Ttdenske novice. Boj&tol dan kraJtja Petra. Prihodnii pondeljelč dne 12:. juliia obliaja Njegovo Velioanstvo. uaš kralj Peter svoj rojstni daa,. ki jo zajedno draavni praz nik. Po vseh cerkvab. naše širne, kraljevine se bodo ta d.an vršile slovesne službe božje. iJe-gent odllkaval sloventike Orle, Regent A lciksnnder je ob priliki svoiega poseta v Sloveniji odlikoval tri filane OZ, in sicer: br. Josipa Pirca, predsednika OZ. z rodom sv. Save IV. razroda, dr. Pavle Kržan, nafielnika OZ.. in br. Hvale Jožefa, 61ana Zveznega vaditeljskega zbora z redom sv. Save V^ r.uzreda. f 2upnik Andrej Podliostnik. Dne 3. t. m. je v visoki starosti 75 let umrl mnogozaslužni g. Andr. Podhostnik, župnik v Rečici v Savinjski dolini. Rojen je bil leta 1845 pri Sv. Barbari v Halozah in v: mašnika posveSen leta 1876. Kot kaplan je služboval pri Sv. Rupertu nad LaSkim, na Prihovi, na Tinjah, pri Sv. Juriju ob južni žel. in v Mozirju do 1. 1891, ko je bil imenovan za župnika v Dramljah, kjer je služboval do leta 1906, ko je postal župnik v prijazni hečici. Njegov pogreb §e je vršil v ponedeljek, dne 5. julija. Gorečemu dušnerau pastirju svetila vefina Iu6! Odvetnlk dr. A. Juvan je otvoril svojo pisar -> no v Mariboru na Aleksandrovi cesti, teleion št. 333.' Kdor rabi pravne pomofii, naj se obrne do tega zagovornika. « Narodno romanje v Dolino pri Grabštanju. ,V1 nedeljo dne 4. juli.ja se je vršilo; v Dolini pri Grab .štajnu v bližini Celovca, Udeležba je bila velikanska. navzooih je bilo gotovo do 4000 oseb, veliko žensk y lcpib narodnih. jjoSali, med drugimi tudi v zilianskih, zlasti so pa vsled svoje izvanrednosti padale v oei rožanske narodne nošfe. Sv. opravilo ]e daroval na prostem pred cerkvijo mil. gospod prošt tinjski Gre gor Einspieler. Po opravihi se je vršil shod prod cerkvijo, katerega je z lepim nagovorom otvoril domači župnik pokrški g. Wei8. Zanjim so govorili dr.: Ccraer iz Borovelj, g. župnik Arnuš in Kotmarevesi, dr. Lenard iz Maribora in neko dekle v narodni no ši. Zlasti se je g. Arnuš izkazall kot neprekosljivega ljudskega govornika, ld je s svojimi sarkastično šaIjivem govoru dosegel izvanreden uspeh, slednjiš so se nmožice razšle polne navdušenja. Tabor v St. Janžu v Rožu. Istega dne se je vršil v stari narodni trdnjavi St Janž v Rožu velik ljudski tabor. Po sveti maši na prostem' pdlju je bilo zborovanje. Glavni govornik je bil dr. Rožman, ki ia govoril' o Orlih in Fr. Sušnik je pojasnjeval jugoslovansko strokovno zvezo. Po zborovanju je bil nastop Orlov in Orlic. Propagandna pisarna. Papirji iz nemške pro pagandne pisarne za velikovški okraj. ki |e bila menda nastanjena v Sent Vidu ob Glini so na doslej nepojasnjen način prišli v roke Slovencem in nMir" io pričel priobfievati listine, ki razkrivajo nemško orgainzacijo in tajno propagando med Slovenci v pasu A.Za Nemce je to silno hud udarec. Slovensklm deldetom v mariborskem okraju. P^rosimo Vas, da že sedaj začnete plesti vence za orlovski tabor v Mariboru. Venci iz