil pomembno toplejši od dolgoletnega povprečja Jesen 2003 Obilno deževje prvega novembra na severozahodu države Agrometeorofogija Novembra - listopada - z dreves odpada listje Obvestilo Lahko se naročite na prejemanje biltena po elektronski pošti. Prejemanje mesečnega biltena je brezplačno. Prejeli boste datoteko, formata PDF, ki jo lahko berete s programom Adobe Reader. Program je v internetu na voljo brezplačno. Vsak mesec sta na voljo dve različici datotek, ena je optimizirana za branje na zaslonu in obsega okrog 2 do 2.5 MB, druga je optimizirana za tisk. Njena velikost je okrog 4 do 5 MB. Verziji se razlikujeta le v kakovosti fotografij, obe omogočata branje in tiskanje. Naročila sprejemamo na elektronski naslov bilten@email.si. Sporočite nam, katero od datotek želite prejemati. vsebina 1. METEOROLOGIJA..............................................................................................................................................3 1.1. Klimatske razmere v novembru 2003....................................................................................................................3 1.2. Razvoj vremena v novembru 2003......................................................................................................................17 1.3. Jesen 2003...........................................................................................................................................................23 2. AGROMETEOROLOGIJA................................................................................................................................28 3. HIDROLOGIJA...................................................................................................................................................33 3.1. Pretoki rek v novembru.......................................................................................................................................33 3.2. Temperature rek in jezer......................................................................................................................................37 3.3. Višine in temperature morja................................................................................................................................39 3.4. Podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih v novembru 2003............................................................................43 4. ONESNAŽENOST ZRAKA................................................................................................................................45 5. KAKOVOST VODOTOKOV IN PODZEMNE VODE NA AVTOMATSKIH MERILNIH POSTAJAH.53 6. POTRESI..............................................................................................................................................................58 6.1. Potresi v Sloveniji - november 2003...................................................................................................................58 6.2. Svetovni potresi - november 2003......................................................................................................................60 UREDNIŠKI ODBOR Glavni urednik: ANDREJA ČERČEK-HOČEVAR Odgovorni urednik: TANJA CEGNAR Člani: TANJA DOLENC JOŽEF ROŠKAR RENATO VIDRIH VERICA VOGRINČIČ SILVO ŽLEBIR Oblikovanje in tehnično urejanje: RENATO BERTALANIČ Fotografija z naslovne strani: Novembra so bila tla v nižinskem svetu kopna (Foto: Tanja Cegnar) Cover photo: November was snowless in lowland (Photo: Tanja Cegnar) Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 1. METEOROLOGIJA 1. METEOROLOGY 1.1. Klimatske razmere v novembru 2003 1.1. Climate in November 2003 Tanja Cegnar Zadnji mesec meteorološke jeseni je bil občutno toplejši od dolgoletnega povprečja, v večini krajev je bil temperaturni odklon statistično pomemben. Večina novembrskih padavin je padla na začetku in na koncu meseca, osrednji del novembra pa je bil skromen s padavinami. V Beli krajini in na vzhodu države je bilo opazno manj padavin kot v dolgoletnem povprečju, na zahodu države in na Koroškem pa je bilo dolgoletno povprečje preseženo. Sončnega vremena je bila več kot običajno v Julijcih in na vzhodu države, precej slabše kot običajno so bile obsijane doline na severu države in Notranjska. 14 ^ 12 O 10 < »O 8 6 4 - 0 -2 -4 -6 14 12 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 • 10 O 8 W 6 6 > O 4 NOVO MESTO L- T hIi i i I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 14 T 12 -- u 10 -- < C) 8 -- S PH 6 1 > < > 4 1 g 2 0 -1 o d -2 -- u o -4 --6 1 14 T 12 -- C) o 10 - < >o 8 - PH 6 - > O Ph 4 - n 2 - o 0 - n ^ Q -2 -- O -4 -- -6 LJUBLJANA lil, . - iliiill Hk I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 1.1.1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka novembra 2003 od povprečja obdobja 1961-1990 Figure 1.1.1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961-1990, November 2003 0 Na sliki 1.1.1. so prikazani odkloni povprečne dnevne temperature od dolgoletnega povprečja. November se je začel z nadpovprečno visoko temperaturo zraka, na Dolenjskem, Štajerskem in v Prekmurju je bil prvi dan meseca celo za 10 °C toplejši od dolgoletnega povprečja, nato se je temperatura znižala na običajne vrednosti. Okoli povprečja je bila temperatura vse do sredine meseca, ko se je začelo obdobje nadpovprečno toplega vremena, ki je trajalo vse do konca meseca. V Prekmurju je temperatura 23. in 24. novembra celo za 12 °C presegla dolgoletno povprečje. Najnižja novembrska temperatura zraka je bila na Kredarici -9.4 °C, izmerili so jo 7. novembra ob izrazitem, vendar kratkotrajnem, prodoru hladnega zraka v višinah. V nižinskem svetu je bilo najhladneje 13. ali 15. novembra, povsod, tudi na letališču v Portorožu, se je živo srebro spustilo pod ledišče, v Ljubljani so izmerili -1.9 °C. Na Kredarici je bilo najtopleje 19. novembra s 7.4 °C, ponekod na Primorskem se je živo srebro povzpelo najvišje 4. novembra, v pretežnem delu države pa je bil najtoplejši prvi novembrski dan. V Ljubljani so izmerili 17.4 °C, v Murski Soboti 20.8 °C, v Mariboru 20.0 °C, v Celju 21.0 °C, v Portorožu 20.5 °C, v Črnomlju pa kar 22.0 °C. 3 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Povprečna novembrska temperatura zraka v Ljubljani je bila 8.2 °C, kar je 3.6 °C nad dolgoletnim povprečjem. Od sredine minulega stoletja je bil november najhladnejši leta 1988, povprečna temperatura je bila 0.9 °C, najtoplejši pa je bil november 1963 z 10.0 °C. Jutra so prispevala k visoki novembrski povprečni temperaturi več kot popoldnevi. Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila 5.5 °C, kar je 3.8 °C nad dolgoletnim povprečjem. Novembrska jutra so bila najhladnejša leta 1988 z -2.9 °C, najtoplejša pa leta 1963 s 6.3 °C, le malo manj toplo je bilo novembra 2000 s 6.2 °C in 2002 s 6.1 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 11.1 °C, kar je 2.9 °C nad dolgoletnim povprečjem. Od sredine minulega stoletja dalje so bili novembrski popoldnevi najtoplejši leta 1963 s 14.0 °C, najhladnejši pa leta 1978 s 4.1 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta opazno prispeva k naraščajočemu trendu temperature. 15 10 -5 'I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 -10 'I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I ITI I I I I1 1955 1962 1969 1976 1983 1990 1997 Slika 1.1.2. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povprečji obdobja 1961-1990 v Ljubljani in na Kredarici v mesecu novembru Figure 1.1.2. Mean daily maximum and minimum air temperature in November and the corresponding means of the period 1961-1990 Temperaturni odklon v visokogorju je bil primerljiv z odklonom v nižinskem svetu. Na Kredarici je bila povprečna novembrska temperatura zraka -1.6 °C, kar je 2.4 °C nad dolgoletnim povprečjem. Od začetka meritev na tem visokogorskem observatoriju je bil najhladnejši november 1998 s povprečno mesečno temperaturo -7.7 °C, najtoplejši pa je bil november 1984 z -0.7 °C, le malo je zaostajal november 1994 z -0.9 °C. Na sliki 1.1.2. desno sta povprečna novembrska najnižja dnevna in povprečna novembrska najvišja dnevna temperatura zraka na Kredarici. LJUBLJANA BEŽIGRAD 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Slika 1.1.3. Število ledenih dni v novembru in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.3. Number of days with maximum daily temperature bellow 0 °C in November and the corresponding mean of the period 1961-1990 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Slika 1.1.4. Število hladnih dni v novembru in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.4. Number of days with minimum daily temperature less or equal 0°C in November and the corresponding mean of the period 1961-1990 V Ljubljani so ledeni dnevi novembra velika redkost (slika 1.1.3.), od sredine minulega stoletja je bilo le 14 novembrov, ko je za dan ali celo nekaj dni temperatura zraka ostala ves dan pod lediščem. Novembra 1993 je bilo kar 8 ledenih dni, leta 1999 pa 7. Bolj pogosti kot ledeni so novembra hladni dnevi, to so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ali vsaj do ledišča. V Ljubljani je bil en hladen dan, tako je bilo tudi na Goriškem, na obali in na Krasu. V Kočevju jih je bilo 9, v Slovenj Gradcu 8. Izvedeni mesečni podatki o temperaturi zraka, padavinah, sončnem obsevanju in zanimivejših meteoroloških pojavih so zbrani v preglednici 1.1.1.; podatki desetdnevnih obdobij, zanimivi predvsem za kmetovalce, so v preglednicah 1.1.2. in 1.1.3. ter 1.1.4. 5 0 28 0 24 20 16 12 4 8 2 4 0 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 10 O H I & w H / KREDARICA \l * w 1 —VI \ 1 3 5 7 9 11 13 15 17 DAN 19 21 23 25 27 29 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 11 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN Slika 1.1.5. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka ter najnižja temperatura zraka na višini 5 cm nad tlemi (zelena) november 2003 Figure 1.1.5. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue) and minimum air temperature at 5 cm level (green), November 2003 November je bil povsod po državi toplejši od povprečja obdobja 1961-1990. Na sliki 1.1.6. je prikazan odklon povprečne novembrske temperature od dolgoletnega povprečja, v večini krajev je bil odklon statistično pomemben. V visokogorju je bilo za 2.4 °C topleje od dolgoletnega povprečja, v nižinskem svetu je bil odklon med 2 in 4 °C. 5 0 25 20 15 10 5 0 -5 10 25 20 15 P 10 5 0 -5 -10 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 1.1.6. Odklon povprečne temperature zraka novembra 2003 od povprečja 1961-1990 Figure 1.1.6. Mean air temperature anomaly, Novembra 2003 Slika 1.1.8. Višina padavin novembra 2003 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 1.1.8. Precipitation amount in November 2003 compared with 1961-1990 normals Urad za meteorologijo Slika 1.1.7. Prikaz porazdelitve padavin novembra 2003 1990 Figure 1.1.9. Bright sunshine duration in November 2003 compared with 1961-1990 normals 6 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na sliki 1.1.7. je prikazana novembrska višina padavin, največ padavin je bilo v Julijcih in na Trnovski planoti. Na Kredarici izmerjene padavine so močno podcenjene, saj je večina padavin padla v obliki snega ob močnem vetru. Najmanj padavin je bilo v Prekmuiju. Na sliki 1.1.8. je shematsko prikazan odklon novembrskih padavin od dolgoletnega povprečja. Podatkov s Kredarice pri izdelavi shematskega prikaza nismo upoštevali iz zgoraj navedenega razloga. Bistveno manj padavin kot v dolgoletnem povprečju je bilo v Beli krajini, na spodnjem Štajerskem in na Dravsko-Ptujskem polju ter severovzhodno od njega. Dolgoletno povprečje je bilo preseženo na zahodu države in na Koroškem. Padavinskih dni, če upoštevamo le dneve z vsaj 1 mm padavin, je bilo največ na Notranjskem, našteli so jih 13, po 12 pa jih je bilo na Kočevskem in Goriškem. 30 25 i 20 S 15 £ w H >M 10 Murska Sobota Slovenj Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Ljubljana Kočevje Postojna Letališče Portorož Slap pri Vipavi Bilje pri Novi Gorici Rateče-Planica Kredarica Lesce 50 100 150 -T 200 250 | povprečje 1961-90 | | november 2003 5 - 0 Slika 1.1.10. Mesečne višine padavin v mm novembra 2003 in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.10. Monthly precipitation amount in November 2003 and the 1961-1990 normals Slika 1.1.11. Število padavinskih dni v novembru. Z modro je obarvan del stolpca, ki ustreza številu dni s padavinami vsaj 20 mm, zelena označuje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeča dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s padavinami pod 1 mm Figure 1.1.11. Number of days in November with precipitation 20 mm or more (blue), with precipitation 10 or more but less than 20 mm (green), with precipitation 1 or more but less than 10 mm (red) and with precipitation less than 1 mm (yellow) 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Slika 1.1.12. Višina padavin v novembru in povprečje obdobja 1961- 1990 Figure 1.1.12. Precipitation in November and the mean value of the period 1961-1990 > < Q < 300 200 150 - 50 0 350 250 100 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 V Ljubljani je novembra padlo 131 mm, kar je 97 % dolgoletnega povprečja. Dolgoletno povprečje je bilo zadnjič preseženo v rekordno mokrem novembru 2000 (padlo je 312 mm). Od sredine minulega stoletja je bil v Ljubljani najbolj sušen november 1988, ko je padlo 19 mm, sušni so bili tudi novembri 1957, 1964, 1981, 1983, 1988 in 1995 z manj kot 50 mm. 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo & 6 W ^ 60 00 H pq g ° ž 4 O < 40 4 >§ i z ^ 2 £ 20 BILJE „„1 l.-.-Pi-1-i-rr II PrrrrrP, 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN > 6 W m pq O 4 g >o N 2 ž? i; £ < Q < LJUBLJANA 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 2" DAN .. . 29 CELJE ■ .......................... 