List 32. Tečaj XLVII. ■ i Izhajajo vsako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskar eiuane za celo leto 3 gold. 40 kr za leta 1 gold. 70. kr. za četrt leta 90 kr., pošilj po pošti pa za celo leto 4 gold pol leta 2 gol 0 kr za četrt leta 1 srold. 10 kr Ljubljani 7. avgusta 1889 Obseg: Vipavci poprimite se zelenjadarstva! Razne reči niška zbornica. Naši dopisi. Novičar. Zemljepisni in narodopisni obrazi. Trgovinska in obrt Gospodarske stvari. lega položi potem v gorki kleti v pesek, da vzkali Vipavci poprimite se zelenjadarstva! (Dalje.) 3. Zgodnji krompir. vzkalivšega pa vsadi potem, kakor hitro se ni več bati Da je krompi slane, v zemljo na dober, droben proti slaDi še bolj zavarovan, vsadiš ga lahko v brazdice gnoj Kako močno cenjena tržna zelenjad je zgodnji katere so precej niže mimo sveta okolo pridelovanji zgodnjega krompirja. 4. Paradižnik. ; jih Toliko o krompir, kažejo nam zopet Goričani. Okolo Gorice, oso Zgodnji paradižnik (paradaiz pomidoni) jako za- bito pa v Štandržu pridelujejo že leta in leta zgodnji btevajo po finih kuhinjah, in zato ga tudi prav dobro krompir prav na veliko, kar cele velike njive ga imajo, plačujejo. Zgodnjih paradižnikov pridelujejo kaj dosti Prodajajo ga dosti v Gorico Trst ? toda največ ga gre P° Istri Dalmaciji. Cele ladije jih prihaja od tam v po železnici v Ljublj Gradec, na Dunaj i. dr Pri Trst, in po železnici gredo potem naprej na Dunaj itd pridelovanji zgodnjega krompirja je zopet prava, to je, Prav zgodnje paradižnike pridelovali pa tudi kaj mogoče zgodnja vrsta, poglavita reč. Zgodnjih lahko Vipavci v ravnini, osobito pa še po prav prisojnih kar vrst krompirja nahajamo po cenikih dunajskih in druzih položnih legah po nogradih. Marsikateri opuščeni i tržnih vrtnarjev vse polno navedenih in jako pohvaljenih. Pa lepo proti solncu ležeči del vinograda bi s paradiž Al čemu daleč hoditi ako imamo želeno reč prav niki nasajen pred sabo tako rekoč. Štandržani se kosajo pri Pridelovati pa zalegel nego pa na istem prostoru trta. a zgodnji paradižnik tako le: Seme delovanji zgodnjega krompirja že leta in leta. Oni so prave, to je debele jabolčnate ter zgodnje vrste (naj-gotovo že marsikatero priporočano zgodnjo vrsto posku- boljši je pač popolnoma gladki Humbertov paradižnik) sili ter jo, ako je bila res dobra, obdržali, ako ne, pa vsejemo na prav dobro zemljo pod steklo ali okno takoj so jo zavrgli. Vipavci naj bi si torej preskrbeli semena ob pričetku marcija meseca. Na odprto lešico, torej ne prav zgodnjega krompirja v Štandržu pri Gorici. Pri- pod okno, ni da sejali paradižnike, ker dorastejo delovanje zgodnjega krompirja je pač jako enostavno, dosti prepozno dovolj močne sadike za presad. Najbolje stori vsak, da ga v kar mogoče prisojne Kakor hitro proti koncu marcija paradižniki do- so za presaditev (malo ped dolge lege že na jesen tikoma pred zimo vsadi, in to v jarke rastejo toliko, da na gnoj. Da bi na jesen sajeni krompir po zimi pozebel, rastline so najboljše), presadimo jih na stalno mesto ni bati se, kajti najbolje prezimi krompir ravno v zemlji, tako le : Zemljo prekopljemo dobrih 30 do 40 % globoko. Miši ga tudi ne nadlegujejo, največi sovražnik mu je tako prekopani zemlji napravimo dalje na vsakih 60 zelo ubog človek, kateri si ga izkuša prilastiti. Spomladi do 80 %i v kvadratu posamezne jarčke, recimo dobro ni treba druzega, nego zgodaj okopavati ter osipati ga. veliko ped globoke in enoliko široke. V vsak jarček Razen jeseni sadi se zgodnji krompir seveda tudi na vržemo pičle vile dobrega podelanega, drobnega gnoja, spomlad, pa kar mogoče bolj zgodaj. Kdor bi hotel še Gnoj potlačimo z nogami, zaspimo z izmetano zemlj posebno zgodnji krompir na planem pridelovati, postopa na vsako tako gomilico zasadimo po eno paradižnikovo lahko tako le: Krompir (seme) deni januvarija na prav rastlino, ter jo zalijemo. Drugega obdelovanja ni, gora k k r a j 1 na rob peči na primer, da tam uvene. Uve- da jih edenkrat okopljemo, potem pa da pristavi > . /c* 250 vsaki rastlini močan kolec, hi kateremu jo a slamo ali iQ gadu, ali če je njih živež slab in ubog, seveda tako pa z bičjem privežemo. drevo ne more imeti sadu, kakor tudi žito ne, če je v Artičoka 5. Artičoka. osatna rastlina, katera raste divja v pušči i in krava mleka ne, če je sestradana. Takemu Dalmaciji na rdeči ilovici mej grmovjem in skalovjem Prav dobro pod goro, ta rastlina gotovo uspevala tudi v Vipavi na primer tikoma nad Vipavo povsod > koder je za repnik zadosti zemlje. Pridelovanje artičoke je kaj preprosto. Seme dobre vrste (najboljša je pač čisto navadna, višnjevkasta dalmatinska artičoka) vsejemo vrtu na kako lešico, precej dobro pognojeno. drevesu se mora zemlja globoko okopati in zboljšati, to je, dobre prsti treba dati koreninicam, da bodo imele več in boljšega živeža. Če je pa zadržek v deblu trdo skorjo, ali pa je tako v senci, da ga solnce ne j to je > Če