zimzelena, ,,žin gerla" in drugega zelenja se v hladnvh kleteh držij» po 14 dni do 5 tedne. Marijine družbe in Dekliške zveze prav posebno prosimo, da začnejo po vscb župnijah z veliko vnemo pripravljati vence. Mladeniče ia može pa prosimo, da vence nekaj dni pred 29. juli-' jem pripeljejo v Mtiribor, Pojasnila daje Pisarna za I. slov. orlovski taboriv Mariboru, Koroška cesta šfc^ 1, I. nadstropje. Po mariborskem okraju pobira podpise pri žu panib nek vclik niož in pravi, da se gre proti cari iii. Poleg tega agitira za preperelo Samostojno ter zabavlja na vse pretege čez dr. Korošca in našo stranko. Tako nam poroča župan iz mariborske okolice. Po svojih ljudeb smo izvedeli, da ta agent ni nihče drugi nego brezposelni šalar Schnuderl Ce b» tukaj rcs šlo za carino, ne bi nič rekli", a gre se samo za politi5iio agitacijo. Našim ljudem povemo, da je naša stranka na merodajnib mestih glede carine itak vse storila. Samostojnaj bo razglasila: toliko » toliko županov je na strani Samostojne. Ne nasedito titkini agentom. Poroka. Poročil se je v Ljutomeru g. J. Stu liec, tržan z vrlo Marijino družbenico T^ilko Brodanovo na Kamenšcaku. Gostje so se pri boguto oblo žoni mizi spomnili tudi Dijaške kuliinje v Maribor* ter nabrali znesek 02 K. I!og plačaj vsom! Novoporoeoncema obilo sreče! — V Broznu ob Dravi se pa je 19. junija poročil posestnik Fr, Jenči* z gdč. Marjeico Sonns, hCerko prejšniega, pose.stnika iste biše. Bilo srečno! Umrla je 5. julija t. 1. v javn.i bolnici gospa Ana Gorup, soproga paznika v moški kaznilnici. N^ p v mirti. Zavediii primorski rodbini pa naše sožalje. Ludovik jKresnik, znani voditelj štajerčijancev, je umrl v Crošnjevcu pri Slov. Bistrici dne 2. juliian Pokojnik je bil mnogokrat kandidat nemškutarska straake ze državni in deželni zbor proti slovenskim kandidatom, pa ,je vsakokrat propadel. Ko so usta novili Samoslojno kmotijsko straako, je bil ajea goreč pristaš in agitator. Dosledno.st socijalnih demokratov. V Jugoslaviji in v Avsfriji se socijalai demokratje strogo držijo osemtiniega delovaika in bi lopaiH po vsakem, ki bi si drznil staviti kak predog, da bi se »v raznib o bratib kot v radnikih, tovaraab itd. uvedel aamesto osemurnega n. pr. deseturni delovni čas. Zabtevajo še celo, da bi se uvedel osemurni delovnik še celo za dekle, blapce in težake v poljedelstva. Ne tako v drugih državab. V Rusiji so n. pr. uvedli boljševiki, ki so vendar polnokrvni rdcčkarji najčistejše pasme, 12arni delovni 6as, v Nemčiji so socijalni demokratje iz Zastnega nagiba predlagali ia tadi avedli v aekaterih obratib 10, v aekaterih še celo 12-urni delovni čas , V dunajskera občinskem zastopu je predlagal linancoi reterent socijalni demokrat Breiter sledeče: ,,Mestna občina ne more prevzeti nobenib višjifr bremen, aa ^sprotno, znižati bo morala število uslužbencev na ta aačin, da bo odpustila iz službe vse mlajše občinske •aslužbence. Morala bo tudi uvesti,10 ali 12 urni de lovni čas." Taka je doslednost socijalne deinokracije! Ncsramaost