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 DAN ,, , 29 MURSKA SOBOTA O 2 M 8 (u > 6 W 4 g g 2 M ^ 60 i; > 3 40 < 20 > 6 W 4 2 2 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN > 6 W g I 40 g NOVO MESTO ll I- > 6 W pq O 4 g >o Z 2 g 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN M W g Z > < 40 D U < MARIBOR Ji In > 6 W m m o M g 2 M 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN K W m Z o - > < 40 - D H < 20 - PORTOROŽ > 6 W m m o 41 s 2 M 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN Slika 1.1.13. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) novembra 2003 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 1.1.13. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, November 2003 Na sliki 1.1.13. so podane dnevne padavine in trajanje sončnega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. 100 10 100 0 80 8 80 - 8 60 - 20 - 0 0 0 0 00 10 10 8 80 8 60 4 20 0 0 0 10 100 0 80 8 60 20 0 0 0 10 100 10 8 80 8 60 0 0 0 0 8 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na sliki 1.1.9. je shematsko prikazano trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Več sončnega vremena kot v povprečju referenčnega obdobja je bilo v Julijcih, na Dolenjskem, Štajerskem in v Prekmurju. Opazno je sončnega vremena v primerjavi z dolgoletnim povprečjem primanjkovalo po dolinah severnega dela države in na Notranjskem ter Kočevskem. ^ o j > w H >!Z) LJUBLJANA y| i i ■ ■ ■ ^^m u h ■ M" " pppippippppippllpplppp 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Slika 1.1.14. Število ur sončnega obsevanja v novembru in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.14. Bright sunshine duration in hours in November and the mean value of the period 19611990 V Ljubljani je bilo novembra 50 ur sončnega vremena, kar je 90 % dolgoletnega povprečja (slika 1.1.14.). Doslej najbolj sončen je bil november 1981 s 123 urami sončnega vremena, med zelo sončne lahko prištejemo tudi novembre 1969 (88 ur), 1988 (88 ur), 1989 (87 ur), 1995 (80 ur) in 2001 (86 ur). Najbolj siva sta bila novembra 1958 in 1962, obakrat je sonce sijalo le 9 ur. 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Slika 1.1.15. Število jasnih dni v novembru in povprečje Slika 1.1.16. Število oblačnih dni v novembru in povprečje obdobja 1961-1990 obdobja 1961-1990 Figure 1.1.15. Number of clear days in November and the Figure 1.1.16. Number of cloudy days in November and the mean value of the period 1961-1990 mean value of the period 1961-1990 Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Največ jasnih dni je bilo v visokogorju, na Kredarici so jih našteli 7. V Ljubljani že drugo leto zapored novembra ni bilo jasnega dneva (slika 1.1.15.), od sredine minulega stoletja je bil to šestindvajseti november brez jasnega dneva, kar 6 jasnih dni pa je bilo novembra 1981. Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine, novembra jih je opazno več od jasnih dni. Najmanj oblačnih dni je bilo na severovzhodu države, le okoli 10, tudi v visokogorju jih je bilo razmeroma malo, na Kredarici 11. V Ljubljani je bilo 21 oblačnih dni (slika 1.1.16.), kar je tri dni več od dolgoletnega povprečja. Novembra 1958 je bilo v Ljubljani 28 oblačnih dni, samo 7 pa leta 1981. V povprečju so v Ljubljani oblaki novembra prekrivali 8.2 desetin neba, še za spoznanje bolj oblačno je bilo v Postojni. Najmanjša povprečna oblačnost je bila v Julijcih, na Kredarici so oblaki v povprečju prekrivali 5.7 desetin neba. 9 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1.1.1. Mesečni meteorološki parametri - november 2003 Table 1.1.1. Monthly meteorological data - November 2003 Postaja Temperatura Sonce Obla č nost Padavine in pojavi Pritisk NV TS TOD TX TM TAX DT TAM DT SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX DT P PP Lesce 515 6.0 2.8 10.2 2.8 15.5 1 -2.0 6 6 0 421 80 7.1 17 5 182 105 10 0 1 0 0 7.9 Kredarica 2514 -1.6 2.4 1.2 -4.1 7.4 19 -9.4 7 27 0 668 117 109 5.7 11 7 90 44 9 1 16 30 100 27 749.7 3.8 Rateče-Planica 864 3.6 2.7 7.8 0.8 14.0 1 -4.0 15 13 0 491 67 69 6.8 12 3 223 128 8 0 6 2 2 9 919.3 7.3 Bilje pri N. Gorici 55 9.9 2.4 13.9 7.0 19.2 4 -2.1 13 1 0 268 99 87 6.6 15 5 214 142 12 1 0 0 0 1013.1 9.9 Slap pri Vipavi 137 9.7 2.0 13.2 6.8 19.5 1 -1.5 13 2 0 268 6.9 14 4 201 119 9 0 0 0 0 8.5 Letališče Portorož 2 10.4 2.1 14.7 7.0 20.5 4 -0.6 13 1 0 0 99 99 6.5 14 5 119 115 8 3 0 0 0 1019.4 11.1 Godnje 295 8.7 2.4 12.7 6.2 18.0 4 -0.5 13 1 0 324 6.3 15 6 163 106 10 0 3 0 0 9.0 Postojna 533 7.0 2.6 9.8 4.5 15.6 1 -5.0 13 2 0 382 55 63 8.3 20 1 202 121 13 1 3 0 0 9.3 Kočevje 468 6.0 2.0 10.7 2.6 18.7 1 -5.4 13 9 0 415 7.8 19 1 98 58 12 0 13 0 0 8.1 Ljubljana 299 8.2 3.6 11.1 5.5 17.4 1 -1.9 13 1 0 335 50 90 8.2 21 0 131 97 10 1 6 0 0 985.1 9.0 Bizeljsko 170 7.3 2.6 12.0 3.8 21.4 1 -3.6 13 4 0 376 6.9 14 4 64 60 9 0 5 0 0 8.5 Novo mesto 220 7.7 3.2 12.0 4.5 21.2 1 -3.3 13 3 0 358 72 102 7.2 17 4 99 91 9 0 12 0 0 991.6 9.3 Črnomelj 196 7.5 2.9 12.2 3.4 22.0 1 -4.5 13 4 0 368 6.9 15 4 80 60 10 0 4 0 0 8.9 Celje 240 7.6 3.4 12.1 4.0 21.0 1 -3.5 13 6 0 357 79 119 6.8 12 3 88 87 9 0 7 0 0 991.8 8.9 Maribor 275 7.4 2.9 12.0 3.9 20.0 1 -1.7 13 4 0 351 87 111 6.3 9 3 67 73 9 0 3 0 0 986.7 9.1 Slovenj Gradec 452 5.6 3.0 9.5 2.3 18.2 1 -3.7 15 8 0 426 67 81 7.7 14 1 130 125 9 0 10 0 0 8.4 Murska Sobota 184 7.1 3.0 11.8 3.7 20.8 1 -2.7 15 6 0 365 80 111 6.7 11 4 29 41 6 0 11 0 0 998.2 8.9 LEGENDA: NV - nadmorska višina (m) SX - število dni z maksimalno temperaturo > 25 °C SD - število dni s padavinami > 1.0 mm TS - povprečna temperatura zraka (°C) TD - temperaturni primanjkljaj SN - število dni z nevihtami TOD - temperaturni odklon od povprečja (°C) OBS - število ur sončnega obsevanja SG - število dni z meglo TX - povprečni temperaturni maksimum (°C) RO - sončno obsevanje v % od povprečja SS - število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) TM - povprečni temperaturni minimum (°C) PO - povprečna oblačnost (v desetinah) SSX - maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX - absolutni temperaturni maksimum (°C) SO - število oblačnih dni P - povprečni zračni pritisk (hPa) DT - dan v mesecu SJ - število jasnih dni PP - povprečni pritisk vodne pare (hPa) TAM - absolutni temperaturni minimum (°C) RR - višina padavin (mm) SM - število dni z minimalno temperaturo < 0 °C RP - višina padavin v % od povprečja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi <12 °C). n TD = ^ (20 °C - TSi) če je TSt < 12 °C i=1 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1.1.2. Dekadna povprečna, maksimalna in minimalna temperatura zraka - november 2003 Table 1.1.2. Decade average, maximum and minimum air temperature - November 2003 Postaja I. d e k a d a I I. d e k a d a III. d e k a d a T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs Portorož 11.6 17.0 20.5 7.4 3.2 5.6 0.2 8.4 12.0 14.1 5.3 -0.6 3.9 -2.6 11.4 15.3 17.1 8.4 3.8 7.9 2.6 Bilje 11.3 15.9 19.2 7.7 3.5 6.3 1.6 7.8 11.5 15.2 4.7 -2.1 3.0 -4.6 10.6 14.3 17.2 8.6 2.2 7.6 0.1 Slap pri Vipavi 10.9 14.8 19.5 8.0 5.5 4.3 1.0 7.7 11.1 14.5 4.3 -1.5 1.3 -6.5 10.5 13.8 15.5 8.0 3.5 6.1 0.0 Postojna 7.0 10.2 15.6 4.7 1.2 3.3 -1.0 5.5 8.4 12.4 2.5 -5.0 0.8 -7.2 8.6 10.9 13.8 6.4 1.2 5.8 0.0 Kočevje 6.4 10.8 18.7 3.6 -0.8 2.0 -3.4 4.1 9.9 14.7 -0.1 -5.4 -1.9 -8.0 7.7 11.3 15.1 4.2 -1.0 2.8 -3.0 Rateče 3.6 8.0 14.0 0.9 -1.0 -0.8 -5.2 2.2 6.9 14.0 -0.8 -4.0 -3.3 -8.3 5.1 8.5 11.8 2.4 -0.8 0.9 -3.9 Lesce 5.7 10.6 15.5 2.7 -2.0 1.7 -3.5 4.5 9.3 14.0 0.8 -1.0 0.5 -2.5 7.7 10.7 13.5 5.0 0.0 4.2 -1.5 Slovenj Gradec 6.3 9.1 18.2 3.9 1.7 3.5 -0.6 3.7 8.7 13.3 0.1 -3.7 -2.0 -7.0 6.8 10.7 16.0 3.0 -1.2 1.0 -2.2 Brnik 6.5 11.2 17.3 3.2 -2.3 4.6 8.8 12.9 0.9 -3.2 8.6 11.8 15.1 5.9 0.2 Ljubljana 8.1 11.5 17.4 5.5 0.4 3.8 -3.6 6.4 9.5 13.9 3.0 -1.9 0.1 -5.6 10.0 12.4 16.2 8.0 4.2 6.5 -0.2 Sevno 7.0 10.4 18.0 5.0 2.2 3.7 -0.8 5.2 8.6 12.5 2.1 -2.0 0.4 -5.0 8.9 11.4 14.6 7.1 3.4 5.7 1.4 Novo mesto 8.1 11.9 21.2 5.4 -0.7 4.5 -3.3 5.8 10.7 16.0 1.8 -3.3 -0.2 -6.8 9.3 13.2 16.7 6.2 1.5 4.7 -1.4 Črnomelj 7.4 12.3 22.0 3.7 -1.5 3.4 -2.5 5.6 11.0 17.0 0.8 -4.5 0.3 -5.5 9.5 13.4 17.5 5.8 0.0 5.3 -0.5 Bizeljsko 8.1 12.3 21.4 4.7 -0.4 3.7 -2.0 5.0 10.0 15.2 1.4 -3.6 -0.3 -4.6 8.8 13.7 16.4 5.4 1.6 3.7 -0.6 Celje 7.5 12.5 21.0 4.2 -2.1 3.3 -3.5 5.8 10.7 16.9 1.5 -3.5 0.0 -5.8 9.5 13.1 17.9 6.2 -0.8 4.9 -2.5 Starše 7.5 11.5 20.5 4.5 -1.0 3.4 -2.5 5.1 9.9 15.8 0.8 -2.4 0.0 -3.2 9.6 12.8 16.6 6.7 -0.4 5.0 -1.5 Maribor 7.8 11.9 20.0 4.9 2.5 5.0 10.1 16.9 1.4 -1.7 9.4 13.9 19.2 5.5 1.3 Jeruzalem 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 10.2 13.4 17.0 7.8 4.0 6.3 2.5 Murska Sobota 7.3 11.9 20.8 4.3 -0.6 3.6 -3.0 3.9 9.7 16.7 0.1 -2.7 -1.3 -5.9 10.0 13.6 17.9 6.7 0.2 5.3 -0.9 Veliki Dolenci 7.3 10.8 19.5 4.8 1.2 2.8 -1.6 4.9 9.1 17.2 1.5 -2.2 -0.6 -5.2 9.6 12.8 17.2 6.8 1.0 4.9 -0.6 LEGENDA: LEGEND: T povp - povprečna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax povp - povprečna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax abs - absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) - manjkajoča vrednost Tmin povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin5 povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) T povp - mean air temperature 2 m above ground (°C) Tmax povp - mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) Tmax abs - absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) - missing value Tmin povp - mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin abs - absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin5 povp - mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Tmin5 abs - absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1.1.3. Višina padavin in število padavinskih dni - november 2003 Table 1.1.3. Precipitation amount and number of rainy days - November 2003 Postaja Padavine in število padavinskih dni Snežna odeja in število dni s snegom I. II. III. M I. II. III. M RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR p.d. od 1.1.2003 Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Portorož 45.1 4 23.2 3 50.7 5 119.0 12 691 0 0 0 0 0 0 0 0 Bilje 107.4 4 31.5 2 74.7 9 213.6 15 836 0 0 0 0 0 0 0 0 Slap pri Vipavi 50.2 5 49.0 2 101.7 7 200.9 14 947 0 0 0 0 0 0 0 0 Postojna 52.1 6 29.1 2 121.0 6 202.2 14 958 0 0 0 0 0 0 0 0 Kočevje 35.6 7 13.0 2 49.5 7 98.1 16 1090 0 0 0 0 0 0 0 0 Rateče 129.6 7 6.0 3 87.8 6 223.4 16 1545 2 2 0 0 0 0 2 2 Lesce 90.8 6 5.9 3 85.3 5 182.0 14 1006 0 0 0 0 0 0 0 0 Slovenj Gradec 72.6 6 5.8 1 51.2 4 129.6 11 923 0 0 0 0 0 0 0 0 Brnik 45.2 7 10.7 2 111.0 5 166.9 14 908 0 0 0 0 0 0 0 0 Ljubljana 28.8 7 10.1 2 92.0 6 130.9 15 984 0 0 0 0 0 0 0 0 Sevno 33.7 6 9.5 2 34.2 6 77.4 14 780 0 0 0 0 0 0 0 0 Novo mesto 30.2 6 18.5 1 50.3 6 99.0 13 841 0 0 0 0 0 0 0 0 Črnomelj 13.5 7 13.6 4 52.7 6 79.8 17 829 0 0 0 0 0 0 0 0 Bizeljsko 20.8 4 19.0 1 24.1 5 63.9 10 556 0 0 0 0 0 0 0 0 Celje 36.9 6 8.6 1 42.4 3 87.9 10 645 0 0 0 0 0 0 0 0 Starše 24.1 5 9.0 1 19.7 5 52.8 11 716 0 0 0 0 0 0 0 0 Maribor 29.1 6 5.3 1 33.0 4 67.4 11 711 0 0 0 0 0 0 0 0 Jeruzalem 20.6 4 8.3 1 8.3 5 37.2 10 602 0 0 0 0 0 0 0 0 Murska Sobota 19.1 4 3.6 1 5.9 6 28.6 11 490 0 0 0 0 0 0 0 0 Veliki Dolenci 20.8 5 2.9 1 8.2 4 31.9 10 472 0 0 0 0 0 0 0 0 LEGENDA: I., II., III., M RR p.d. od 1.1.2003 LEGEND: I., II., III., M RR p.d. od 1.1.2003 - dekade in mesec ■ višina padavin (mm) - število dni s padavinami vsaj 0.1 mm ■ letna vsota padavin do tekočega meseca (mm) - decade and month - precipitation (mm) - number of days with precipitation 0.1 mm or more - total precipitation from the beginning of this year (mm) Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 30. novembra 2003 1000 JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV 800 600 400 200 0 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Ljubljana Maribor Urad za meteorologijo Kredarica 3 4 % n 10 m's 4 6 % nne 12 m/s Novo mesto Portorož - letališče Bilje SSW 1.6 m/s Slika 1.1.17. Vetrovne rože, november 2003 Figure 1.1.17. Wind roses, November 2003 13 6.3 % N 0.8 m/s M 7.1 % N 5.8 m/s 5.0 % NNW o.° m/s 9.0 % NNE 0.8 m/s 11.5 % NNW 6.7 m/s 2.5 % NNE 4.0 m/s 6 5 % nnw i 1 %/s 3.2 % NW 1.1 m/s MC H.4 % NE 1.2 m/s 1.9 % NE 2.8 m/s 18 5 % nw 1 4 m/s 6.0 % NE 1.0 m/s 4.1 % WNW 1.2 m/s 11.3 % ENE 1.2 m/s 18.0 % WNW 6.2 m/s 1.9 % ENE 2.3 m/s 7 6 % wnw 1 6 %/s CMC 5 0 % ENE 0.9 m/s .A< 4.4 % W 1.7 m/s 10.1 % E 1.4 m/s 5.2 % e 0 9 m/s i*, 33 % W 6.1 m/s 2.6 % E 2.4 m/s w 0 7 m/s 5.8 % WSW 1.8 m/s ccc 36 % ESE 1.1 m/s 3.2 % ese 0.9 m/s ESE 89 % ESE 3.4 m/s wsw 0 7 m/s CC 72 % SE 1.3 m/s 8.1 % SW 1.9 m/s 26 % SE 1.0 m/s sw 1 0 m/s 0.9 % SW 2.0 m/s 15.6 % SE 4.5 m/s 4.3 % ssw 2 2 m/s «P 126 % SSE 1.7 m/s 4.9 % SSW 1.1 m/s ccc 23 % SSE 0.8 m/s 0.6 % SSW 2.2 m/s 3.0 % SSE 4.1 m/s 4.1 % S 0.9 m/s s 2 4 m/s 0.2 % S 1.7 m/s 1.2 % N 0.7 m/s 1.5 % NNW 1.5 %/s NNE M 0.7 % N 1.0 m/s 0 5 % N 0 4 m/s 1.4 % NNW 1.1 m/s 0.7 % NNE 1.4 m/s 0 6 % nnw 0 6 m/s 0.6 % nne 0 7 m/s NW 1.2 m/s 8.0 % NE 1.9 m/s 3.9 % NW 1.9 m/s MD 40 % NE 3.3 m/s nw ne 4.1 % WNW 1« m/s 7.3 % ENE 3.2 m/s wnw 0° %/s 6.7 % ene 18 m/s 11.3 % W 1.0 m/s 4.0 % E 1.2 m/s 29 6 % E 2 8 m/s .A< 2.8 % W 1.3 m/s w 10.8 % WSW 1.0 m/s 2.6 % wsw 0 6 %/s ccc 180 % ESE 2.7 m/s 1.5 % WSW 1.5 m/s 12.1 % SW 1.3 m/s 3 2 % SW 0.8 m/s 30 % SE 2.8 m/s SE 1.9 % SW 1.1 m/s 27.9 % SE 2.6 m/s 2.1 % SSW 0.8 m/s 10.6 % SSW 1.3 m/s 3.7 % SSE 1.0 m/s sse SSE 52 % SSE 2.5 m/s 8.0 % s 1.3 m/s s 3.0 % S 2.0 m/s Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Za šest krajev so vetrovne rože, to je pogostost vetra po smereh, prikazane na sliki 1.1.17.; narejene so na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, izmerjenih na avtomatskih meteoroloških postajah. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Podatki na letališču Portorož dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; močno sta prevladovala jugovzhodni in vzhodjugovzhodni veter, vsakemu je pripadlo po 27.9 % vseh terminov. Najmočnejši sunek vetra je 1. novembra dosegel 19.0 m/s. V Biljah je bil najpogostejši veter po dolini navzdol, torej vzhodnik, skupaj s sosednjima smerema jim je pripadlo 54.3 % vseh terminov; najmočnejši sunek je 8. novembra dosegel 17.6 m/s. V Ljubljani je bila porazdelitev vetra po smereh dokaj enakomerna, najpogostejši so bili severovzhodnik, vzhodseverovzhodnik in vzhodnik ter severseverovzhodnik, prvemu je pripadlo 15.4 %, drugemu 11.3 %, tretjemu 10.1 in četrtemu 9 % vseh terminov. Najmočnejši sunek je bil 1. novembra 10.4 m/s. Na Kredarici je veter 23. novembra v sunku dosegel hitrost 37.3 m/s, prevladovala sta severozahodnik in zahodseverozahodnik s skupno 37 %. V Mariboru, kjer je z 18.5 % prevladoval severozahodnik, je sunek 23. novembra dosegel 16.2 m/s. Preglednica 1.1.4. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti nekaterih parametrov od povprečja 1961-1990, november 2003 Table 1.1.4. Deviations of decade and monthly values of some parameters from the average values 1961-1990, November 2003 Postaja Temperatura zraka Padavine Sončno obsevanje I. II. III. M I. II. III. M I. II. III. M Portorož 1.2 -0.3 4.3 1.6 123 65 147 111 148 94 46 99 Bilje 2.1 0.2 4.7 2.3 226 55 157 141 158 89 33 96 Slap pri Vipavi 1.5 0.0 4.6 2.0 95 80 189 120 Postojna 0.9 1.2 5.9 2.6 98 47 230 121 105 61 15 64 Kočevje 0.5 0.2 5.4 2.0 79 20 86 58 Rateče 0.6 1.3 6.4 2.7 233 9 170 128 80 120 33 78 Lesce 1.2 1.7 6.9 3.3 172 10 191 115 Slovenj Gradec 1.5 1.0 6.4 3.0 250 13 171 125 50 151 61 83 Brnik 1.4 1.4 7.4 3.3 96 18 248 111 Ljubljana 1.5 1.8 7.3 3.6 74 18 225 97 94 156 29 90 Sevno 0.7 1.1 6.2 2.6 112 21 96 70 Novo mesto 1.7 1.4 6.7 3.2 100 41 150 91 76 163 75 102 Črnomelj 0.6 1.0 6.9 2.9 38 24 130 60 Bizeljsko 1.4 0.4 5.9 2.6 78 38 81 60 Celje 1.3 1.5 7.3 3.4 144 20 133 87 112 169 92 122 Starše 1.0 0.6 7.1 2.9 118 24 69 61 Maribor 1.3 0.5 6.9 2.9 131 13 107 73 Jeruzalem 5.6 15.8 41 21 133 42 Murska Sobota 1.2 -0.3 7.9 3.0 114 12 25 41 72 157 119 111 Veliki Dolenci 1.1 0.8 7.3 3.1 121 10 33 45 LEGENDA: Temperatura zraka - odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1961-1990 (°C) Padavine - padavine v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) Sončne ure - trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) I., II., III., M - dekade in mesec Povprečna temperatura v prvi in drugi tretjini meseca je skoraj povsod nekoliko presegala dolgoletno povprečje, a odkloni niso bili pomembno veliki. Drugače je bilo v zadnji tretjini meseca, ko je bila temperatura občutno nad dolgoletnim povprečjem, odklon je ponekod v osrednji in vzhodni Sloveniji celo presegel 7 °C. V prvi in zadnji tretjini novembra so bile padavine razporejene izrazito neenakomerno, ponekod jih je bilo malo, drugod je bilo dolgoletno povprečje močno preseženo. Osrednji del meseca je bil glede na dolgoletno povprečje povsod skromen s padavinami. Sončnega vremena je bilo v prvi tretjini novembra v Koprskem primorju in na Goriškem približno za polovico več od dolgoletnega povprečja, le-to je bilo nekoliko preseženo tudi na Notranjskem in v Celju, drugod je bilo sončnega obsevanja manj kot običajno. V osrednjem delu novembra je bilo v primerjavi z dolgoletnim povprečjem malo sončnega vremena na Notranjskem, tudi na Primorskem niso dosegli običajne osončenosti, drugod po državi pa je bilo dolgoletno povprečje močno preseženo; na Dolenjskem in na vzhodu države je bilo sončnega vremena za okoli tri petine več kot običajno. Zadnja novembrska tretjina je bila nadpovprečno sončna v Prekmurju, drugod je bilo sončnega vremena manj kot običajno, še najmanj na Notranjskem. 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na sliki 1.1.18. je novembrska največja debelina snežne odeje na Kredarici. 27. novembra so na Kredarici namerili 100 cm snega, snežna odeja je tla prekrivala vse dni v novembru. Novembra 2000 je snežna odeja na Kredarici dosegla 254 cm, komaj 17 cm snega pa je bilo novembra 1983. Večinoma snežna odeja prekriva tla v visokogorju vse novembrske dni, a imeli smo tudi izjeme, ki so močno odstopale. Leta 1978 je sneg novembra prekrival tla na Kredarici le 5 dni, v letih 1983 in 1988 pa po 8 dni. 300 250 200 - I 150 - 100 - 50 Slika 1.1.18. Največja višina snežne odeje v novembru Figure 1.1.18. Maximum snow cover depth in November 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 0 Od sredine minulega stoletja smo imeli v Ljubljani 24 novembrov brez snežne odeje, zadnji med njimi je bil november 2003. Vendar je novembra 1966 višina snega že novembra dosegla 37 cm, v letih 1980 in 1999 pa je novembra zapadlo 30 cm snega. Na sliki 1.1.19. je število dni s snežno odejo v Ratečah, Ljubljani, Novem mestu in Murski Soboti. Po prvem oktobrskem sneženju so bila tla novembra kopna, le v Ratečah so zabeležili dva dni s snežno odejo, le-ta je 9. novembra dosegla 2 cm. 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Z Q O d 15 > W H >i» 10 5 0 LJUBLJANA 1951 1956 1961 1986 1991 1996 2001 NOVO MESTO 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 MURSKA SOBOTA 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Slika 1.1.19. Število dni s snežno odejo v novembru in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.19. Number of days with snow cover in November and the mean value of the period 1960-1990 Slika 1.1.20. Število dni z meglo v novembru in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.20. Number of foggy days in November and the mean value of the period 1961-1990 9jo 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 30 30 25 25 20 15 10 5 0 1951 195 30 30 25 25 20 20 5 15 0 0 5 0 25 20 0 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na Kredarici so zabeležili 16 dni, ko so jih ovijali oblaki. V začetku osemdesetih let minulega stoletja so skrajšali opazovalni čas na meteorološki postaji Ljubljana, to prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, spremembami v izrabi zemljišča in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. Letos so novembra v Ljubljani zabeležili le 6 dni z meglo, kar je le slaba polovica dolgoletnega povprečja, h kateremu so najbolj prispevale pogoste megle vse do začetka osemdesetih let. Na sliki 1.1.21. levo je prikazan povprečni zračni pritisk v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. Najnižji je bil zračni pritisk z 964.4 mb 1. novembra, ko so bili naši kraji še na topli strani območja nizkega zračnega pritiska. Sledil je hiter porast pritiska in z 998.0 mb je bila 5. novembra dosežena najvišja vrednost. Razmeroma nizke vrednosti so izmerili tudi 27. in 28. novembra (969.6 in 968.6 mb). Na sliki 1.1.21. desno je potek povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare v Ljubljani. Največ vlage je vseboval topel zrak v jugozahodniku pred vremensko fronto 1. novembra (12.6 mb). Najmanj vlage (5.1 mb) je bilo v zraku 12. in 13. novembra, vsebnost vlage v zraku se je dvignila ob padavinah 17. novembra (11.5 mb) in ob toplem jugozahodnem vetru v obdobju od 23. do 26. novembra (med 11 in 12 mb), a tudi potem je bila ob padavinah vlažnost zraka še dokaj visoka. Slika 1.1.21. Potek povprečnega zračnega pritiska in povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare novembra 2003 Figure 1.1.21. Mean daily air pressure and the mean daily vapor pressure in November 2003 SUMMARY In November mean air temperature was above the 1961-1990 normals. The anomaly was statistically significant. In high mountains it was 2.4 °C, in low land between 2 and 3.6 °C. The last third of November was quite warm if compared to the normals. The highest daily maximum temperature was recorded on the first day of November, in some places more than 20 °C were observed, the warmest was Črnomelj with 22 °C. Bela Krajina, most of Štajerska and Prekmurje got significantly less precipitation than on the average in the reference period. West part of the country and Koroška got more precipitation than on the average in the reference period. In low land there was no snow cover in November, on Kreadarica on 27th of November snow depth was 1 m. There was much less sunny weather than on the average in the reference period in Notranjska and valleys on the north of the country, while Julian Alps and east part of Slovenia got more sunny weather than on the average in the reference period. Abbreviations in the Table 1.1.1. : NV - altitude above the mean sea level (m) PO - mean cloud amount (in tenth) TS - mean monthly air temperature (°C) SO - number of cloudy days TOD - temperature anomaly (°C) SJ - number of clear days TX - mean daily temperature maximum for a month (°C) RR - total amount of precipitation (mm) TM - mean daily temperature minimum for a month (°C) RP - % of the normal amount ofprecipitation TAX - absolute monthly temperature maximum (°C) SD - number of days with precipitation >1.0 mm DT - day in the month SN - number of days with thunderstorm and thunder TAM - absolute monthly temperature minimum (°C) SG - number of days with fog SM - number of days with min. air temperature <0 °C SS - number of days with snow cover at 7 a.m. SX - number of days with max. air temperature >25 °C SSX - maximum snow cover depth (cm) TD - number of heating degree days VE - number of days with wind >6Bf OBS - bright sunshine duration in hours P - average pressure (hPa) RO - % of the normal bright sunshine duration PP - average vapor pressure (hPa) 16 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 1.2. Razvoj vremena v novembru 2003 1.2. Weather development in November 2003 Janez Markošek 1.- 2. november Pretežno oblačno, občasno padavine, veliko dežja na zahodu države, toplo Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo obsežno območje nizkega zračnega pritiska. Hladna fronta je dosegla Alpe in se v noči na 2. november počasi pomikala prek Slovenije. Nad severno Italijo in severnim Jadranom je namreč nastalo sekundarno območje nizkega zračnega pritiska. V višinah je z močnimi jugozahodnimi vetrovi pritekal topel in vlažen zrak (slike 1.2.1.-1.2.3.). Prvi dan je bilo v severovzhodnih krajih občasno še delno jasno, pihal je južni veter. Drugod je bilo oblačno z občasnimi padavinami, ki so bile pogostejše in močnejše v zahodni Sloveniji. Ponoči in drugi dan dopoldne je povsod deževalo, popoldne pa je dež postopoma ponehal in delno se je razjasnilo. Na severnem Primorskem ter v hribovitem in gorskem svetu zahodne Slovenije je padlo več kot 100 mm padavin. Prvi dan je bilo zelo toplo, v Beli krajini so namerili do 22 °C. 3.- 6. november Pretežno jasno z občasno povečano oblačnostjo, zjutraj in dopoldne ponekod megla Nad zahodno in srednjo Evropo se je zgradilo območje visokega zračnega pritiska, ki se je s svojim središčem proti koncu obdobja pomaknilo nad vzhodno Evropo. V višinah je bil nad zahodno in srednjo Evropo greben, z zahodnimi do severnimi vetrovi je pritekal razmeroma suh zrak. 5. novembra se je v višinah vzhodno od nas odcepilo jedro hladnega in vlažnega zraka, ki se je pomikalo proti zahodu in je 6. novembra že vplivalo na vreme pri nas. Pretežno jasno je bilo z občasno povečano oblačnostjo. Zjutraj in dopoldne je bila po nekaterih nižinah megla, ki se je v slovenjgraški kotlini 4. novembra zadržala ves dan. Zadnji dan obdobja je oblačnost od vzhoda naraščala. Temperature so bile letnemu času primerne, najvišje dnevne temperature so bile prve tri dni od 9 do 16 °C, na Primorskem do 17 do 20 °C. Zadnji dan je bilo malo hladneje. 7.- 8. november Pretežno oblačno z občasnimi padavinami, sneg nad 800 metrov, burja Naši kraji so bili na južnem obrobju obsežnega območja visokega zračnega pritiska, ki je imelo središče nad Skandinavijo. V višinah pa se je od vzhoda proti zahodu prek naših krajev pomikalo jedro hladnega in vlažnega zraka (slike 1.2.1.-1.2.3.). Prvi dan je bilo na Primorskem še delno jasno, pihala je burja. Drugod je bilo oblačno, občasno je rahlo deževalo. Ponoči in drugi dan je bilo povsod oblačno z občasnimi padavinami, nad 800 metrov nadmorske višine je rahlo snežilo. Na Primorskem je še pihala burja, ki je bila v vipavski dolini precej močna. Najvišje dnevne temperature so bile od 2 do 9 °C, na Primorskem od 12 do 17 °C. 9. november V višjih legah in na Primorskem pretežno jasno, drugod večji del dneva megla ali nizka oblačnost Nad severno in srednjo Evropo ter osrednjim Sredozemljem je bilo območje visokega zračnega pritiska, v višinah pa greben s toplim zrakom. V nižjih plasteh ozračja pa je od jugovzhoda pritekal hladnejši in vlažen zrak. Na Primorskem in v višjih legah nad 900 metrov je bilo pretežno jasno, drugod je bila večji del dneva megla ali nizka oblačnost. Najvišje dnevne temperature so bile od 6 do 10, na Primorskem do 18 °C. 17 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 10.- 12. november Nad 1900 metrov in na Primorskem pretežno jasno, šibka burja, drugod večji del dneva oblačno Nad Evropo je bilo obsežno območje visokega zračnega pritiska. V nižjih plasteh ozračja je od jugovzhoda pritekal hladen in vlažen zrak. Na Primorskem in v višjih legah nad okoli 1900 metrov je bilo pretežno jasno, drugod se je večji del dneva zadrževala nizka oblačnost, ki se je predvsem 12. novembra ponekod tudi razkrojila. Najvišje dnevne temperature so bile od 2 do 8 °C, na Primorskem od 11 do 14 °C. 13. november Delno jasno z zmerno oblačnostjo Nad večjim delom Evrope je bilo še vedno območje visokega zračnega pritiska, v višinah pa je bilo nad nami manjše jedro hladnega zraka (slike 1.2.1.-1.2.3.). Vreme je bilo delno jasno z zmerno oblačnostjo, najvišje dnevne temperature so bile od 4 do 9, na Primorskem do 12 °C. 14. november V višjih legah pretežno jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno Nad vzhodno in srednjo Evropo je bilo območje visokega zračnega pritiska, v višinah pa severovzhodno od nas manjše jedro hladnega in vlažnega zraka. V višjih legah nad okoli 1800 metrov je bilo pretežno jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno. Najvišje dnevne temperature so bile od 4 do 7, na Primorskem okoli 10 °C. 15. november Pretežno jasno, občasno ponekod zmerno oblačno Nad zahodno Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska, nad vzhodno Evropo pa območje visokega zračnega pritiska. V višinah je s šibkimi jugozahodnimi vetrovi še pritekal razmeroma suh zrak. Pretežno jasno je bilo, občasno ponekod zmerno oblačno. Najvišje dnevne temperature so bile od 6 do 13 °C. 16.