ima debelo i na Enoletne » kva še bolje pa dveletne rastline, presadimo potem v prav prisojno lego, prav daleč narazen. Šele na meter dratu sme po ena rastlina priti. Zemlja za artičoke mora biti rdeča ilovica, sicer ne uspevajo pa jih če jih vsako leto na Obdelujemo pomlad okopljemo ter ob more vsega obsevati ter mu lesa zadosti pregrevati tako drevo tudi ne more sadu roditi, ali ga pa ima po eni strani, po drugi pa ne. Kajti muzga se ne pretaka povsod enako po lesu ter tistega živeža, katerega dobiva po listji, ne pretvarja s tistim, ki prihaja iz korenin, v rodovitnost. Takemu drevesu je kaj lahko pomagati > enem tudi pognojimo Artičoka trpi kakor špargel po 15 do 20 let, pa tudi še po delj lahko 6. Fižol. Kako je zgodnji fižol pridelovati, o tem pač ni po Takemu drevesu če mu staro in mrtvo suho kožo čisto odrgneš iu tiste veje, katere mu najbolj delajo senco, porežeš. Če je pa vse drevo v senci, daš mu, če je mogoče solnca, ako namreč spraviš s pota tisto > kar mu dela senco. Če je v vejah zadržek, to je, če jih je preveč J če so pregoste da druga drugo pokrivajo in tope, da jih J -o---* - oU pi oguoic, ua uiuDi» r ~~~" treba ali da po eni ali zgubi nekaj » nego je je letos 9 kajti vendar velikanskega gospodarskega pomena ni navada, pa je. Reč je pa in zato je muzge Nerodovitnost od vremena se težko odvrne > ker ne kaže zanemarjati, ampak krepko podpirati. Gospod vreme ni v naši oblasti Mraz suša načelnik vipavske podi c. kr. kmetijske družbe toča vse to škoduje sadj prevelika moča, e v popkih lahko vreme kranjske Vi vzemite to reč v roke, in gotovo Vam bodo kedaj pošlje nad vse hvaležni I Naprosite centralni odbor, da popotnega učitelja gospoda z živo besedo ljudi vname za reč Pirca v Vipavo, da Prosite pa tudi ob enem centralni odbor, da se iz tistih 3000 for., kateri so namenjeni povzdigi kmetijstva, precejšnja vsota določi sad skazi. Tri tedne o kresu počiva drevje v rasti, muzga tačas ne žene v les, ampak dela popke za prihodnje leto, cvetne, lesne in listne. Če je takrat toplo tiho vreme, da se muzga po vsem drevesu za kožo lahko zadosti spari in se naredi pripravna za rodovitnost, m požene iz mladilt veliko cvetnih za darove tistim Vipavcem, kateri zgodnje zelenjadi istinito lotili. se pridelovanja popkov, Če je pa takrat prihodnje leto cvetje in sadje, deževno in mrzlo, da se muzga ne more spariti iz katerih bo doko da muzge manka suša cvetnih popkov ampak pomladi ne bo ni cvetja ni sadu. Tega mi ali pa onda drevo ne more narediti komaj slabih lesnih in listnih, moremo Zakaj nekatero popolnoma doraslo drevo pa vendar ne rodi? odvrniti, razen suše, če takrat prilivamo koreninam ; dobro je vendar uže prej vedeti, če bo drugo leto sadje da človek ve staro sadje hraniti ali pa ne Tu je treba pogledati je zadržek? Zadržek utegne biti v zemlj Ce emlj zelo ©usta da korenine ne nahajajo živeža za rejo drevesa cvelo ali prodati. Ravno tako se od vremena tudi na drevji izkazi cvetje, da ni sadu. Če drevje pred perjem pokaže cvetje 251 v*. ' kate nastal v prvih minutah, ni naraščal, temveč izginil čez: - t - ' '*Jy - odpadlo bo, ker nima tistega potrebnega živeža, rega dobiva po listji ali perji. Tako cvetje se ne more nekaj ur. Že zvečer bil je otrok zdrav in vesel." zadosti izgoditi in na lesu urasti. Tako češnje, češplje, ki cveto vsako leto, pa malokdaj v perji, obrode malo- _ kedaj. Če se tako drevje kakih 8 do 10 dni prej okoli korenin okopa in z brinovimi ali pa smrekovimi ve jami ali s snegom, ledom ali blatom korenine pokrijejo, zadrži se razcvit tudi skoraj za toliko dni; v tem se začno lesni in listni popki razvijati in drevo cvete Podučile stvari. potlej v perji. Pa ne vem, če bi to vselej in povsod gotovo pomagalo. Če bi sadje preveč cvelo, ostalo bi ga tudi malo. Pomaga če se takrat takemu drevesu korenine zalivajo, prej pa v j tisti vodi živalski ostanki: kosti, rogovi, usnjevi obrezki itd. kuhajo. Če ob sadnem cvetji dežuje, da se rodilni prah ne more v dno sadnega ploda osuti, ter ga tudi Zemljepisni in narodopisni obrazi Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.) 119. Utemeljenje države peruvanske; vladarska rod bina in plemstvo. Država peruvanska je bila ogromna, ko so Špan čebelice ne preneso, izkazi se cvetje. Pomaga pa, če jolci na njen svet stopili. Obsezala je celo pobrežje drevo časi pomaješ. današnjih ljudovlad ekvadorske, peruvanske vijske in večino čilske. » boli primeri s to neizmerno Razne reči. daljino pa je bila širina zelo neznatna, kakih 90 zem Ijepisnih milj, več skoro gotovo ne. Peruvanska kraljevina je cvela uže štiri veke i * Kako se pokončava voluhar ali velika povrtna preden je evropejska noga nanjo stopila. Ustanovil je miš? Ako se na kakem vrtu, ali v cvetličnjaku, po zgod- to kraljevino neki Manko Kapak s svojo ženo Mamo njih gredah, ali drevesnicah zarede te jako škodljive Ozelo. Mislilo se je, da sta bila evropejskega rodu. Na > živali delavce, dva pokončaš jih najlaže z vodo. Vzemi tri ali štiri to mnenje so prišli zato > ker se je po Ameriki pripo naj nosita vodo, tretji ali četrti naj jo pa vedalo in se še, da je neki evropejski rod, vozeč se vliva v odprte luknje tako dolgo, dokler bodo polne, nekdaj po atlantskem morju, od viharja vržen bil na Dolgo ti ne bode treba čakati, pa bodo prišle miši ven, braziljsko obrežje, kjer se mu je ladja polomila, sam pa sedaj jih pa lahko s palico ali metlo pobiješ. Posebno si življenje rešil, dobro je pa tako ravnanje še zaradi tega, ker vse mlade miši tudi poginejo po gnezdih svojih. Tako delam že več let in sem vselej popolnoma pokončal vse škodljive • ^ ^ voluharje. Španjolski potopisci, ki so o Pisarovem času po Ameriki potovali, sporočajo nam, da so Peruvanci, V Češnje vi reclji j ki jih povsod mečejo v smeti, vzlasti pa rod Inkovcev, bele kože in drugačnega ustroja, kakor drugi njihovi zemljaki. Edino ta rod, vele, nosi brado po evropejski, in nagiba bolje na evropejske na- tudi niso brez vrednosti, kakor trdi „L. W. Z. fiir Thii vade, kakor pa na navade Braziljcev, Naragvancev ali ringen". Ako se reclji takrat, kadar se češnje zobljejo, Meksikancev. Razen tega nam sporočajo ameriške knjige * spravljajo v papir in se potem v senci posuše ter se da so v starem času v Ameriko pripluli bradati pa s kadar je treba, prav tako, kakor iz čaja, napravi iz njih čudnim orožjem obloženi ljudje, in da so se najpreje v . Peruvu naselili. Vele tudi, da so bili popreje vsi ljudje pijača pa se jej pridene nekaj cukra, služi ta pijača po sebno dobro proti nahodu in otrok. pa proti kašlju malih enaki, da se je pa naenkrat med njimi pokazal nek * Kako se dobi debelo sadje. Da dobimo jako debelo sadje, moramo ga, dokler raste, nekajkrat poškropiti z raztopnino iz 80 gramov železnega vitrijola v enem litru vode. Mleko pomaga proti čebelneniu piku. O tem piše Včeraj se je moj človek z ženo, ki je bil različen od drugih divjakov po velikosti in obličju, po hoji in po navadah, ki se je izdajal za solnčnega sina, ona pa za solnčevo hčer. Pokrajina, v katerej je ta dvojica bivala, pa je Kusko. Manko je zberal možake okolo sebe ter Jib učil J a n nekdo v „Kamminer Kreiszeitung enoletni sin, ko baš nihče ni pazil nanj, priplazil uljnjaku. Opikalo ga je kakih trideset čebel po glavi, obrazu, vratu in pet na desni roki, če tudi je žena moja kako se polje obdelava, kako obleka izgotavlja in hiše stavijo. Ozela pa je ženske učila presti, plesti in drugih ženskih opravil. Preprosti divjaki so se drage volje zbe-rali okolo svojih nebeških učiteljev, in tako je polagama nastalo mesto Kusko. hitro pritekla in ga proč odnesla. V strahu se domislim > Zanesljivih popolnih podatkov o državi peru da sveže mleko morda pomagalo proti čebelnemu vanskej pa nimamo. Znanih nam je 13 vladarjev po piku. Žena moja je otroku glavo in vrat izmila s sladkim mlekom, jaz sem mu pa porval čebelna žela, potem sva ga obložila z robci, namočenimi z mlekom. Otok, ki je imenu preden so Španjolci Peruvansko podjarmili S po četka se je širila država peruvanska mirno, očetovsko vladanje prvih Inkovcev je privabljalo okolna plemena, 252 da so drage volje stopila v vrejeno družbinsko življenje. Toda čim silnejša je postajala država, tem huje je pri-tiskala na sosede, postala je samosilska, in to s pretvezo da razširja omiko. Sredi 15. veka je slavni Topa Inka Jupanki rarširil jej meje na jug preko Čilske, Kedaj pa kedaj Je potoval vladar v slavnem in njegov bojevni pojil jej je kralj Huajna Kapak, prestopivši ravnik > sin pri- kvitsko sprevodu po vsej državi, da se osebno prepriča o njenem stanju in vredbi. Nosili so ga v prekrasnem no-silu. Potrebne nosače ste dajali samo dve mesti, ali ta privilegij ni bila nobena čast, kajti sleharno nepazljivost in drugo temu tako so kaznovali s smrtjo. Pred vladarjem tako potujočim so stanovniki dotičnih Med tem je Kusko bolj in bolje uspevalo prvi krajev pometali ceste pota, posipali s cvetjem, in dostojanstveniki državni so si postavili tu krasnih palač. Po vrhu je bilo Kusko tudi sveto mesto, v katerem je stal glavni tempelj solnca. Ta tempelj je s svojim veli-kolepjem nadkriljeval vse stavbe Novega sveta, katere so prastanovniki postavili. Proti navalom neprijatelj- skim je bilo mesto zavarovano z prtljago njegovo od postaje do postaje prenašali Vladar se je večkrat ustavil, kjer mu je kazalo, da je zaslišal osebe, ki so mu imele kaj povedati ali poto- Cez noč je ostajal vladar v posebnih gostilnah žiti. ki so bile v ta namen na postajah postavljene, v večih močno utrdbo v katerej so bila pripravljena stanovanja za samega vladarja ob sili. Ta utrdba je bila s pozemnimi hodniki spojena z mestom, iu ogromnim njenim razvalinam se še dandanes čudi, kdor jih ogleduje. Ne more si misliti, kako je od ta, ki še ni poznaval naših pomagal žiti. mehaniških, mogel te velikanske klade zlo-Podobnih utrdb je bilo po vsej državi, da so ob napadih neprijateljskih podajale varno zavetje brani- teljem. Država peruvanska je bila teokratiška monarhija. odu Inkovcev. On je mestih pa je počival v kraljevskih palačah, kakoršnih je bilo mnogo po vsej državi. Te palače so bile nizke, ali razsežne. Sobe so bile male. Zidovi so bili od obdelanega kamna različne velikosti, strehe lesene ali slamnate. Od zunaj te palače niso bile vabljive, tem lepše so bile znotraj. Vse narodje v njih je bilo od zlata in srebra, tudi stene so bile bogato z zlatom in srebrom obložene. Sagi od čreda in najdražje slame so bili prostrti po tleh, služnikov s sosednih mest je čakala na migljaj vzne da ustreže vsakej njegovej Na čelu jej je stal dedični vladar z i Oblast njegova je bila absolutna, neomejena dajal zakone, nastavljal in odstavljal po svojej volji sodnike, nakladal davek, nabiral vojno, katerej se je navadno sam postavil na čelo. On je imel v roki vsa dostojanstva, vso moč, vsa prava. šenega sina solnčevega želji. No kdo bi se čutil izrednej potratnosti z dragimi kovinami, če pomisli, da so krile gore peruvanske to- Imeli liko zlata v sebi, da skoro ni verjeti. Vse zlato so znosili v kraljevske zakladnice, pa so ta čudni običaj, da so koj zaprli vse palače in vse v njih nasuto bogatstvo, kakor hitro je umrl vladar. Dedič prestoljev, vselaj prvorojeni sin prve žene Naslednik njegov si je moral staviti novih palač in nasuti novih zakladov. Peruvanci so namreč verovali, kraljeve, šel je v nauke in odgojo amavtom, to je modrijanom tako nazivanim so ga vzlasti pre- da bodo Djihovi vladarji ustali od mrtvih, zato so jim ohranili vse zaklade z vsem narodjem. Pogreb vla- Učili kakor tudi raznih vo- rn nogih obredov naboženskih jaških predmetov. Za drugove je imel pri učenju sinove aarjev so ovršavali z veliko slavnostjo, pri katerej dostojanstvenikov s kaste Inkovcev. V šestnajstem priliki so mu na grobu žrtvovali vse najpriljubnejše letu se je moral dati na preskušnjo pod nadzorstvom g^aike in priležnice. Truplo vladrjevo so lepo ma- nekolikih starejših in naprednejših Inkov. Kedar je zllili in položili v kripto glavnega templja v Kusku. skušnjo prestal, vstopil je med svetnike očetove, ali Tu g0 stalj pokojni vladarji po vrsti, kakor so umrli pa so ga pošiljali na vojsko pod nadzorstvom skuše- leto na gotov dan so napravili sijajen pir na nih voditeljev velikem trgu. Trupla pokojnih vladarjev so z velikim Kakor so bili vsi člani rodu Inkovega visoko glavjem vzdignili s kripte in posadili med godovnjake vzvišeni nad ostalo ljudstvo, prav tako je bil tudi za mizo, in vedli so se do njih s tako častjo in eti nad Inkovce same vzvišen vladar. Niti najodličnejši ket0? kakor da so živi Inkovci niso smeli stopiti predenj brez lahkega bre Plemstvo bilo v Peruvancih više in niže Više mena na plečih na znak pokornosti. Dvorska etiketa plemstvo so bili Inkovci, potomci vladarjev peruvanskih je bila strogo umerjena. Vladar kot representant solnca, ger so pa vladarji peruvanski v razsežnej mei' najvišega boga, stal je na čelu tudi duhovenstvu in svoje praVo mnogoženstva, zapustili so po sebi po sto uživali vodil najvažnejše slavnosti naboženske dece in zato se je zgodilo Primerno tej vzvišenosti je bilo tudi življenje potomci kraljevske krvi se zelo namnožili da so v kratkem času pa so vladarjevo in sijajnost njegovih nastopov. Prekrasna uživali razsežnih in važnih svoboščin. Oni jedini so obleka z najtanjše volne je bila bogato prevezana z bili pripuščeni visim uradom duhovenskim in svet zlatom in dragimi kamni v diademu sta tičala dva skirn ? iu so stali na čelu vsej občinskej in vojaške) peresa od nekega redkega tiča, o katerem so trdili, upravi države da živi le po eden par, ki preskrbuje vladarja s tem Niže plemstvo so bili načelniki podjarmljenih lepotičjem. plemen j nazivali so jih kurakovi. Te so puščali na 253 y vadno v njihovem dostojanstvu, ali morali so o go- V Koprivniku samem sta vsako leto dva semnja tovih časik dohajati v glavno mesto, in pošiljati sinove vendar misli gospodarski odbor hribski, da sta za občino Koprivnik dva semnja vsako leto zelo premalo, ker je bila svoje na odgojo in poduk. Dostojnost njihova dedična, ali so bili podrejeni vladarjem pokrajinskim, tam živinarstvo zelo razvito in so prebivalci prisiljeni, goniti živino na prodaj na semnje v Kočevju in Črnomlju. Koprivnik oddaljen je od Kočevja 18 km. in od Črnomlja 14 2 km. vendar daje prebivalcem občine Koprivnik tudi Planina, ki je od Koprivnika oddaljena 4'7 km. in v kateri sta vsako leto dva semnja za živino kateri so bili izključno Inkovci. Navadno ljudstvo ni imelo nobenih osebnih pravic. (Dalje nasl.) in blago, priliko, da morejo prodati svoje blago. Tudi Trgovinska in obrtniška zbornica Mozelj, kjer so trije, in Nemška Loka * ker sta vsako (Dalje). Gospod zbornični svetnik Anton Klein poroča, da je c. kr. deželna vlada poslala