- 17. november Pooblačitve, od zahoda padavine, sneg nad 1800 metrov Nad severno in deloma srednjo Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska. Hladna fronta se je ob zahodnih do jugozahodnih vetrovih pomikala prek Slovenije (slike 1.2.1.-1.2.3.). V vzhodni Sloveniji je bilo prvi dan občasno še delno jasno, drugod je prevladovalo oblačno vreme. Ponekod v zahodni in južni Sloveniji je občasno rahlo deževalo. Drugi dan je bilo oblačno, padavine so se zjutraj in dopoldne razširile nad vso Slovenijo in popoldne od zahoda ponehale. Meja sneženja je bila na okoli 1800 metrov nadmorske višine. Ponekod v zahodni Sloveniji se je zvečer delno razjasnilo. V gorskem svetu zahoden Slovenije je padlo do 70 mm padavin. Najvišje dnevne temperature so bile od 7 do 14 °C. 18. november Ob morju in v Prekmurju pretežno oblačno, drugod delno jasno Nad jugozahodno Evropo, Alpami in Balkanom je bilo območje visokega zračnega pritiska. Z zahodnimi višinskimi vetrovi je pritekal postopno bolj suh zrak. Sprva je bilo zmerno do pretežno oblačno, čez dan se je v večjem delu države vsaj delno razjasnilo. Oblačno je ostalo ob morju in v severovzhodnih krajih. Najvišje dnevne temperature pa so bile od 9 do 13 °C. 18 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 19.- 22. november V jugozahodni in občasno v osrednji Sloveniji pretežno oblačno, drugod delno jasno, jugozahodnih Sprva je bilo nad južno polovico Evrope območje visokega zračnega pritiska, nato pa se je iznad Atlantika nad zahodno Evropo in zahodno Sredozemlje pomaknilo območje nizkega zračnega pritiska. V nižjih plasteh ozračja je pihal šibak jugozahodni veter. V jugozahodni Sloveniji je prevladovalo oblačno vreme, občasno je oblačnost predvsem v drugi polovici obdobja pokrila tudi osrednjo Slovenijo. V severovzhodni Sloveniji pa je bilo večino obdobja pretežno jasno z občasno zmerno oblačnostjo. V višjih legah in tudi ponekod po nižinah je pihal jugozahodni veter. Razmeroma toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 11 do 18 °C, nekoliko hladneje je bilo le 21. novembra. 23.- 25. november Pretežno oblačno, predvsem v zahodni in južni Sloveniji občasno rahel dež, jugozahodnih Nad zahodno Evropo in zahodnim Sredozemljem je bilo območje nizkega zračnega pritiska. V višinah je bila nad zahodno Evropo dolina s hladnim zrakom, katere južni del se je nad Pirenejskim polotokom odcepil v samostojno jedro hladnega zraka. Nad nami je pihal topel jugozahodni veter (slike 1.2.1.1.2.3.). Prevladovalo je pretežno oblačno vreme, predvsem v zahodni in južni Sloveniji je občasno rahlo deževalo. 25. novembra čez dan se je v severovzhodni Sloveniji delno razjasnilo. Pihal je jugozahodni veter. Zelo toplo je bilo, povprečne dnevne temperature so bile do 10 °C nad dolgoletnim povprečjem za tisti čas. 26.- 29. november Oblačno s pogostimi in obilnimi padavinami Nad severozahodno Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska, nad Alpami in severnim Sredozemljem pa je nastalo še sekundarno ciklonsko območje. V višinah je bila nad zahodno Evropo dolina s hladnim zrakom, ki je segala v zahodno Sredozemlje. Nad nami so pihali močni jugozahodni do južni vetrovi. Južni del doline se je v noči na 28. november nad severnim Sredozemljem odcepil v samostojno jedro hladnega zraka (slike 1.2.1.-1.2.3.). Oblačno je bilo s pogostimi padavinami. Padavine so prehodno ponehale 27. novembra čez dan, za krajši čas se je ponekod tudi delno razjasnilo. V noči na 28. november in ta dan čez dan je bilo spet oblačno in deževno. Padavine so popoldne ponehale in proti večeru se je ponekod delno razjasnilo. Zadnji dan obdobja je bilo na Primorskem sprva delno jasno, pihala je šibka burja. Čez dan je bilo povsod pretežno oblačno in občasno je ponekod rahlo deževalo. Na Primorskem je bilo suho vreme. V celotnem obdobju je najmanj dežja padlo v Prekmuiju, le okoli 5 mm, največ pa v gorskem svetu zahodne Slovenije, lokalno blizu 200 mm. Temperature so bile previsoke za konec novembra. 30. november Delno jasno z zmerno oblačnostjo Nad zahodno in deloma srednjo Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska, nad vzhodno Evropo pa območje visokega zračnega pritiska. V višinah je bil nas Alpami šibak greben, severovzhodno od nas pa manjše jedro hladnega zraka. Delno jasno je bilo z občasno povečano oblačnostjo. Najvišje dnevne temperature so bile od 5 do 11, na Primorskem do 15 °C. 19 Agencija Republike Slovenije za okolje 13. uri Figure 1.2.1. Mean sea level pressure on November, 1st 2003 at 12 GMT Slika 1.2.4. Polje pritiska na nivoju morske gladine 7.11.2003 ob 13. uri Figure 1.2.4. Mean sea level pressure on November, 7th 2003 at 12 GMT Slika 1.2.2. Satelitska slika 1. 10. 2003 ob 15. uri Figure 1.2.2. Satellite image on November, 1st 2003 at 14 GMT Slika 1.2.5. Satelitska slika 7. 11. 2003 ob 15. uri Figure 1.2.5. Satellite image on November, 7th 2003 at 14 GMT Urad za meteorologijo Slika 1.2.3. Topografija 500 mb ploskve 1. 11. 2003 ob 13. uri Figure 1.2.3. 500 mb topography on November, 1st 2003 at 12 GMT Slika 1.2.6. Topografija 500 mb ploskve 7. 11. 2003 ob 13. uri Figure 1.2.6. 500 mb topography on November, 7th 2003 at 12 GMT 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo \ / J ' /1 1 > J\ k i Slika 1.2.7. Polje pritiska na nivoju morske gladine 13.11.2003 ob Slika 1.2.8. Satelitska slika 13. 11. 2003 ob 15. uri Slika 1.2.9. Topografija 500 mb ploskve 13.11. 2003 ob 13. uri 13. uri Figure 1.2.8. Satellite image on November, 13th 2003 at 14 GMT Figure 1.2.9. 500 mb topography on November, 13th 2003 at Figure 1.2.7. Mean sea level pressure on November, 13 2003 at 12 GMT 12 GMT Slika 1.2.10. Polje pritiska na nivoju morske gladine 17.11.2003 ob Slika 1.2.11. Satelitska slika 17. 11. 2003 ob 15. uri 13. uri Figure 1.2.10. Mean sea level pressure on November, 17th 2003 at 14 GMT 12 GMT Slika 1.2.12. Topografija 500 mb ploskve 17. 11. 2003 ob 13. uri Figure 1. 12 GMT Figure 1.2.11. Satellite image on November, 17th 2003 at Figure 1.2.12. 500 mb topography on November, 17th 2003 at 21 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1.2.13. Polje pritiska na nivoju morske gladine 24.11.2003 ob Slika 1.2.14. Satelitska slika 24.11. 2003 ob 15. uri Slika 1.2.15. Topografija 500 mb ploskve 24.11. 2003 ob 13. uri 13. uri Figure 1.2.13. Mean sea level pressure on November, 24th 2003 at 12 GMT Figure 1.2.14. Satellite image on November, 24h 2003 at 14 GMT Figure 1.2.15. 500 mb topography on November, 24th 2003 at 12 GMT Slika 1.2.16. Polje pritiska na nivoju morske gladine 28.11.2003 ob Slika 1.2.17. Satelitska slika 28.11. 2003 ob 15. uri Slika 1.2.18. Topografija 500 mb ploskve 28.11. 2003 ob 13. uri 13. uri Figure 1.2.10. Mean sea level pressure on November, 17th 2003 at 14 GMT 12 GMT Figure 1.2.17. Satellite image on November, 28th 2003 at Figure 1.2.18. 500 mb topography on November, 28th 2003 at 12 GMT 22 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 1.3. Jesen 2003 1.3. Climate in autumn 2003 Tanja Cegnar O klimatskih razmerah septembra, oktobra in novembra smo vsak mesec posebej poročali v Mesečnem biltenu, na tem mestu poglejmo, kakšna je bila v primerjavi z dolgoletnim povprečjem jesen kot celota. Septembra je bila povprečna temperatura blizu dolgoletnega povprečja, oktober je bil hladnejši od dolgoletnega povprečja, november pa toplejši; vsi trije meseci skupaj pa niso pomembno odstopali od povprečne jesenske temperature v referenčnem obdobju. Letališče Portorož Lesce Murska Sobota Slovenj Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Ljubljana Kočevje Postojna Slap pri Vipavi Bilje Rateče Kredarica -10 12 Slika 1.3.1. Odklon povprečne minimalne dnevne temperature v °C jeseni 2003 od povprečja obdobja 1961-1990 Figure 1.3.1. Mean daily minimum air temperature anomaly in autumn 2003 Letališče Portorož Lesce Murska Sobota Slovenj Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Ljubljana Kočevje Postojna Slap pri Vipavi Bilje Reteče Kredarica -1 -0.5 0 0.5 1 Slika 1.3.2. Odklon povprečne maksimalne dnevne temperature v °C jeseni 2003 od povprečja obdobja 1961-1990 Figure 1.3.2. Mean daily maximum air temperature anomaly in autumn 2003 Letališče Portorož Murska Sobota Slovenj Gradec Maribor Celje Novo mesto Ljubljana Postojna Bilje Rateče Kredarica Letališče Portorož Lesce Murska Sobota Slovenj Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Ljubljana Kočevje Postojna Slap pri Vipavi Bilje Rateče Kredarica 0 20 40 60 80 100 120 140 Slika 1.3.3. Sončno obsevanje jeseni 2003 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 1.3.3. Bright sunshine duration compared to the 1961-1990 normals, autumn 2003 0 20 40 60 80 100 120 140 Slika 1.3.4. Padavine jeseni 2003 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 1.3.4. Precipitation compared to the 1961-1990 normals, autumn 2003 Na slikah od 1.3.1. do 1.3.4. je prikazan odklon povprečne najnižje in povprečne najvišje dnevne temperature od dolgoletnega povprečja za nekaj izbranih krajev. Od dolgoletnega povprečja je pomembno odstopala le povprečna najnižja dnevna temperatura v Biljah, v ostalih krajih je bil odklon povprečne najnižje dnevne temperature v mejah običajne spremenljivosti. Tudi povprečna najvišja dnevna temperatura je bila v mejah običajne spremenljivosti, na zahodu države je bila večinoma nekoliko nižja, na vzhodu pa nekoliko višja od dolgoletnega povprečja. Sončnega vremena je bilo jeseni 2003 na Notranjskem manj kot običajno, ob obali je bilo dolgoletno povprečje izenačeno, drugod po državi pa preseženo; v Celju za tretjino, v Prekmurju za četrtino, v Ljubljani in Mariboru za petino. Predvsem zaradi manj namerjenih padavin v novembru je Kredarica opazno zaostala za dolgoletnim povprečjem, nekoliko pod povprečjem so bile padavine tudi na Notranjskem in Bizeljskem. Za tretjino več padavin < -1- 23 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo kot običajno je bilo v Novem mestu. Koroška, Maribor in Zgornjesavska dolina so povprečje presegli za približno petino. 8 'I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I1 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 g20 g» m H »M 10 LJUBLJANA BEŽIGRAD 1951 1957 Slika 1.3.5. Povprečna jesenska temperatura od leta 1951 dalje Slika 1.3.6. Jesensko število dni z minimalno temperaturo pod in povprečje obdobja 1961-1990 0 °C od leta 1951 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.3.5. Mean air temperature in autumn from the year Figure 1.3.6. Number of cold days (days with minimum air 1951 on and the 1961-1990 normal temperature bellow 0 °C) and the 1961-1990 normal 500 O J > $ 200 LJUBLJANA BEŽIGRAD 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 800 700 600 ? 500 < 400 --■ Z 200 100 LJUBLJANA BEŽIGRAD 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 Slika 1.3.7. Trajanje sončnega obsevanja jeseni v letih od 1951 Slika 1.3.8. Višina padavin jeseni v letih od 1951 dalje in dalje in povprečje obdobja 1961-1990 povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.3.7. Bright sunshine duration in autumn from 1951 on Figure 1.3.8. Precipitation in autumn from the year 1951 on and the 1961-1990 normal and the 1961-1990 normal V Ljubljani je bilo v preteklosti že veliko jeseni, ki so bile toplejše od letošnje, najtoplejša doslej še vedno ostaja jesen 2000, občutno toplejša kot jesen 2003 pa je bila tudi jesen 2002. Precej pod dolgoletnim povprečjem je bilo število hladnih dni, bilo jih je 5, od sredine minulega stoletja so bile štiri jeseni, ko so zabeležili le po dva hladna dneva. Bila je peta jesen zapovrstjo z nadpovprečno veliko sončnega vremena. Četrtič zapored so padavine presegle dolgoletno povprečje, a odklon ni bil pomembno velik. V Prekmurju je bila povprečna temperatura jeseni 2003 podobna kot jeseni 2001, daleč najtoplejša pa ostaja jesen 2000. Hladnih dni je bilo že peto jesen zapovrstjo manj kot v dolgoletnem povprečju. Sončnega vremena sicer ni bilo izjemno veliko, vendar se jesen 2003 uvršča med sedem najbolj sončnih od sredine minulega stoletja. Po sušni pomladi in poletju je bila v Prekmurju jesen 2003 padavinsko povsem povprečna. 30 25 i 1963 1999 400 300 -- 300 100 - - 0 24 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 13 12 11 31° m w Ph S 9 w H 8 7 'I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I1 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 Slika 1.3.9. Povprečna jesenska temperatura od leta 1951 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.3.9. Mean air temperature in autumn from the year 1951 on and the 1961-1990 normal 4° 35 3° £ 25 --■ Q O d 2° + > w fe 15 1° 5 MURSKA SOBOTA ° ........... 1951 1957 1963 ■ i-I i i ri l i i 1969 1975 1981 ■ -■-i 1987 1993 " 1999 Slika 1.3.10. Jesensko število dni z minimalno temperaturo manjšo od 0 °C od leta 1951 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.3.10. Number of cold days (days with minimum air temperature bellow 0 °C) and the 1961-1990 normal MURSKA SOBOTA 550 500 450 400 g 350 O 300 l-J > 250 w 200 150 100 50 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 Slika 1.3.11. Trajanje sončnega obsevanja jeseni v letih od 1951 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.3.11. Bright sunshine duration in autumn from 1951 on and the 1961-1990 normal 4°° 35° 3°° ? 25° K á 2°° g £ 15° 1°° 5° ° MURSKA SOBOTA I 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 Slika 1.3.12. Višina padavin jeseni v letih od 1951 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.3.12. Precipitation in autumn from the year 1951 on and the 1961-1990 normal Včasih se odkloni od povprečja v visokogorju pomembno razlikujejo od razmer v nižinskem svetu. Razmere v visokogorju prikazali s Kredarico. temperatura podobna smo podatki za Povprečna je bila povprečni jesenski temperaturi v letu 2002, torej nižja od dolgoletnega povprečja in v mejah običajne spremenljivosti. Trajanje sončnega obsevanja je v visokogorju po petih podpovprečno sončnih jesenih spet preseglo dolgoletno povprečje. 25 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo KREDARICA ............ 1,.....L........-................U\-........,...... A....... a H, A ,n\ A h * A 1 / 1 1 11 1 1 11 / V» 1 A/l /1 II 1 l w......v........................m.....