zbornici ukaz Njega uzvišenosti gospoda ministra za uk in bogočastje, v ka- XI terem javlja, da se je glede na to, ker kranjska hranil niča bistveno gmotno podpira c. kr. strokovno leto dva semnja za blago in živino, nista predaleč od Koprivnika. Črnomlju je na leto sedem in v Kočevji devet semnjev za blago in živino, in v vsem političnem okraji kočevskem je zdaj štiriinšestdeset semnjev na leto. Proti dovoljenju semnja dne 20. aprila izreka se šolo za do semnja pravico imajoča mestna občina Novo Mesto, umetno vezenje > dala pravico izvoliti si zastopnika v ker je o Jurjevem semnji dan v Novem Mestu, in tudi strokovne šole odbor s triletno službeno dobo. Ob enem poziva c. kr. deželna vlada trgovsko občina Stari Log, ki ima semanjsko pravico, izjavlja je nepotrebno ustanavljati ta semnja. da obrtniško zbornico na podlagi pravil 5 potrjenih za Kranjske kmetijske družbe glavni odbor izreka se -c. kr. strokovno šolo za umetno vezenje in čipkarstvo, da si izbere enega zastopnika za strokovne šole odbor. Ako je le mogoče, naj bi bil ta zastopnik isti, ki zastopa zbornico v šolskem odboru c. kr. strokovne šole za lesni obrt v Ljubljani. § 3. pravil določa, da je šola podrejena c. kr. ministerstvu za uk in bogočastje in da to svoje Višje nadzorstvo izvršuje po političnem deželnem oblastvu. Neposredno pa nadzoruje šolo šolski odbor, kateri obstoji iz župana mesta ljubljanskega ali njega namest- proti dovoljenju zaradi tega, ker se ne more trditi, da bi ta semnja bila v korist tamošnjim kmetovalcem, ker se celo v občini, v kateri je Hrib, obdržavajo semnji, in ker bi ne pospeševali blagostanja ljudstva, ako bi pomnoževali semnje v teh s semnji preobloženih krajih, v katerih je obiskovanje semnjev postalo šport kmet-skega prebivalstva. C. kr. okrajno glavarstvo kočevsko priporoča prošnjo zaradi tega, ker bi ta semnja pospešila živinarstvo ter nika, iz dveh od občine izvoljenih članov iz jednega zastopnika kranjskega deželnega odbora, kranjske tr bi se tudi zemljiški pridelki laže razpečavali. Ker je v okolici Hrib in Koprivnik vsako leto pet govske in potem iz obrtniške zbornice in kranjske hranilnice, indvajset semnjev za blago in živino, katerih dva sta v treh od ministerstva za uk in bogočastje imenovanih članov in iz voditelja šole. Službena doba traje tri leta in pravica voliti člane v šolski odbor traje le dotlej, doiiler dotične korporacije dajo podpore. samem Koprivniku 9 tO očividno, da ni potrebe sno vati novih semnjev v občini Koprivniku Semnj daj prebivalcem rečene občine dosti prilike za nakup in prodajo, zaradi tega je tudi izjava občine Stari Log, bi ta semnja bila odveč popolnoma opravičena. da Odsek je pritrdil muenju c. kr. deželne vlade da ozirom na to predlaga odsek: ^Slavna zbornica bi bilo najumestneje, ako bi bil zbornični zastopnik v odboru c. kr. strokovne šole za umetno vezenj iu čip izreče naj se proti dovoljenju semnjev bil sprejet. ti Predlog je karstvo isti o prošnji XIII. Gosp. zbornični svetnik Fran Omersa poroča tržne občine Tržič, da bi se jej dovolilo na« , ki zastopa zbornico v odboru c. kr. strokovne šole za lesni obrt. in sicer radi tega, ker bode šolski odbor tem laže in hitreje razpravljal svoje stvari, praviti v Tržiču javno tehtnico ako bodo v odboru za obe šoli iste osebe. Tržič se mora šteti mej one kraj katerih raz Ker je zbornica poslala v odbor šole za lesni obrt mere so take, da se brezdvomno lahko trdi da jim gosp. podpredsednika svojega Miho Pakiča, nasvetuje javna tehtnica potrebna Tržič leži ob veliki državni odsek: Slavna zbornica izvoli naj v odbor za c. kr. cesti se mnogo blaga prevaža in ni blizu nobene strokovno šolo za umetno vezenje in čipkarstvo gospoda javne tehtnice. Tržič pa javno tehtnico tudi zelo potre Miha Pakiča. Predlog je bil sprejet. buj p ako se tudi ne oziralo na drugi promet, kakor XII. Gospod zbornični svetnik Ivan Baumgartner samo na oni v Tržiču se vršeči. Promet v Tržiču z poroča, da je gospodarski odbor podobčine Hrib (ob- ozirom na to velik da v tem trgu več tvornic in čine Koprivnik) prosil da se mu dovolita dva semnja mnogo rokodelskih, trgovskih in dopuščanih obrtov, da ^a živino in blago, in sicer 20. aprila in 20. junija so v Tržiču tržni dnevi in 4 semnji 354 Z ozirom na to je odsek nošenja, da promet v tem kraju zelo potrebuje javne tehtnice. Ker ima z ozirom na § 11. zakona z dne 19. junija 1866, drž. zak. štev. 85, občina prva pravico napraviti javno tehtnico, za to tudi v tem oziru ne more nastati nobena zapreka. Odsek torej nasvetuje: Slavna zbornica naj se v svojem poročilu do c. kr. okrajnega glavarstva v Kranju izreče za dovolitev naprave javne tehtnice v Tržiču. — Predlog je bil sprejet. , XIV. Gosp. zbornični svetnik K. Luckmann poroča da se je kot član državno-železniškega sveta udeležil sej njegovih dne 20. in 21. maja t. 1. Na dnevnem redu ni bilo stvari, ki bi se posebe tikale Kranjske. Tarifi, ki se bodo za mnogo proizvode znatno znižali, naprav-ljajo se ter je gotovo pričakovati, da se utegnejo usli š ati mnoge upravičene pritožbe kranjskih trgovcev. Radi poletnega voznega reda 1889, ki se je moral radi potrebnega priklopa na progi Ljubljana-Trbiž tudi pre-meniti, potegnil se je gospod poročevalec za to, naj se z ozirom na odnošaje, obrazložene v prejšnjih letih, prihodnje leto uvede tisti vozni red, ki je bil leta 1884 in ki je, kolikor je pač bilo mogoče, ustrezal vsem zahtevam. V ostalem sprejel se je naslednji predlog: „C. kr. vlada prosi se, naj z vsemi svojimi sredstvi deluje v to, da se osobni tarif c. kr priv. južne železnice v kratkem izdatno zniža ter da se uvede reforma tarifa za blago". Pri razpravah radi zaveznih tarifov za avstrijski, ogrski, srbski, bolgarski, turški železniški promet pokazalo se je, da se je ž njimi doseglo, da bodo neposredni ta rifi, vsekakor znatno ceneje nego tarifi, ki so se do zdaj računili vsled spojitbe lokalnih tarifov pojedinih železnic, vendar ni še določen čas, kdaj naj bi neposredni tarifi stopili v moč. Gospod poročevalec je pri tej točki opozoril na to, da. dočim imajo južna železnica za najvažnejše izvozne proizvode neposredne zavezne tarife v Srbijo, Bolgarsko in Rumunijo via Sisek na Savi in Dunavu, via Barč na Dravi in Dunavu, cesar Ferdinandova severna železnica neposredne zavezne tarife v zvezi z dunajskim paro-brodnim društvom via Dunaj v te dežele, nimajo državne železuice takih zaveznih tarifov. Izrekel je torej, pridržujoč si staviti dotične predloge v prihodnjem zboru, željo: naj glavno ravnateljstvo avstrijskih državnih železnic v zvezi z dunavskim porobrodnim društvom, od-nosno za reki Savo in Dravo s tem društvom in z južno železnico pridobi ceneje zavezne tarife v Srbijo, Bol- ■ garijo in Rumunijo, ter za njo dovoli vsaj ravno tako cenene vozne dežele, kakor za notranji promet v one dežele. Zbornica je vzela z zadovoljstvom to poročilo na znanje. XV. Gospod zbornični svetnik Karol Luckmann utemeljuje predlog: „Do slavnega c. kr. poštnega ravnateljstva obrniti se je s prošnjo, naj bi vlak št. 1711, ki prihaja v Ljubljano zjutraj ob 7. uri 13 minutah, vzprejemal pisma tudi na postajah Dovje, Kranjska gora, Radeče-Bela peč". Predlog je bil sprejet. XVI. Gospod zbornični svetnik Ivan Perdan predlaga: »Zbornica obrne naj se do slavnega c. kr. poštnega ravnateljstva s prošnjo, naj bi se pisma, ki dohajajo v Ljubljano z vlakom št. 1715 ob 4. uri 51 minut popoludne, še istega popoludne raznašala". Predlog je bil sprejet. (Dalje prihodnjič.) Politične stvari. Slovenec Avstriji steber. Kolikokrat opisavali smo že v tem listu britkim srcem odrivanje in tlačenje Slovencev, izrekoma nasproti Lahom pa tudi nasproti Nemcem, kakor se je z višje strani pokrivalo za čas prejšnjih vlad in kakor se je pokrivalo tudi še za čas Taaffe-jevega vladanja na Primorskem pod pokroviteljstvom sedaj hvala Bogu, odstranjenega namestnika Pretis-a. Nočemo in ne moremo hvaliti sedanjih razmer na Primorskem: večina občinskih in mestnih zastopov je še, in to tudi v slovenskih in hrvatskih krajih, v rokah Lahonov, veliko število uradnikov navzetih je duha Pre-tis-ovega, sovražnega Slovencem, in izrekoma ima še Tržaško mesto, deželni in občinski zastop in po njegovem duhu sostavljen magistrat, ki je sedaj še nev- sahnjen spominek Pretisove zaslepljenosti. Levičarska stranka bila je do zadnje domoljubne slavnosti v Trstu, ščit tej Pretis-ovi modrosti in zagovornica tržaških razmer, ker so bile Slovencem sovražne. Pa tudi v teh razmerah prikazala se je ona skrajna meja, pri kateri mora vsak domoljub avstrijski pritrditi klicu : „Tako ne sme iti dalje!" To je bil uzrok, da je počil glas nevolje o sedanjih tržaških razmerah celo v glasilih levičarskih, padel je Pretiš, toda naslednika, kateri bi dajal poroštvo za tako nujno potreben prevrat na Primorskem, Pretiš še ni dobil, vrši se sedaj neki, morebiti ne napačen prehod. Levičarska glasila trobila so Pretis-u pri odhodu njegovem veliko slavo, in vedno še poljubavajo svoje pristaše na Primorskem — Lahone. Vojaštvo sodilo je o teh razmerah vedno bolj hladnokrvno — ne smemo sicer trditi, da brez izjeme. Nahajajo se še tudi v vojni stari korporali, kateri vse slovensko črtijo, zato ker ni edino zveličalno „nemško", — kateri brez germa-nizmov slovensko govoreče razumništvo že samo zavolj tega zove veleizdajskim rusofilom. Toda, te vrste, politično po vsem nevedni ljudje — izmirajo in se zgubljajo s svojimi nazori slepote. Da je tako, prepričali smo se mnogokrat pri ra- nbd r*. _ . i J - ^ i . . • ^ j zumnih in visokih častnikih osebno, najboljši dokaz po- \ :v 255 menljivega prevrata v sodbi o pomenu Slovencev v naši voverne šole tem taboru je namreč politična metoda državi pa je članek lista „Reichswehru, ki zastopa na- in navada, da se ravna z Italijanissimi v Tridentu, Trstu zore vojaških krogov in