^ y T» r -1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1111111111111111111111111111111 Slika 1.3.13. Povprečna jesenska temperatura od leta 1954 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.3.13. Mean air temperature in autumn from the year 1954 on and the 1961-1990 normal § 300 M >o Z O KREDARICA t 0 ^yyyyyyyyyyyy^yyyyy^yyyyyyyyyyy^yyyyyyyyyy 1956 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 Slika 1.3.14. Trajanje sončnega obsevanja jeseni v letih od 1956 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.3.14. Bright sunshine duration in autumn from 1956 on and the 1961-1990 normal Padavin je bilo na Kredarici jeseni 2003 manj od dolgoletnega povprečja, k primanjkljaju je najbolj prispevalo malo izmerjenih padavin v novembru. Jeseni 2002 je bilo s 714 mm padavin več od dolgoletnega povprečja, le-to je bilo jeseni 2001 neznatno preseženo, največ padavin pa so namerili jeseni 2000, bilo jih je kar 1272 mm. Merilo za pogostost padavin so padavinski dnevi, izbrali smo prag 1 mm. Padavinskih dni je bilo 30, kar je 11 dni manj od dolgoletnega povprečja. 1200 1000 > < Ž 200 Q O ta > S 1954 1960 1966 1972 1978 1984 1990 1996 Slika 1.3.15. Višina padavin jeseni v letih od 1954 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.3.15. Precipitation in autumn from the year 1954 on and the 1961-1990 normal 1984 1990 1996 2002 Slika 1.3.16. Jesensko število dni s padavinami vsaj 1 mm od leta 1954 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.3.16. Number of days with precipitation at least 1 mm from the year 1954 on and the 1961-1990 normal Največ težav z ugotavljanjem trendov in znamenj klimatskih sprememb imamo na Primorskem, saj so se lokacije glavnih merilih postaj na Primorskem pomembno spreminjale. Še posebej težko je glede na preteklost ocenjevati razmere ob obali, saj so prav tam mikroklimatske razlike med merilnimi mesti velike, pri ocenjevanju povprečne temperature se postopek preračunavanja dolgoletnega niza podatkov na eno točko še nekako obnese, skoraj na nerešljiv problem pa naletimo, če želimo primerjati temperaturne ekstreme. Povprečno jesensko temperaturo smo preračunali na sedanjo lokacijo meritev, to je na letališče v Portorožu. Jesen 2003 je bila temperaturno povsem povprečna, jesen 2002 je bila druga najtoplejša, najtoplejša doslej pa je bila jesen 2000. 600 500 400 100 - 1400 60 50 40 800 30 400 0 0 2002 1954 1960 1966 1972 1978 26 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1.3.17. Povprečna jesenska temperatura od leta 1951 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.3.17. Mean air temperature in autumn from the year 1951 on and the 1961-1990 normal Najbolj značilen dogodek jeseni 2003 je bil sneg, ki je oktobra pobelil nižine, nato pa je bil november po nižinah kopen. V preglednici smo zbrali nekaj podatkov o snežni odeji v jeseni 2003, največje jesensko število dni s snežno odejo od sredine minulega stoletja, največjo jesensko debelino snežne odeje in povprečno število dni s snežno odejo ter povprečno najvišjo debelino snega v obdobju 1971-2000. Jeseni 2003 je bilo izjemno to, da je sneg zapadel že oktobra. Preglednica 1.3.1. Število dni s snežno odejo in maksimalna višina snežne odeje (v cm) jeseni 2003, največje vrednosti v obdobju 1951-2002 in povprečje obdobja 1971-2000 Table 1.3.1. Number of days with snow cover and its depth in autumn 2003, maximum values in the period 1951-2002 and the average in the period 1971-2000 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 kraj jesen 2003 največ v obdobju 1951-2002 povprečje 1971-2000 št. dni debelina (cm) št. dni in leto debelina (cm) in leto št. dni debelina (cm) Rateče 11 30 33 (1980) 72 (1978) 13 9 Kredarica 63 100 85 (1972) 254 (1979) 53 64 Vojsko 12 30 30 (1980) 85 (1999) 13 11 Vogel 18 50 33(1993) 150 (1987) 17 17 Ljubljana 2 4 21 (1980) 37 (1966) 5 3 Celje 1 3 19 (1985) 32 (1999) 5 3 Novo mesto 1 2 18(1993) 52 (1996) 6 4 Maribor 1 2 18 (1993) 45 (1971) 4 3 Murska Sobota 2 5 15(1993) 43 (1962) 3 2 Postojna 3 10 17 (1985) 60 (1999) 4 3 SUMMARY The mean air temperature in autumn 2003 was close to the 1961-1990 normals. The sunshine duration was below the normals in Notranjska, on the coast the number of hours of sunny weather was equal to the normals, elsewhere the normals were exceeded. The precipitation in Julian Alps was bellow the normals, bellow average was precipitation also in Notranjska and Bizeljsko, approximately one third more precipitation than on the average in the reference period fell in Novo mesto. Koroška, Maribor and Zgornjesavska valley got about one fifth more precipitation than on the average in the reference period. The most remarkable phenomenon in autumn 2003 was the snow cover in October in the lowland. 27 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 2. AGROMETEOROLOGIJA 2. AGROMETEOROLOGY Ciril Zrnec, Iztok Matajc Letošnji november je bil toplejši od dolgoletnega povprečja v vseh predelih Slovenije, odklon nad povprečjem pa je znašal od 2 do 3.6 °C. Vsote efektivnih temperatur zraka (na višini 2 m) nad temperaturnim pragom 5 °C so dosegle vrednosti nad 3300 °C na Primorskem in med 2700 in 2900 °C na Štajerskem in v Prekmuiju in presegle dolgoletno povprečje (1951-1994) za 30 do 60 °C. Temperatura tal je bila za ozimna žita ugodna, saj je do globine 5 cm vztrajala nad 8 °C, v Primorju pa celo nad 11 °C. Dežja je primanjkovalo v vzhodnem in severovzhodnem delu države, padlo je le 40 do 60 mm dolgoletnih mesečnih povprečnih padavin. Vegetacijsko obdobje se je z odpadanjem listja za večino drevesnih in grmovnih rastlin zaključilo, kako pa so rastline zaradi najhujše suše v zadnjih 50-ih letih pripravljene na prihodnjo rastno obdobje, bo pokazala šele naslednja pomlad. Vpliv vremena na rastline Impact of weather on plants Staro slovensko ime listopad letošnjemu mesecu novembru povsem pritiče, saj je na splošno, povsod v Sloveniji nastopilo odpadanje listja v tem mesecu. Ta razvojna faza je lahko nastopila tudi že v oktobru, še posebno na neugodnih in strmih rastiščih, kjer je talne vode zaradi poletne suše primanjkovalo. Rastline so bile zaradi vodnega stresa in vročinskega šoka poleti hudo prizadete. Vse to je povzročilo porušenje fizioloških procesov v rastlinah, zato so drevesa porumenela že v septembru in kmalu zatem odvrgla liste. V oktobru so pričeli odmetavati listje tudi listavci na višjih legah, medtem ko smo to fenološko fazo v nižinah zabeležili v novembru. Za prikaz poteka splošnega odpadanja listja smo izbrali tri značilne drevesne predstavnike: lipo, navadno brezo in bukev. LIPA Lipa je, tako kot njen bližnji sorodnik lipovec, na slovenskem pogosto drevo. V strnjenih gozdnih sestojih je ni veliko, se pa raztreseno pojavlja po gozdnih obronkih in travnikih. Pogosto je zasajena po mestnih parkih in v vaseh. Letos je listje pričelo odpadati v prvih dneh novembra. Na hladnejših predvsem na višinskih krajih pa se je odpadanje pričelo že v drugi polovici oktobra. Pod 500 metri nadmorske višine se je ta fenološka faza pojavila v prvih polovici novembra. BREZA Je razširjena drevesna vrsta po vsej Evropi. Pri nas je navadna breza pogosto drevo, redka je po gozdovih, redno pa jo srečamo po parkih in zelenicah. Letos je potekalo odpadanje listja podobno kot v letu 2001. Značilno za to fenološko fazo je izredna krajevna raznolikost. Mikroklima rastišča močno vpliva na celoleten fenološki razvoj drevesa, še posebno pa na potek odpadanja listja v jeseni. To se je letos pričelo v zadnjih dneh oktobra na višjih legah, povsod drugje pa med 5. 11. in 20. 11. BUKEV Bukev je v Sloveniji zelo razširjeno gozdno drevo. Najbolj uspeva v hribovitem in planinskem svetu, po nižinah in toplejših krajih pa je ta vrsta bolj redka. Pri bukvi je letos nastopilo splošno odpadanje listja v novembru. Na legah nad 800 metri nadmorske višine se je odpadanje listja pričelo že med 25. 10. in 1. 11. nekoliko kasneje, med 10.11. in 25.11. pa na nižjih legah na Štajerskem, Dolenjskem in Prekmuiju in tudi v osrednji Sloveniji. 28 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2.1. Primerjava odpadanja listja pri lipi in bukvi oktobra in novembra 2002 in 2003 Table 2.1. Comparison of leaf fall of lime and beech trees in October and November 2002 and 2003 fenološka postaja phen. station 2003 2002 Hs lipa bukev lipa bukev m Tilia platyphyllos Fagus sylvatica Tilia platyphyllos Fagus sylvatica Bilje 55 07.11. 17.11. 07.11. 16.11. Novo mesto 220 07.11. 20.11. 23.10. 20.10. Podlehnik 230 04.11. 15.11. 25.10. 15.10. Starše 240 06.11. 05.11. 05.11. 20.10. Ljubljana 299 12.11. 14.11. 06.11. 20.10. Kadrenci 316 20.10. 22.11. 20.10. 21.10. Grm 330 27.10. 14.11. 25.10. 22.10. Slov. Konjice 332 12.11. 26.11. 21.10. 29.10. Mozirje 347 29.10. 17.11. 23.10. 23.10. Celje 380 30.10. 18.11. 26.10. 30.10. Velenje 420 18.11. 21.11. 26.10. 25.10. Grad/Cerklje 438 08.11. 15.11. 20.10. 20.10. Lesce 515 27.10. 29.10. 16.10. 28.10. Vače 550 10.11. 12.11. 20.10. 19.10. Rovte 705 28.10. 23.10. 17.10. 18.10. Podlipje 760 02.11. 16.11. 19.10. 25.10. Sorica 820 23.10. 24.10. 24.10. 16.10. Jezersko 879 18.10. 27.10. 20.10. 18.10. Planina/Golica 950 20.10. 31.10. 10.10. 20.10. Preglednica 2.2. Fenološki fazi 3. list in splošno razraščanje pri pri nekaterih sortah ozimnega ječmena in ozimne pšenice Table 2.2. Phenological phases 3rd leaf and tillering for some varieties of winter barley and winter wheat ozimni ječmen winter barley ozimna pšenica winter wheat met. postaja met station sorta Cv razraščanje tillering sorta 3.list 3rd leaf razraščanje Cv tillering Bizeljsko NN 24. 11. NN 30.10. 24.11. Brod Gotic 24. 11. Profit 30.10. 25.11. Bukovci Rex 14. 11. Žitarka 31.10. 25.11. Celje 4. redni 21. 11. Marija 7.11. 26.11. Dobliče Rex 19. 11. NN 31.10. 25.11. Grad Gotic 15. 11. Marija 1. 03.11. 17.11. Griblje Rex 17. 11. Nn 06.11. 26.11. Grm NN 17. 11. Justus 20.11. 30.11. II. Bistrica Astrih 12. 11. Marija 20.10. 17.11. Ljubljana Rex 17. 11. Žitarka 21.11. * Ljubljana Virgo 18. 11. Pegasos 22.11. * Metlika Rex 5. 11. NN 30.10. 20.11. Murska Sobota NN 18. 11. Srpanjka 18.11. * Podlehnik Rex 30. 11. Sup. žit. 30.11. * Slap Rex 19. 11. Žitarka 22.11. * Slov. Konjice Rex 26. 11. Luna 02.11. 29.11. Starše Rex 20. 11. Žitarka 14.11. * Vel. Dolenci Rex 21. 11. Renan 30.10. 22.11. Zg. Bitnje Plaisant 30. 11. Soissons 23.11. * Zibika Rex 30. 11. Soissons 04.11. * 29 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2.3. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 2 in 5 cm, november 2003 Table 2.3. Decade and monthly soil temperatures at 2 and 5 cm depths, November 2003 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 max max min min max max min min max max min min Portorož-letališče 11.2 11.0 15.8 16.2 6.6 5.8 9.3 9.2 12.4 12.3 4.3 3.7 11.6 11.4 14.6 14.7 6.6 6.2 10.7 10.5 Bilje 10.4 10.4 16.1 16.0 6.0 6.2 7.9 8.0 13.8 13.6 1.5 1.7 10.6 10.7 15.3 15.2 5.0 5.3 9.6 9.7 Lesce 6.5 6.7 12.1 11.5 1.3 2.6 5.3 5.6 11.0 9.5 1.1 2.1 7.7 7.8 11.0 10.4 3.5 4.1 6.5 6.7 Slovenj Gradec 7.8 7.5 12.8 11.9 4.5 4.6 5.0 4.8 9.9 8.5 0.9 1.5 6.9 6.6 11.4 10.7 2.1 2.3 6.6 6.3 Ljubljana 7.6 8.0 12.5 12.8 0.8 2.2 5.6 5.9 10.3 10.0 0.3 1.6 9.0 9.1 13.3 13.0 4.9 5.1 7.4 7.6 Novo mesto 8.6 8.9 14.2 13.8 4.2 5.0 6.3 6.7 9.9 10.1 1.5 2.6 8.6 8.8 12.0 12.0 3.5 4.2 7.8 8.1 Celje 7.7 8.0 15.5 14.6 1.4 2.5 5.4 5.7 10.4 9.9 0.6 1.6 8.3 8.5 13.2 12.6 1.2 2.2 7.1 7.4 Maribor-letališče 7.7 7.9 16.2 13.9 0.6 2.6 5.2 5.5 14.5 11.3 0.1 1.4 8.2 8.3 14.3 13.8 0.6 2.1 7.1 7.2 Murska Sobota 7.2 7.6 15.0 12.9 1.3 3.0 4.3 4.8 11.0 9.3 0.2 1.4 8.4 8.4 13.4 13.4 2.2 3.2 6.6 6.9 LEGENDA: Tz2 Tz5 -povprečna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) -povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz2 max -maksimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 max -maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz2 min -minimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 min -minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) PORTOROŽ LJUBLJANA MURSKA SOBOTA 20 o15 f 10 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 20 o15 10 0 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 20 -| O 15 -- 110 0 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan Slika 2.1. Minimalne in maksimalne dnevne temperature tal v globini 5 cm za Portorož, Ljubljano in Mursko Soboto, november 2003 Figure 2.1. Daily minimum and maximum soil temperatures in the 5 cm depth for Portorož, Ljubljana and Murska Sobota, November 2003 5 5 5 0 9 30 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2.4. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, november 2003 Table 2.4. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, November 2003 Postaja Tef > 0 °C Tef > 5 °C Tef > 10 °C Tef od 1.1. I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm > 0 °C > 5 °C > 10 °C Portorož-letališče 116 84 114 313 18 66 35 64 165 17 16 5 19 40 5 4864 3330 2076 Bilje 113 78 106 297 69 63 29 56 148 57 13 1 12 26 11 4727 3240 2010 Slap pri Vipavi 109 78 105 292 62 59 28 55 142 48 14 1 11 27 13 4636 3130 1909 Postojna 70 55 86 211 71 22 18 37 77 36 3 0 3 6 1 3661 2345 1308 Kočevje 64 42 77 182 49 18 9 28 55 14 7 0 3 9 2 3521 2264 1274 Rateče 36 23 51 110 48 4 0 8 12 3 0 0 0 0 -1 2957 1808 962 Lesce 57 45 77 179 70 13 8 27 48 22 2 0 1 3 1 3590 2319 1326 Slovenj Gradec 63 37 68 167 70 15 6 24 45 21 4 0 0 4 1 3520 2271 1302 Brnik 65 46 86 196 86 17 7 36 60 33 3 0 2 6 3 3716 2427 1414 Ljubljana 81 64 100 245 99 31 19 50 100 54 4 1 8 13 7 4292 2913 1793 Novo mesto 81 58 93 232 89 31 16 43 91 45 8 1 6 14 6 4181 2834 1741 Črnomelj 74 56 95 225 62 24 17 45 86 26 4 0 5 9 -4 4322 2974 1870 Bizeljsko 81 50 88 219 69 31 9 38 78 30 6 0 2 8 2 4214 2861 1770 Celje 75 58 95 228 89 27 17 45 89 46 7 0 9 16 9 4064 2730 1656 Starše 75 51 96 222 78 26 12 46 85 40 5 0 10 15 8 4151 2816 1738 Maribor 78 50 94 222 79 28 11 44 82 39 5 0 9 14 8 4238 2890 1800 Maribor-letališče 73 52 97 222 79 24 13 47 85 42 5 0 11 16 10 4090 2763 1690 Murska Sobota 73 39 100 213 78 24 5 51 81 41 6 0 14 20 14 4058 2753 1699 Veliki Dolenci 73 49 96 219 83 26 14 46 86 46 5 1 9 16 10 4086 2775 1701 LEGENDA: I., II., III., M -dekade in mesec Tef > 0 °C, Vm -odstopanje od mesečnega povprečja (1951-94) Tef > 5 °C, Tef > 10 °C -vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo RAZVOJ OZIMNIH ŽIT - pojav tretjega lista in splošno razraščanje Tretji list in splošno razraščanje, sta zelo pomembni razvojni fazi v vegetacijskem ciklu oziminih žit. Obe sta sortno specifični in direktno odvisni od toplotnih razmer. Ozimni ječmen in pšenica sta bila zaradi ohladitev v oktobru nekoliko zavrta v rasti. To se je odrazilo na časovnem zamiku pojava 3. lista, še bolj pa pri nastopu splošnega razraščanja. Ozimni ječmen se je splošno razraščal med 10.11. in 20.11., posevki sejani po 15.10. pa šele ob koncu novembra. Tudi ozimna pšenica je podobno kot ozimni ječmen, zaostajala v razvoju. Najraneje sejani posevki so razvili 3. list že v oktobru, kasneje sejani posevki pa šele v novembru (med 5.in 20.11.). Kljub temu, da so bile vremenske razmere v novembru za rast in razvoj pšenice ugodne, je splošno razraščanje sledilo po 15.11., drugo stebelce pa se je razvilo šele med 20.11. in 30.11. Pozno sejane sorte pšenice se do konca meseca še niso splošno razraščale. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h +21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C I(Td-Tp) Td - average daily air temperature Tp - 0 °C, 5 °C, 10 °C ABBREVIATIONS in the section 2 Tz2 soil temperature at 2 cm depth ( °C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth ( °C) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth ( °C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth ( °C) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth ( °C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth ( °C) od 1.1. sum in the period - 1st January to the end of the current month Tef>0 °C sums of effective air temperatures above 0 °C ( °C) Tef>5 °C sums of effective air temperatures above 5 °C ( °C) Tef>10 °C sums of effective air temperatures above 10 °C ( °C) Vm declines of monthly values from the averages ( °C) I., II., III. decade ETP potential evapotranspiration (mm) M month * missing value ! extreme decline SUMMARY The weather during November was warmer than the forty years average in nearly all agricultural regions of Slovenia. November in our country is called "leaf-faller" which this year was the proper name as leaves from the most of the observed trees and shrubs fell in dates that are common. Comparison to the year 2001 which was also extremely dry shows that the dates of leaf fall are close to those of this year. The dormancy period began and only next spring will show how much were the orchards and vineyards touched by extreme agricultural drought in whole Slovenia this summer. 32 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3. HIDROLOGIJA 3. HYDROLOGY 3.1. Pretoki rek v novembru 3.1. Discharges of Slovenian rivers in November Igor Strojan Novembra so bili pretoki rek v povprečju povsem običajni. Nekoliko manjši kot navadno so bili pretoki v severovzhodni, nekoliko večji pa v severozahodni Sloveniji (slika 3.1.1.). Časovno spreminjanje pretokov Novembra so imeli pretoki dve visokovodni konici, prvo v začetku in drugo konec meseca (slika 3.1.2.). V času med obema visokovodnima konicama so se pretoki večinoma zmanjševali. Primerjava značilnih pretokov z obdobjem 1961 - 1990 Največji pretoki so bili novembra glede na dolgoletno novembrsko obdobje večinoma povprečni. Pretoki so bili največji drugega in tretjega ter 27. in 28. novembra (slika 3.1.3. in preglednica 3.1.1.). Srednji mesečni pretoki rek so bili nekoliko večji na Savi v zgornjem in srednjem toku, Sori, Dravi ter Soči in Vipavi. Najmanj vode je novembra preteklo po Sotli (slika 3.1.3. in preglednica 3.1.1.). Najmanjši pretoki rek so bili večinoma podobni povprečnim najmanjšim pretokom primerjalnega obdobja. Pretoki so bili najmanjši 16. in 17. ter 23 in 26. novembra (slika 3.1.3. in preglednica 3.1.1.). SUMMARY The mean discharges of Slovenian rivers were in November close to those of long-term period. 33 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 3.1.1. Razmerja med srednjimi pretoki novembra 2003 in povprečnimi srednjimi novembrskimi pretoki v obdobju 1961 -1990 na slovenskih rekah Figure 3.1.1. Ratio of the November 2003 mean discharges of Slovenian rivers compared to November mean discharges of the 1961 - 1990 period 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 —BORL+FORMIN —GORNJA RADGONA 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 RAKOVEC -VELIKO ŠIRJE 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 RADOVLJICA -MEDNO -HRASTNIK -ČATEŽ I 450 400 : 350 3» 300 : "g ^ 250 K £ 200 : w £ 150 100 50 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 -SOLKAN -DOLENJE PODROTEJA I 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 ' 1 ' III 'III 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 .1 1 1 A a. 1 1 / /1 \ 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 V / V \ 1 V i \j 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 i \J i i1 p—i— 1 1"-—1—-"T-—~L_ 1 1 1 1 C^-IL 1 1 1 i - f 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 3 — SUHA —PODBOČJE 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 3.1.2. Srednji dnevni pretoki slovenskih rek novembra 2003 Figure 3.1.2. The November 2003 daily mean discharges of Slovenian rivers 250 200 = 150 100 50 0 300 250 200 K150 100 50 0 34 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 5,0 > 4,0 O 0 1 3,0 2 2,0 § N a1,0 0,0 Jll m 1 I 3,0 V S O 2,0 T 5,° + O M 0 4,0 H M <* ^ 3,0 ä 1 2,0 4- 1,0 -0,0 ffl JU Jll JU a j * * y / / / / 4 /./ / / i / / ¿F / □ Qnp nov 2003 □ nov 1961 - 1990 / i Slika 3.1.3. Veliki (Qvk), srednji (Qs) in mali (Qnp) pretoki novembra 2003 v primerjavi s pripadajočimi pretoki v obdobju 1961 - 1990. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v obdobju 1961 - 1990 Figure 3.1.3. Large (Qvk), medium (Qs) and small (Qnp) discharges in November 2003 in comparison with characteristic discharges in the period 1961 - 1990. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the 1961 - 1990 period 35 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3.1.1. Veliki, srednji in mali pretoki novembra 2003 in značilni pretoki v obdobju 1961 - 1990 Table 3.1.1. Large, medium and small, discharges in November 2003 and characteristic discharges in the 1961 - 1990 period REKA/RIVER POSTAJA/ Qnp nQnp sQnp vQnp STATION November 2003 November 1961-1990 m3/s dan m3/s m3/s m3/s MURA G. RADGONA 60,5 23 55,6 90 179 DRAVA# BORL+FORMIN * 205 23 61,4 175 343 DRAVINJA VIDEM * 3,0 23 0,8 5,1 26,2 SAVINJA VELIKO SIRJE 16,7 26 6,2 18 32,6 SOTLA RAKOVEC * 1,3 13 1,0 2,2 6,1 SAVA RADOVLJICA * 16,5 17 6,0 15,5 30 SAVA MEDNO 38,9 16 19,7 47,5 116 SAVA HRASTNIK 97,7 17 35,2 87,5 166 SAVA ČATEŽ * 84,9 26 52,6 142 321 SORA SUHA 8,4 26 2,9 8,2 24,7 KRKA PODBOCJE 24,5 26 7,6 21,3 47,6 KOLPA RADENCI 17,3 16 5,0 15,1 34,3 LJUBLJANICA MOSTE 25,3 26 4,8 24,4 71,1 SOČA SOLKAN 15,1 16 14,7 36,3 76,1 VIPAVA DOLENJE 4,7 16 1,0 3,6 9,0 IDRIJCA PODROTEJA 2,2 16 0,9 2,5 5,6 REKA C. MLIN * 0,2 1,9 9,7 Qs nQs sQs vQs MURA G. RADGONA 86,0 58,2 121 237 DRAVA# BORL+FORMIN * 352 134 301 557 DRAVINJA VIDEM * 10,4 2,5 13,7 38,9 SAVINJA VELIKO SIRJE 51,3 9,4 57,8 151 SOTLA RAKOVEC * 3,5 1,4 12 32,6 SAVA RADOVLJICA * 73,8 11,9 53,7 135 SAVA MEDNO 174 32,9 115 224 SAVA HRASTNIK 246 53,3 232 430 SAVA ČATEŽ * 316 81,9 362 678 SORA SUHA 35,3 4,6 29,1 57,9 KRKA PODBOCJE 55,9 11,0 68,8 154 KOLPA RADENCI 58,2 10,5 80,6 151 LJUBLJANICA MOSTE 74,3 10 75,2 142 SOČA SOLKAN 147 24,3 130 287 VIPAVA DOLENJE 20,9 2,0 17,2 33,1 IDRIJCA PODROTEJA 12,0 1,1 13,9 33,1 REKA C. MLIN * 0,6 13,6 29,2 Qvk nQvk sQvk vQvk MURA G. RADGONA 193 3 68,6 256 781 DRAVA# BORL+FORMIN * 1681 2 422 741 2172 DRAVINJA VIDEM * 56,0 27 3,7 57 190 SAVINJA VELIKO SIRJE 172 2 12,2 385 1476 SOTLA RAKOVEC * 13,7 28 2,6 62,1 172 SAVA RADOVLJICA * 383 2 36,3 260 805 SAVA MEDNO 742 2 65,5 567 1422 SAVA HRASTNIK 979 2 91,1 815 2110 SAVA ČATEŽ * 1094 2 131 1252 3267 SORA SUHA 214 27 7,5 213 687 KRKA PODBOCJE 150 28 14,8 178 317 KOLPA RADENCI 201 2 46,7 463 955 LJUBLJANICA MOSTE 258 27 28,6 189 297 SOČA SOLKAN 428 2 49,1 894 2066 VIPAVA DOLENJE 118 27 4,0 92,9 175 IDRIJCA PODROTEJA 92,1 27 2,3 107 231 REKA C. MLIN * 2,4 114 262 Legenda: Explanations: Qvk veliki pretok v mesecu-opazovana konica Qvk the highest monthly discharge-extreme nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju nQvk the minimum high discharge in a period sQvk srednji veliki pretok v obdobju sQvk mean high discharge in a period vQvk največji veliki pretok v obdobju vQvk the maximum high discharge in a period Qs srednji pretok v mesecu-srednje dnevne vrednosti Qs mean monthly discharge-daily average nQs najmanjši srednji pretok v obdobju nQs the minimum mean discharge in a period sQs srednji pretok v obdobju sQs mean discharge in a period vQs največji srednji pretok v obdobju vQs the maximum mean discharge in a period Qnp mali pretok v mesecu-srednje dnevne vrednosti Qnp the smallest monthly discharge-daily average nQnp najmanjši mali pretok v obdobju nQnp the minimum small discharge in a period sQnp srednji mali pretok v obdobju sQnp mean small discharge in a period vQnp največji mali pretok v obdobju vQnp the maximum small discharge in a period * pretoki (November 2003) ob 7:00 * discharges in November 2003 at 7:00 a.m. # obdobje 1954-1976 # period 1954-1976 36 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3.2. Temperature rek in jezer 3.2. Temperatures of Slovenian rivers and lakes Igor Strojan Novembra so bile temperature rek 0,5 °C, obeh jezer pa 0,3 °C višje kot v večletnem primerjalnem obdobju. Od oktobra do novembra so se reke v povprečju ohladile za 1,6 °C, jezeri pa za 4,5 °C. Ohladitev je bila nekoliko manjša kot navadno. Spreminjanje temperatur rek in jezer v novembru Površinske vode so se v prvi polovici novembra večinoma ohlajale. V drugi polovici meseca se je temperatura rek zviševala, temperatura obeh jezer se ni mnogo spremenila. Primerjava značilnih temperatur voda z večletnim obdobjem Najnižje temperature rek in obeh jezer so bile višje kot navadno v tem času. Reke so bile najbolj hladne med 23. in 26. novembrom, jezeri pa nekoliko kasneje 20. in 21. novembra. Najbolj hladna, 5,1 °C, je bila Mura v Gornji Radgoni 15. novembra (preglednica 3.2.1.). Srednje mesečne temperature rek so bile od 6,7 °C na Muri v Gornji Radgoni do 9,6 °C na Ljubljanici v Mostah (preglednica 3.2.1.). Povprečna temperatura Blejskega jezera je bila 10,2 °C, Bohinjskega pa 7,2 °C. Najvišje mesečne temperature rek so v povprečju le malo odstopale od večletnega povprečja. Najvišji temperaturi Blejskega in Bohinjskega jezera sta bili nižji kot navadno. Vode so bile večinoma najbolj tople v začetku novembra ter 23. in 24. novembra (preglednica 3.2.1.). 3 Ö 6J S 4 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 -MURA - G.RADGONA ■SAVA - ŠENTJAKOB 1 1 1 r^V 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1+ 1+ l-K- l-K- l-K- l-K- 1+ 1+ 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 -LJUBLJANICA - MOSTE ■KAMNIŠKA BISTRICA - KAMNIK M4 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 U Ö 6J M4 E T 2 -KRKA - PODBOCJE ■SOCA - SOLKAN 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 I -BLEJSKO J. - MLINO — 'BOHINJSKO J. - SVETI DUH I Slika 3.2.1. Srednje dnevne temperature slovenskih rek in jezer novembra 2003. Figure 3.2.1. The November 2003 daily mean temperatures of Slovenian rivers and lakes. 12 10 4 2 2 0 0 0 37 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3.2.1. Nizke, srednje in visoke temperature slovenskih rek in jezer novembra 2003 in značilne temperature v večletnem obdobju. Table 3.2.1. Low, mean and high temperatures of Slovenian rivers and lakes in November 2003 and characteristic temperatures in the long term period. Legenda: Explanations: Tnp nizka temperatura v mesecu / the low monthly temperature nTnp najnižja nizka temperatura v obdobju / the minimum low temperature of multiyear period sTnp srednja nizka temperatura v obdobju / the mean low temperature of multiyear period vTnp najvišja nizka temperatura v obdobju / the maximum low temperature of multiyear period Ts srednja temperatura v mesecu / the mean monthly temperature nTs najnižja srednja temperatura v obdobju / the minimum mean temperature of multiyear period sTs srednja temperatura v obdobju / the mean temperature of multiyear period vTs najvišja srednja temperatura v obdobju / the maximum mean temperature of multiyear period Tvk visoka temperatura v mesecu / the highest monthly temperature nTvk najnižja visoka temperatura v obdobju / the minimum high temperature of multiyear period sTvk srednja visoka temperatura v obdobju / the mean high temperature of multiyear period vTvk najvišja visoka temperatura v obdobju / the maximum high temperature of multiyear period Opomba: Temperature rek in jezer so izmerjene ob 7:00 uri zjutraj. Explanation: River and lake temperatures are measured at 7 a.m. TEMPERATURE REK / RIVER TEMPERATURES REKA / RIVER MERILNA POSTAJA/ MEASUREMENT STATION November 2003 November obdobje/period Tn p nTnp sTnp vTnp °C dan °C °C °C MURA G. RADGONA 5,1 15 1,3 4,1 6,8 SAVA ŠENTJAKOB 1,6 4,9 6,9 K. BISTRICA KAMNIK 6,2 13 5 6,9 9,1 LJUBLJANICA MOSTE 8,3 14 3,7 6,7 8,9 KRKA PODBOČJE 7,5 16 4,2 6,7 8,2 SOČA SOLKAN 7,3 15 4,3 6,3 7,6 Ts nTs STs vTs MURA G. RADGONA 6,7 3,9 6,3 8,9 SAVA ŠENTJAKOB 5,5 7,0 8,9 K. BISTRICA KAMNIK 7,4 6,8 8,1 10,3 LJUBLJANICA MOSTE 9,6 7,1 8,5 9,7 KRKA PODBOČJE 9,2 8,1 8,6 9,2 SOČA SOLKAN 8,8 7,4 8,2 9,0 Tvk nTvk sTvk vTvk MURA G. RADGONA 8,4 2 6,9 8,7 11,0 SAVA ŠENTJAKOB 7,2 9,0 9,9 K. BISTRICA KAMNIK 9,0 23 7,6 9,1 11,0 LJUBLJANICA MOSTE 11,0 24 9,3 10,0 11,1 KRKA PODBOČJE 11,1 2 9,0 10,4 11,8 SOČA SOLKAN 10,1 2 8,8 10,1 11,1 TEMPERATURE JEZER / LAKE TEMPERATURES JEZERO / LAKE MERILNA POSTAJA/ MEASUREMENT STATION November 2003 November obdobje/ period Tnp nTnp sTnp vTnp °C dan °C °C °C BLEJSKO J. MLINO 9,2 21 5,2 7,4 9,2 BOHINJSKO J. SVETI DUH 6,4 20 3,3 4,9 6,5 Ts nTs sTs vTs BLEJSKO J. MLINO 10,2 8,8 9,8 11,0 BOHINJSKO J. SVETI DUH 7,2 5,4 6,8 8,0 Tvk nTvk sTvk vTvk BLEJSKO J. MLINO 11,6 1 10,8 12,2 13,2 BOHINJSKO J. SVETI DUH 8,6 1 7,5 10,2 16,9 SUMMARY The average water temperatures of Slovenian rivers and lakes in November were on rivers 0,5 and on lakes 0,3 degrees Celsius higher than usual at this time period. 