kateri, kakor še nikdar pred, in Dalmaciji kot z vzornimi ustavoverci in liberalci odobruje ona načela o pomenu Slovencev za Avstrijo ? go J tovo katera zastopajo venski. od nekdaj vsi razumni iz tega vzroka, ker so nasprotniki Slovanov, politiki slo- Nas pa ta nevolja nemško-liberalnih gospodov ne plaši j r Kar se tiče slučaja v Trstu, menimo, da bi bil kak general kot namestnik zaradi tega primeren, ker bi prav kmalu ukrotil irredentovske elemente s katerimi je baron Depretis deset let na neodgovoren način pre-prijazno postopal. Vendar se nam pa ti elementi ne zde tako mnogoštevilni ali nevarni, da ne bi jih v kratkem času zavrnil v dostojne meje tudi odločen in previden civilni namestnik. Na drugi strani se morajo pa vendar od Depretisa zanemarjene razmere v Trstu in Primorji popraviti, ker se nikakor ne more tajiti, da sta pod ker so nam pred očmi vedno le koristi skupne monar bije » ne pa politični in narodni oziri. Nadrobneje se ne bodemo pričkali s sovražniki Slovanov, prašamo pa jih edino to: Kdo v Istri reprezentuje za slučaj velikih homatij centrifugalni, v inozemstvo hrepeneči element Italijani ali Siovenci? Mi vemo le toliko, da se Slovenci ne morejo na nobeno stran nagibati, da bodo že zaradi tega vedno lojalni ostali, ker morajo vedno v Avstriji ostati in se jim tukaj najbolje godi". Depretisovo vlado jako napredovali sloga in predrznost irredente, kakor tudi drugih nezanesljivih elementov. Pri- Naši dopisi. LJubljane — Počitnice na svojem vrhuncu na Goriškem mnogo doživeli, bile so poprej komaj po že nad 20 dni oddihavajo se na počitnicah šolarji in kazni, kakoršnih smo v zadnjem desetletji v Trstu, Istri imenu znane. Sklicevati se nam je tu treba le na znane učeniki, tudi marsikateri uradnik z boljšo plačo in dogodke v tržaškem mestnem zboru, in dokazali smo, celo ministri hitijo v gorska zatišja, da si ohlade raz- da bo moral Depretisov naslednik mnogo pometati in grete čutnice popravljati. > nekatere urade celo zapro neka da razpraše obležale stare in noveje spise ? j vse dni, se Po našem mnenji je skrajni čas, da se napravi oddihava ? kmetovalec dela brez prestanka, mlati konec dosedanjemu sistemu neodločnosti in lastnega ako ni toča opravila tega posla, oseva zorana strnišča goljufanja v Trstu. Natančneje ne bodemo raziskavali, z repo, ali pa poplavljena zemljišča snaži in poskuša kaj bi se moralo načelno storiti, opozarjamo pa samo svojo srečo z novega. Pa vročina je čez dan neznosna, na narodno in politično prerojenje dalmatinskega kra- Meščan hladi se z sladkim ledom ali s hladno pijačo > Ijestva v dobi Auerspergovega ministerstva. Tudi v svoj posel opravlja tako v senci, kmet pa privošči sebi Dalmaciji je bila doba, v kateri je bil italijanski element edino polajšavo, da prideva ponočni hlad k dolgim uram vzlic svoji manjšini edino vladajoči in kjer so se isti svojega dela, pri mlatvi manj skeli pot, rano zjutraj in momenti — kakor sedaj v Trstu in Istri — naglašali pri oranji so ljudem in živini muhe manj nadležne, ako na korist italijanskemu nasproti hrvatskemu življu. Po- se delo vrši takoj po polnoči ter se zgotovi pred dnevno sledica temu pa je bila, da v vojskinih letih 1859 in vročine. Pa tudi kmet ima v tednu veselo uro, ako se 1866 niso bili malo vznemirjeni zaradi postopanja in gre ves naprašen na večer kopat v hladni potok, in pa bodočnosti Dalmacije. Se-le, ko je bil za namestnika v nedelja, to je kmetu res dan počitka, brez katerega polagoma iskal bi ne mogel prenašati toliko truda, mnogokrat brez- Zadru imenovan fcm. baron Rodič ki truda podporo v večini, nedvojno lojalnem hrvatskem prebi- uspešnega valstvu, preobrnile so se razmere v Dalmaciji na bolje, — Ljubljansko gledališče. Pred 14 dnevi pričeta taKO, da dandanes ne pride več irredenti na um, z nova enketa za pretresavanje načrtov za novo gledališče vega, tako da oživljati Garibaldijeve namere iz leta 1859. Mislimo, da je ta dalmatinski recept jako priporočila vreden tudi za Trst in Istro. Ker se je pokazalo, tla je pouemčeuje teh pokrajin nemogoče, ne preostaja po našem prepričanji nič drugega, nego da se politično merodajni faktorji v Istri opro na večino prebivalstva, namreč na Slovence. Zadnje deželnozborske volitve v Istri so v tem oziru jako poučljive, in ako bo bodoči tržaški namestnik znal odločno in previdno postopati, dosegel bo tekom desetih let ravno tako ugodne vspehe, kakor na pr. fcm. baron Rodič v dobi od 1870 do 1882 v Dalmaciji. Dobro nam je znano, da bodemo s temi nazori vzbudili veliko nevoljo Justament" politikov iz stare usta- 8e posebej za dan kasueje. snide se jutri k konečni seji, da razpravlja o poročilu ožjega odseka in o tem vprašanji obče, kolikor je stro-kovnjaško. Kolikor čujemo, so strokovnjaki ožjega odseka v obče pritrdili načrtu deželnega stavbenega urada, pri drugemu načrtu pa so pogrešali marsikaj pomenlji- se deželnemu odboru ne bilo težko odločiti, ko bi tudi odobren načrt ne bil že sedaj za blizu 50.000 gld. predrag. Iz A. Dreo-ve zapuščine pridejo dne 26. in 27, avgusta na prodaj v Ljubljani tri hiše in vrt in pa dve senožeti v mestnem Logu. Ta posestva so cenjena na 36.000 gld., 6.000 gld., 16.000 gld., 3.800 gld., 990 gld. 590 gld. Rastline na vrtu cenjene nad 800 gld. prodajajo 256 Duhovniške spremembe. G. župnik na Dobravi Popoludne sprejel je člene shoda antropologov Jak. Aljaž prejel je faro Dovje; g. Novak župnik jn pozdravil v mestni dvorani županov namestnik dr. smledniški faro Radoljiško. Prike Spored Levstikove slavnosti avgusta Ob Predvečer dne 10. uri zvečer koncert na restavracij- skem vrtu g. F. Grebenca. Ognjemet, kresovi Dne 11. avgusta: Shoda antropologov, pri katerem je razstavljena tudi dragocena šatula našega muzeja, vdeležuje se tudi kustos Alf. Mullner. Perziški šah pričakuje se na Dunaj dne 23. av , in 22. mudil se bode v Solnogradu I. Budni c a. II. Ob gusta > dne 21 Ul dopoludne prejem gostov III. Ob 10. uri slovesna sv. maša v župni cerkvi v Velikih Laščah. Petje oskrbi pevski zbor iz Ljubljane. Jakobski cerkveni IV. Po maši slavnostni govor Ob 12. uri od- kritje spomenika. V. Ob 1. uri skupni obed na vrtu g. F. Gre Njemu na čast priredi se tukaj ogledavanje vojne na planjavah Schmelze in pa ena slavnostna predstava v dvornem gledališči za opero. Štajerska. — V Gradcu pripravljajo za prihodnje leto deželno kmetijsko razstavo, za katero si je osno valni odbor za pokrovitelja naprosil nadvojvoda Karol Ludovika. da se pri taki deželski razstavi Naravno bilo i benca. primerno ozira na tamošnjo tretjino slovenskega prebi VI. Po skupnem obedu okoli ure izlet v Dol. valstva v deželi. Odbor pa je sklenil tudi pri razstavi Retije k Levstikovemu domu, kjer je uzidana spominska strogo varovati plošča. 83 » eči pa tega višji VII. Ljudska veselica. nemški" značaj štajerske dežele, krogi niso dopustili, temveč zahte- ne sprejme tudi slovenske tiskovine, sicer nadvojvoda pokroviteljstva vlada ne da podpore. To je pomagalo Novičar iz domačih in tujih Dunaja. Danes zjutraj ob in osnovalni odbor preklical je svoj prvotni sklep To nedeljo pa je bilo v Gradcu tretje streljanje zaveze avstrijskih strelcev, katerega se je po naročilu cesarjevem, vdeležil tudi nadvojvoda Karol Ludovik. Tu vrnil se je ni80 več tako brezozirno gonili veliko-nemške politike dežel. cesarzlschla nazaj na Dunaj. Prihodnjo nedeljo dne 11. m. ob 9. zvečer odpelje se cesar v spremstvu Franc nadvojvoda jih je pohvalil Nemška Za sprejem našega cesarja delajo se Ferdinand avstrijskega d' Este s spremstvom na po- v Berolinu primerne priprave. Časništvo nemško pa de sebnim vlaku severne železnice preko Draždan v Berolin > luj deloma prav v nasprotnem duhu in govori se, da spremstvu cesarjevem bodo: grof Kalnoky, sekcijski prinese cesarjevo obiskanje v Berolinu nam zopet nova načelnik Szogyeny, grof Wydenbruk, grof Paar in ge- iznenadenja, kot pojasnila k nemško-avstrijski zvezi. neral Bolfras trije adiutanti, generalnega štaba na Iznenadil je namreč vse nenemce avstrijske pri čelnik baron Beck, državni svetovalec baron Braun in zadnji priliki pozdrav, katerega je govoril bavarski princ več dvornih uradnikov. Cesar ostane v Berolinu do če- Ludovik pri sprejemu avstrijskih nemških turnarjev. Ta te.itKa dne 15. t. m. ter se tega dne na večer preko pozdrav tolmačijo naši levičarski listi kot napoved, da biti emška da bila nemška, kakor Prage, Budjevic in Linz-a vrne nazaj v Ischel, da tam m0ra Avstrij v najožjem rodbinskem krogu dne 18. t. m. praznuje svoj je cesar in da naj zato turnarji skrbno varujejo svoje rojstni dan. nemštvo. ponedeljek pričelo se je na Dunaji v shodu autropologov zborovanje, katerega se vdeležujejo učen- » jaki večjih domačih in inostranskih krogov, med njimi Brucke, Virhov, Andreas Weiburg, ki je prvi nagovoril Žitna cena v Ljubljani 13. julija 1889. Hektoliter: pšenice domače 5 gold. 83 kr banaške goste. Dalje pozdravljal jih je minister Gautsch v 6 gold. 80 kr. tursice 5 gold. 30 kr. soršice 5 gld 80 kr. imenu mestnega odbora dunajskega Richter, v imenu osrednje komisije za umetnost in zgodovinske spominke ovsa 3 gold v • rzi 4 gold. 50 kr ječmena 4 gold, 33 kr kr ajde 4 gold. 33 kr ovsa 2 gold baron Helfert in pa konečno še dvorni svetovalec 44 kr. Hauer, kot intendant dvornih muzej. Potem prevzel je Krompir 2 gold. 41 kr. 100 kilogram V K ran j i. Oves 2 gold. 60 kr predsedništvo Virhov ter pričel zborovanje z uro trajajočim govorom o narodnostih, izrekoma o Nemcih in Slovanih, trdeč, da se z znanstvenega stališča kaže l gold tesna zveza med Nemci in Slovani, edino Čehi imajo 1 gold. 60 kr svoje posebne tipe. Hektoliter: Pšenica 6 gold. 18 kr Rrž 4 gold. 55 kr Turšica 4 gold. 54 kr Ječmen 22 kr Ajd 4 gold. 22 kr Seno 2 gold kr Slama 100 kilogr Špeh 1 kilog. 44 kr. Odgo urednik: Avgust Puciliai Tisk in založba Blasnikovi nasledniki