38 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3.3. Višine in temperature morja 3.3. Sea levels and temperatures Mojca Robič Višine in temperature morja so bile v primerjavi z obdobjem povprečne. Višine morja v novembru Časovni potek sprememb višine morja. Gladina morja je preko meseca precej odstopala od napovedanih vrednosti. Morje je bilo višje od pričakovanega predvsem v prvih dneh ter ob koncu meseca. V prvih novembrskih dneh je pihala močna burja, ki je morje narivala na obalo in skupaj z nizkim zračnim pritiskom povzročila povišano plimovanje morja (slika 3.3.2. in 3.3.3.) Najvišje in najnižje višine morja. Najvišja višina morja 308 cm je bila zabeležena 1. novembra ob 11:12 uri. Najnižja vrednost 140 cm je bila izmerjena 23. novembra ob 14:42 uri (preglednica 3.3.2.). Primerjava z obdobjem. Srednja mesečna višina morja je bila 222.9 cm, to podobno srednji vrednosti za obdobje 1960-90. Najnižja in najvišja mesečna vrednost sta se prav tako gibali okoli srednjih obdobnih vrednosti (preglednica 3.3.2.). Legenda: Explanations: SMV srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the arithmetic average of mean daily water heights in a month NVVV najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti/ The Highest Higher High Water is the highest height water in a month. NNNV najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in a month. A amplitude / the amplitude Slika 3.3.1. Odkloni srednjih dnevnih višin morja v novembru 2003 od povprečne višine morja v obdobju 19581990 in odkloni srednjih dnevnih zračnih pritiskov od dolgoletnih povprečnih vrednosti Figure 3.3.1. Differences between mean daily sea levels and the mean sea level for the period 1958-1990; differences between mean daily pressures and the mean pressure for the long term period in November 2003 Preglednica 3.3.1. Značilne mesečne vrednosti višin morja novembra 2003 in v dolgoletnem obdobju Table 3.3.1. Characteristical sea levels of October 2003 and in the long term period Mareografska postaja/Tide gauge: Koper nov.03 nov 1960 - 1990 min sr max cm cm 1 cm | cm SMV 222,9 204 I 223 I 237 NVVV 308 276 310 356 NNNV 140 120 1 143 1 159 A 168 156 II 167 II 197 50 40 30 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 ■ Odkloni višin morja Odkloni zračnih pritiskov 39 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Hmer -Ha -Hres Slika 3.3.2. Izmerjene urne (Hmer) in astronomske (Ha) višine morja novembra 2003. Izhodišče izmerjenih višin morja je mareografska "ničla" na mareografski postaji v Kopru. Srednja višina morja v dolgoletnem obdobju je 215 cm Figure 3.3.2. Measured (Hmer) and prognostic »astronomic« (Ha) sea levels in November 2003 -Vv -dP -Vs Slika 3.3.3. Hitrost (Vv) vetra in odkloni zračnega pritiska (dP) ter merjene (Hmer), astronomske (Ha) in residualne (Hres) višine morja novembra 2003 Figure 3.3.3. Wind velocity Vv and air pressure deviations dP with measured (Hmer) and prognostic »astronomic« (Ha) sea levels in November 2003 40 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Predvidene višine morja v januarju 2004 0:27 90 -,- 11:22 0:55 11:52 1:28 12:25 2:01 13:52 2:52 4:15 20:21 70 50 30 10 i 7 7 i / 3 dt \ \ f \ £ i 1- / / ** v -10 1 V t -t -30 -50 -70 -90 6:22 17:49 7:06 18:03 8:04 18:10 9:43 17:42 12:01 12:52 22:52 Slika 3.3.4. Predvideno astronomsko plimovanje morja v januarju 2004 glede na srednje obdobne višine morja Figure 3.3.4. Prognostic sea levels in January 2004 41 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Temperatura morja v novembru Temperatura morja se v novembru ni veliko spreminjala. Amplituda celega meseca je bila le 1.5 °C (slika 3.3.5.). Primerjava z obdobnimi vrednostmi. Srednja mesečna temperatura je bila v primerjavi z obdobjem povprečna. Najvišja mesečna temperatura je bila glede na obdobje nizka, najnižja mesečna pa visoka (preglednica 3.3.2.). 20 15 O 10 400 300 100 o nl la b lo Gl 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 ■Temperatura morja -Temperatura zraka ---Globalno sevanje Slika 3.3.5. Srednja dnevna temperatura zraka, temperatura morja ter sončno obsevanje v novembru 2003 Figure 3.3.5. Mean daily air temperature, sea temperature and sun isolation in November 2003 Preglednica 3.3.2. Najnižja, srednja in najvišja srednja dnevna temperatura v novembru 2003 (Tmin, Tsr, Tmax) in najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v desetletnem obdobju 1980-1989 (Tmin, Tsr, Tmax) Table 3.3.2. Temperatures in November 2003 (Tmin, Tsr, Tmax ), and characteristical sea temperatures for 10-years period 1980-1989 (Tmin, Tsr, Tmax) TEMPERATURA MORJA/ SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Luka Koper november november 2003 1980-89 min sr max oc oc oc oc Tmin 14,6 11,8 12,7 14,3 Tsr 15,2 13,9 14,9 16,0 Tmax 16,1 16,3 17,2 18,4 SUMMARY The sea levels in November were similar if compared with average of long term period. The sea level was extremely heightened by meteorological components at the beginning of the month. The sea temperature in general did not fluctuate much. 200 5 0 0 3 5 7 9 42 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3.4. Podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih v novembru 2003 3.4. Groundwater reserves in alluvial aquifers in November 2003 Mojca Robič Zaloge podzemne vode so se v novembru še zmanjševale na poljih severovzhodne Slovenije in deloma v Spodnji Savinjski dolini, drugod pa se je gladina podzemne vode rahlo zvišala. Za hidrološko sušo pri podzemnih vodah štejemo stanje, ko so vodne zaloge na strnjenem območju za daljši čas pod ravnijo dolgoletnega povprečja Hnp letnih nižkov. V novembru so bila sušna območja vodonosnikov severovzhodne Slovenije, z izjemo Vrbanjskega platoja, osrednji del Kranjskega in Brežiškega polja. Tudi zaloge Sorškega polja so bile pod nizkim povprečjem, vendar jih ne štejemo za sušo, ker se primerjava nanaša na obdobje umetno zvišanih gladin od leta 1987, po izgradnji hidroelektrarne Mavčiče. Nad dolgoletnim povprečjem so bili le Vrbanjski plato in posamezni deli polj, ki se napajajo iz rek; skrajno severozahodni del Kranjskega polja (Kokra), ter deli Spodnje Savinjske doline, ob Savinji in Bolski. Ostali deli polj so presegli nizko povprečje, vendar še niso dosegli srednjih obdobnih vrednosti. Slovenija je bila v novembru zelo različno namočena. Najmanj, 42 % povprečnih novembrskih padavin, to je le 29 mm, je padlo v Prekmuiju. Navzgor je izstopala Primorska s 150 % povprečnih novembrskih padavin. Na ostalih opazovalnih mestih je bila količina padavin blizu dolgoletnega povprečja. Padavinskih dni je bilo veliko, vendar so bile močnejše padavine skoncentrirane na začetek in na konec meseca. Prva dva dni v mesecu je padla izredno velika količina padavin, skoraj polovica vseh mesečnih, na Primorskem. Na ostalih padavinskih postajah je padla večina novembrskih padavin v enem dnevu, 27. novembra. Gladine podzemne vode so večinoma nekoliko narasle, ne pa toliko, da bi dosegle povprečne vrednosti. Zaradi porasta pretokov rek se je stanje najbolj izboljšalo na tistih predelih polj, kjer je podzemna voda najbolj povezana s površinsko, ob Savinji, Bolski, Kokri in spodnjem toku Save. Nihanja gladin podzemne vode so bila zelo različna. Na vodonosnikih severovzhodne Slovenije so se gladine večinoma zniževale (do 6 cm) ali ostale nespremenjene. Spodnja Savinjska dolina je bila najbolj nehomogena, od naraščanja za dobrih 30 cm, do znižanja gladine za približno toliko. Gladina podzemne vode na ostalih poljih se je večinoma nekoliko zvišala. Največje zvišanje so izmerili na Kranjskem polju pri Britofu, preko dveh metrov, na Čateškem polju okrog metra. Drugod so bila povišanja reda od nekaj cm do pol metra. Suša, ki se je začela že z zgodnjim poletjem se kljub novembrskim padavinam nadaljuje v vodonosnikih vzhodne Slovenije ter na Kranjskem, Sorškem in Brežiškem polju. Bistvenega izboljšanja razmer glede na prejšnji mesec ni bilo opaziti. SUMMARY Amount of precipitation was unevenly distributed. The groundwater level is near or over the long term average in those parts of aquifers that are near the rivers. Drought in alluvial aquifers of northeastern Slovenia, Kranjsko, Sorško and Brežiško polje continues. Level of ground water increased in most aquifers, mainly between 5 and 50 cm, with a maximum of over 2 m near Britof on Kranjsko polje. Due to small amount of precipitation level of groundwater in aquifers of northeastern Slovenia slightly decreased. 43 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 3.4.1. Stanje vodnih zalog in nihanje gladin podzemne vode v mesecu novembru 2003 v največjih slovenskih aluvialnih vodonosnikih Figure 3.4.1. Groundwater reserves and groundwater level oscillations in important alluvial aquifers of Slovenia in November 2003 44 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 4. ONESNAŽENOST ZRAKA 4. AIR POLLUTION Andrej Šegula Onesnaženost zraka v mesecu novembru je bila v glavnem nekoliko višja kot v oktobru. Pojavila so se daljša obdobja stabilnega vremena z dolgotrajnejšo meglo ali nizko oblačnostjo v kotlinah, dolinah in nižinah, bila pa so tudi vetrovna obdobja z obilnimi padavinami. Koncentracije žveplovega dioksida so presegale dovoljene vrednosti kot običajno na merilnem mestu Krško, ki je pod vplivom emisije tovarne celuloze, na vplivnih območjih obeh velikih termoelektrarn pa na merilnem mestu v Šoštanju ter na nekaterih višje ležečih krajih. Koncentracije ozona so bile v novembru še nižje kot oktobra in so bile povsod pod dovoljenimi vrednostmi. Enako velja za dušikov dioksid in ogljikov monoksid, medtem ko so koncentracije delcev PMi0 marsikje presegle dovoljeno vrednost. Poročilo smo sestavili na podlagi začasnih podatkov iz naslednjih merilnih mrež: Merilna mreža Merilni interval Podatke posredoval in odgovarja za meritve: ANAS 1 ura Agencija republike Slovenije za okolje (ARSO) EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB 1 ura Elektroinštitut Milan Vidmar EIS Celje 1 ura Zavod za zdravstveno varstvo Celje MO Maribor 1 ura Zavod za zdravstveno varstvo Maribor - Inštitut za varstvo okolja OMS Ljubljana 1 ura ARSO, Elektroinštitut Milan Vidmar EIS Krško 1 ura ARSO ANAS EIS TEŠ EIS TET EIS TEB EIS Celje MO Maribor OMS Ljubljana EIS Krško Analitično nadzorni alarmni sistem Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Trbovlje Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Brestanica Ekološko informacijski sistem Celje Mreža občine Maribor Okoljski merilni sistem Ljubljana Ekološko informacijski sistem Krško Merilne mreže: ANAS, EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, MO Maribor OMS Ljubljana, EIS Celje in EIS Krško Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z SO2 je prikazana na slikah 4.1. in 4.2. ter v preglednici 4.1. V večjih mestih so ostale koncentracije pod dovoljenimi vrednostmi. Najvišje so bile v mestih v Zasavju, na katere vpliva poleg lokalnih emisij tudi emisija TE Trbovlje. Koncentracije SO2 na vplivnem območju TE Šoštanj so bile višje od dovoljenih na merilnem mestu Šoštanj, ki je ob jugozahodnem vetru pod vplivom emisije iz termoelektrarne, ter na Velikem vrhu, kjer je bila najvišja urna koncentracija 815 |g/m3, dnevna pa 222 |g/m3. Na vplivnem območju TE Trbovlje so bile koncentracije nad dovoljenimi na Kovku, kjer sta bila najvišje dnevno in mesečno povprečje za mesec november 321 in 72 |g/m3, ter v Ravenski vasi, kjer je bila presežena tudi 3-urna alarmna vrednost. 45 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Dušikov dioksid Koncentracije NO2 so bile tako kot že ves čas povsod pod dovoljeno vrednostjo. Višje koncentracije dušikovega dioksida so bile izmerjene na urbanih merilnih mestih, kjer so prisotne emisije iz prometa. Onesnaženost zraka z dušikovim dioksidom prikazujeta slika 4.3. in preglednica 4.2. Ogljikov monoksid Koncentracije CO so bile veliko nižje od dovoljene vrednosti. Prikazane so v preglednici 4.3. Ozon V novembru so bile koncentracije povsod nižje od dovoljenih vrednosti. Koncentracije ozona prikazujeta slika 4.4. in preglednica 4.4. Delci PMm Koncentracija delcev PM10 je največkrat presegla dopustno dnevno vrednost na merilnem mestu Maribor. Onesnaženost zraka z delci PM10 so prikazane na sliki 4.5. in 4.6. ter v preglednici 4.5. Koncentracije so dosegle najvišje vrednosti 14. in 15. novembra na koncu obdobja stabilnega vremena. 46 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednice in slike Oznake pri preglednicah / legend to tables: % pod odstotek veljavnih podatkov / percentage of valid data Cp povprečna mesečna koncentracija v ^g/m3 / average monthly concentration in ^g/m3 maks maksimalna koncentracija v ^g/m3 / maximal concentration in ^g/m3 min najnižja koncentracija v ^g/m3 / minimal concentration ^g/m3 >MV število primerov s preseženo mejno vrednostjo / number of limit value exceedances >DV število primerov s preseženo dopustno vrednostjo (mejno vrednostjo (MV) s sprejemljivim preseganjem) / number of allowed value (limit value (MV)plus margin of tolerance) exceedances >AV število primerov s preseženo alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances >OV število primerov s preseženo opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances >CV število primerov s preseženo ciljno vrednostjo / number of target value exceedances AOT40 vsota [^g/m3.ure] razlik med urnimi koncentracijami, ki presegajo 80 ^g/m3 in vrednostjo 80 ^g/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Vsota se računa od aprila do novembra. Mejna vrednost za zaščito gozdov je 20.000 ^g/m3.h podr področje: U - mestno, N - nemestno / area: U - urban, N - non-urban * premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only Mejne, alarmne in dopustne vrednosti koncentracij v ^g/m3 za leto 2003: Limit values, alert thresholds, and allowed values of concentrations in ^g/m3 for 2003: 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours Dan / 24 hours Leto / year SO2 410 (DV) 1 500 (AV) 125 (MV) 3 20 (MV) NO2 240 (DV)2 400 (AV) 54 (DV) CO 14 (DV) (mg/m3) Benzen 8,5 (DV) O3 180(OV), 240(AV), AOT40 120 (CV)5 40 (CV) delci PM10 60 (DV)4 43 (DV) 1 - vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 3 - vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu 2 - vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 4 - vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu 5 - vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu - cilj za leto 2010 Krepki tisk v tabelah označuje prekoračeno število dovoljenih letnih preseganj koncentracij. Bold print in the following tables indicates exceeded number of the allowed annual exceedences. 47 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4.1. Koncentracije SO2 za november 2003, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 4.1. Concentrations of SO2 in November 2003, calculated from hourly values measured by automatic stations 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours Dan / 24 hours MERILNA MREŽA Postaja % pod Cp Maks >DV >DV Zod 1.jan. >AV maks >MV >MV Zod 1.jan. ANAS Ljubljana Bež. * 75 10 86 0 0 0 26* 0* 0 Maribor 96 9 44 0 0 0 18 0 0 Celje 99 10 177 0 1 0 34 0 0 Trbovlje 94 11 382 0 14 0 55 0 0 Hrastnik 100 8 326 0 5 0 49 0 0 Zagorje 100 12 403 0 16 0 68 0 1 Murska S.Rakičan 90 5 25 0 0 0 9 0 0 Nova Gorica 99 6 56 0 0 0 10 0 0 SKUPAJ ANAS 9 403 0 36 0 68 0 1 OMS LJUBLJANA Vnajnarje 100 12 182 0 0 0 46 0 0 EIS CELJE EIS Celje 0 0 EIS KRŠKO Krško 100 57 879 22 134 4 204 4 35 EIS TEŠ Šoštanj 98 19 481 5 72 0 175 1 9 Topolšica 98 14 182 0 4 0 36 0 0 Veliki vrh 98 36 815 8 155 0 222 4 20 Zavodnje 99 15 194 0 12 0 50 0 1 Velenje 98 2 96 0 0 0 15 0 0 Graška Gora 99 8 8 \D 0 3 0 45 0 0 Pesje 99 10 239 0 1 0 38 0 0 Skale mob. 100 11 309 0 0 0 41 0 0 SKUPAJ EIS TEŠ 14 815 13 247 0 222 5 30 EIS TET Kovk 87 72 853 21 186 2 321 4 32 Dobovec 97 9 357 0 102 0 57 0 15 Kum 93 13 85 0 14 0 43 0 0 Ravenska vas 98 56 680 6 128 1 266 5 45 SKUPAJ EIS TET 38 853 27 430 3 321 9 92 EIS TEB Sv.Mohor 91 9 149 0 0 28 0 Preglednica 4.2. Koncentracije NO2 za november 2003, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 4.2. Concentrations of NO2 in November 2003, calculated from hourly values measured by automatic stations 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours MERILNA MREŽA Postaja podr % pod Cp maks >DV >DV Zod 1.jan. >AV ANAS Ljubljana Bež. U 97 31 75 0 0 0 Maribor U 91 36 104 0 0 0 Celje U 100 24 65 0 0 0 Trbovlje U 100 23 56 0 0 0 Murska S. Rakičan N 97 11 43 0 0 0 Nova Gorica U 94 30 63 0 0 0 OMS LJUBLJANA Vnajnarje N 100 6 40 0 0 0 EIS CELJE EIS Celje U 0 EIS TEŠ Zavodnje N 99 4 66 0 0 0 Skale mob. N 99 10 61 0 0 0 EIS TET Kovk N 98 5 49 0 0 0 EIS TEB Sv.Mohor N 76 7 49 0 0 48 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4.3. Koncentracije CO v mg/m3 za november 2003, izračunane iz umih meritev avtomatskih postaj Table 4.3. Concentrations of CO in mg/m3 in November 2003, calculated from hourly values measured by automatic stations 8 ur / 8 hours MERILNA MREŽA Postaja % pod Cp maks >DV ANAS Ljubljana Bež. 97 1 3.3 0 Maribor 99 1.4 3.1 0 Celje 100 0.8 2.3 0 Nova Gorica 100 0.7 1.5 0 EIS CELJE EIS Celje Preglednica 4.4. Koncentracije O3 za november 2003, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 4.4. Concentrations of O3 in November 2003, calculated from hourly values measured by automatic stations 1 ura / 1 hour 8 ur / 8 hours MERILNA MREŽA Postaja podr % pod Cp Maks >OV >AV Maks maks>CV >CV Zod 1.jan. ANAS Krvavec N 98 75 101 0 0 94 0 142 Iskrba* N 86 34 90* 0* 0* 80* 0* 93 Ljubljana Bež.* U 88 4 18* 0* 0* 14* 0* 80 Maribor U 98 11 67 0 0 62 0 19 Celje U 100 18 77 0 0 73 0 78 Trbovlje U 99 29 91 0 0 87 0 65 Hrastnik U 99 26 83 0 0 80 0 63 Zagorje* U 98 18 71 0 0 61* 0* 36 Nova Gorica U 99 19 75 0 0 69 0 105 Murska S. Rakičan N 99 26 77 0 0 71 0 100 OMS LJUBLJANA Vnajnarje N 100 43 90 0 0 71 0 63 MO MARIBOR Maribor Pohorje N 99 53 87 0 0 82 0 78 EIS TES Zavodnje N 99 42 79 0 0 72 0 101 Velenje U 98 23 75 0 0 71 0 107 EIS TET Kovk N 99 28 64 0 0 61 0 136 EIS TEB Sv.Mohor N 90 45 90 0 0 81 0 Preglednica 4.5. Koncentracije delcev PM10 za november 2003, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 4.5. Concentrations of PM10 in November 2003, calculated from hourly values measured by automatic stations Dan / 24 hours MERILNA MREŽA Postaja % pod Cp maks >DV >DV Zod 1.jan. ANAS Ljubljana Bež. 99 32 80 2 24 Maribor 89 48 96 9 55 Celje 99 36 84 2 40 Trbovlje 100 32 64 1 43 Zagorje 99 33 58 0 33 Murska S. Rakičan 100 28 76 2 29 Nova Gorica 100 26 54 0 2 MO MARIBOR MO Maribor 95 28 59 0 14 EIS CELJE EIS Celje 25 OMS LJUBLJANA Vnajnarje (sld) 97 18 37 0 0 EIS TES Pesje (sld) 95 20 49 0 2 Skale mob.(sld) 99 18 44 0 0 EIS TET Prapretno (sld) 80 22 40 0 3 sld- merijo se skupni lebdeči delci / total suspended particles are measured 49 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Bež * Maribor Celje Trbovlj e Hrastnik Zagorj e Murska S.Rakičan Nova Gorica Vnajnarj e EIS Celje Krško Šoštanj Topolšica Veliki vrh Zavodnj e Velenj e Graška Gora Pesj e Skale mob. Kovk Dobovec Kum Ravenska vas Sv.Mohor □ cp(|g/m3) □ DV-lura(št.primerov) p MV-24ur(št.primerov) Slika 4.1. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne urne in mejne dnevne vrednosti SO2 v novembru 2003 Figure 4.1. Average monthly concentration with number of 1-hr allowed and 24-hrs limit values exceedences of SO2 in November 2003 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 ^^^^ Ljubljana Bež. ^^^^ Maribor -Celje ^^^^ Z agorj e • Trbovlj e Hrastnik • Šoštanj Murska S.Rakčan ^^^^ Krško ♦ Nova Gorica Slika 4.2. Povprečne dnevne koncentracije SO2 (|g/m ) v novembru 2003 (MV-mejna dnevna vrednost) Figure 4.2. Average daily concentration of SO2 (|g/m3) in November 2003 (MV- 24-hour limit value) 0 100 120 140 200 180 160 140 120 100 80 60 40 20 0 50 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Bež Maribor Celje Trbovlj e Nova Gorica EIS Celje Murska S. Raki čan Vnajnarje Zavodnje Skale mob. Kovk Sv.Mohor 0 □ cp(pg/m3) ■ DV-1 ura(št.primerov) Slika 4.3. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne urne vrednosti NO2 v novembru 2003 Figure 4.3. Average monthly concentration with number of 1-hr allowed value exceedences of NO2 in November 2003 Ljubljana Bež.* Maribor Celje Velenj e Trbovlj e Hrastnik Zagorj e * Nova Gorica Murska S. Raki čan Vnajnarje Maribor Pohorj e Krvavec Iskrba* Zavodnje Kovk Sv.Mohor 0 Urbano Neurbano □ Cp(^g/m3) □ CV-8ur(št.primerov) □ OV-lura(št.primerov) Slika 4.4. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve urne in osemurne mejne vrednosti ozona v novembru 2003 Figure 4.4. Average monthly concentration with number of 1-hr and 8-hrs limit values exceedences of Ozone in November 2003 Lj ublj ana Bež Maribor MO Maribor Celje EIS Celje Trbovlj e Zagorje Murska S. Rakičan Nova Gorica □ cp(jig/m3) ■ DV-24ur(št.primerov) Slika 4.5. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne dnevne vrednosti delcev PM10 v novembru 2003 Figure 4.5. Average monthly concentration with number of 24-hrs allowed value exceedences of PM10 in November 2003 100 120 140 0 51 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 130 120 110 100 90 d 80 £ 70 O) = 60 <1> £ 50 40 30 20 10 0 ^^^_Ljubljana Bež. Maribor Trbovlje ^^^—Zagorje 0 Nova Gorica —£—Murska S.Rakičan Slika 4.6. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM10 (|g/m3) v novembru 2003 (DV- dopustna dnevna vrednost) Figure 4.6. Average daily concentration of PM10 (|g/m3) in November 2003 (DV- 24-hrs allowed value) SUMMARY Air pollution in November was in general a little higher than in October. There were longer periods of stable weather with persistent fog or stratus clouds in valleys, basins, and lowlands, but there were also windy periods with precipitations. SO2 concentrations exceeded the allowed values as usually at the Krško monitoring site, which is influenced by emission from the paper mill factory, and at the Šoštanj monitoring site as well as in some places of higher altitude, which are influenced by emission from Šoštanj and Trbovlje Power Plants. Concentrations of ozone, nitrogen dioxide, and carbon monoxide remained below the allowed values, while concentrations of PM10 particles considerably exceeded the 24-hour limit value. 52 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 5. KAKOVOST VODOTOKOV IN PODZEMNE VODE NA AVTOMATSKIH MERILNIH POSTAJAH 5. WATER QUALITY MONITORING OF SURFACE WATERS AND GROUNDWATER AT AUTOMATIC STATIONS Andreja Kolenc Na avtomatskih merilnih postajah smo v mesecu novembru spremljali kakovost Save v Mednem, v Hrastniku in v Jesenicah na Dolenjskem, kakovost Savinje v Medlogu in v Velikem Širju ter kakovost podzemne vode na Ljubljanskem polju v Hrastju in v Spodnji Savinjski dolini v Levcu. Vse merilne postaje so opremljene z merilniki za kontinuirno merjenje temperature, pH, električne prevodnosti in raztopljenega kisika. Merilni postaji na površinskih vodotokih v Mednem in Medlogu, kjer površinska voda infiltrira v podtalnico sta dodatno opremljeni z merilniki za merjenje celotnega organskega ogljika (TOC). Na Savi v Jesenicah na Dolenjskem, ki je meddržavni profil s Hrvaško in hkrati tudi postaja v mednarodni monitoring mreži v okviru Donavske konvencije, je postaja poleg merilnika celotnega organskega ogljika dodatno opremljena še z merilnikom vsebnosti orto fosfata. Merilni postaji na podtalnici na Ljubljanskem polju v Hrastju in v Spodnji Savinjski dolini v Levcu, kjer so se v okviru državnega monitoringa pokazali problemi s kakovostjo vode, sta dodatno opremljeni z merilniki za neprekinjeno merjenje vsebnosti nitrata. Meritve osnovnih fizikalnih parametrov (temperatura vode, električna prevodnost (20 °C), pH in raztopljeni kisik) potekajo neprekinjeno v pretočni posodi na avtomatski merilni postaji. Iz pretočne posode poteka kontinuirno doziranje vzorcev na on-line analizatorje TOC, orto fosfata in nitrata. Avtomatske postaje na Savi v Mednem, na Savi v Jesenicah na Dolenjskem, na Savinji v Medlogu, na Savinji v Velikem Širju ter na podzemnih vodah Sp. Savinjska dol. Levec in Ljubljansko polje Hrastje so v novembru delovale brez večjih izpadov. Zaradi okvare merilnikov manjka del kontinuirnih meritev za Savo v Mednem (19.-22. november). Zaradi slabega delovanja črpalnih sistemov v novembru ne prikazujemo rezultatov kontinuirnih meritev na Savi v Hrastniku, manjka pa tudi del meritev za Savo v Jesenicah na Dol. (1.-5. november in 25.-26. november) in del meritev za Savinjo v Medlogu ( 1.-4. november). Zaradi okvar in motenj v delovanju merilnikov v novembru ne prikazujemo meritev TOC, vsebnosti ortofosfata in vsebnosti nitratov. Vrednosti osnovnih fizikalnih parametrov, ki smo jih v novembru kontinuirno spremljali na avtomatskih merilnih postajah na rekah Savi (Medno, Jesenice na Dolenjskem) in Savinji (Medlog, Veliko Širje), so sledile spremenljivi hidrološki situaciji in so bile znotraj intervala pričakovanih vrednosti. Kot posledico padavin smo zaznali prehodno povišanje vodostajev rek ter gladine podzemne vode na avtomatskih merilnih postajah na v Sp. Savinjski dolini in na Ljubljanskem polju, čemur so sledile tudi spremembe merjenih veličin. Rezultati kontinuirnih meritev na avtomatskih merilnih postajah Sava Medno, Sava Jesenice na Dolenjskem, Savinja Medlog, Savinja Veliko Širje, Sp. Savinjska dolina Levec in Ljubljansko polje Hrastje so za mesec november prikazani na slikah 5.1.-5.10. 53 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 12,5 i 12,0 11,5 •S 10,5 1 10,0 t 9,5 N tc 9,0 -u 8,5 8,0 7,5 pH -Raztopljeni kisik ■ Vodostaj Slika 5.1. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika in vodostaja na postaji Sava Medno v novembru 2003 Figure 5.1. Average daily values of pH, dissolved oxygen, and level at station Sava Medno in November 2003 320 i 280 400 300 (Nm^riri^o^cot^o - Električna prevodnost . Vodostaj Slika 5.2. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Sava Medno v novembru 2003 Figure 5.2. Average daily values of conductivity and level at station Sava Medno in November 2003 11,0 10,5 10,0 9,5 9,0 8,5 500 -- 450 400 350 300 250 200 150 pH "Raztopljeni kisik ■ Vodostaj Slika 5.3. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika in vodostaja na postaji Sava Jesenice na Dol. v novembru 2003 Figure 5.3. Average daily values of pH, dissolved oxygen and level at station Sava Jesenice na Dol. in November 2003 400 350 300 250 200 150 100 300 260 - 240 220 200 8,0 7,5 7,0 - 100 54 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo n Is 290 M 450 400 350 300 250 200 150 -Električna prevodnost ■ Vodostaj Slika 5.4. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Sava Jesenice na Dol. v novembru 2003 Figure 5.4. Average daily values of conductivity and level at station Sava Jesenice na Dol. in November 2003 11,5 11,0 10,5 ž? <5" 10,0 m £ 5 9,5 9,0 8,0 7,5 250 Ü 230 o > pH Raztopljeni kisik Vodostaj Slika 5.5. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika in vodostaja na postaji Savinja Medlog v novembru 2003 Figure 5.5. Average daily values of pH, dissolved oxygen, and level at station Savinja Medlog in November 2003 390 500 370 350 S 330 a 310 270 250 100 310 290 270 8,5 210 190 7,0 170 Električna prevodnost — — — Vodostaj Slika 5.6. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Savinja Medlog v novembru 2003 Figure 5.6. Average daily values of conductivity and level at station Savinja Medlog in November 2003 55 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 160 170 180 190 210 a 220 m 240 250 pH " Raztopljeni kisik ■ Globina gladine Slika 5.7. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika in vodostaja na postaji Sp. Savinjska dol. Levec v novembru 2003 Figure 5.7. Average daily values of pH, dissolved oxygen and level at station Sp. Savinjska dol. Levec in November 2003 180 185 190 J,