brez primere. Pr;ijatelj lista liam pripovediijo: V petek, dne 2. julija sera se vozil iz Ptuja v Maribor. V Cirkovoah vstopi kmet, ki ves o^ožen prjpovedaje o strašni toči, kf J9 zadeta dne 27. jalija Dravsko polje. Mož se je zjokal pri pripovedovanju, da ima za svoje osmere male otroke in za sta*-ega očeta-prevžitkarja živil samo še za 14 dni. ,,DeJiar, ki rai ga je žena za čas vojske djala na stran, je že ves porabljen za davke, popravo in nakap go spodarskih potrebščin, za obleko^ in obuvalo družine. Kaj si bora siromak sedaj poCel?" Vsem se je smilil. Le nek rdečkar z rjavo brado ai iuiel nujnejšega posla, aego da je zalučal trpinu-kmetu psovko v o hraz: ^Prav so vara zgodi. Vse bi vam moralo po tolči." Preodkrit sovražnik kmetskega stanu Je sicer doM takoj zasluženo plačilo in je moral zgiaiti1 iz .-dotičaega voza, a značilno je kako ,.ljubi;o" naše kmetsko Ijadstvo socijalni demokratjc in komaaisti. Soditi po zunanjosti, je bil mož, ki je tako aesramno .žalil cel kmetski stan, eden izmed rdefeih voditeljev. In ti limlje se ša vsmelijo prihajati aa deželo farbat naše Ijudstvo ... , To«5a ai pobila samo mariborske okolioe in Dravskega polja, ampak tudi pretežno večiao viao .gradov v Sromljah pri Brežicah. Toča v Kotljah aa Koroškem. Dne 25. juai.ja t 1. je bila v Kotljah straSaa nevihta s točo. Toča se je vsipala debala kot orebi in karja jajoa ter je v nekaj trenutkib vse pobila ia aaičila. Ker se takaj žetev Se ai pričela ia je bilo še vse žito na polja, je nas zadela ta velika aesreča tem bolj občatao. Skoda je ogromaa. Dali so jo ceaiti po veščakih ia znaša z ozirom aa sedaaje ceae 3,700.000 K. Ubogo Ijadstvo, kako aaj si pomaga? Ni živeža, ne sredstev, •da bi se ga dobilo JFlosarska aedelja v Breznu ob Dravi bo letos ¦11. julija z dvojno službo božjo ob 6. ia >al0. ari s .procesijo. Darovanje bo za nov cerkveni tfak. — Ne«3eljo dne 18. julija bo Dckliški ia ženski shod za I3rezno, Ribnico, Remšaik in okolico bri Sv. Ignaciju na Rottenbergu, iara St. Lovreac. Vprašaa]e šmarskemu ,,samosiojnemu" advokatv dr. Zabukovšeka. V kakšne kultarae namene ste irlagovolili naklonili znesek 400 K, ki ste ga dne 5. junijaiprejeli od več naših pristašev in o katerem ste izjavih, "da ga noCete ohraniti zase? Ali ste ga že od•poslali in kam? ,,Za staro pravdo"?!! — Radoved než. Važao za potnike. Po naši državi ne rabijo potaiki nobonib posebnik potovalnih listin, zadostuje , da se vsakdo izkaže s kako osebno legitimacijo, Drva za dražine padlih oficirjev,, voj. aradni kov ia podoficirjev. Gospod minister vojae in mornarice je odobril, da se do nadaljne odredbe lahko iz ¦dajajo drva iz vojaških skladišč družinam oficirjev , voj. uradnikov in podoficirjev, ki so umrli oziroma padli v teka zadajih vojn, i. s. se bodo izdajala drva v oaih množinah, kakor olicirjem (po zakoaa o u strojstvu vojske). V poštev pribajajoče osebe naj se zglasijo do najkasneje 15. julija 1920 pri komandi mesta Maribor, Drž. posredovaLulca za delo, podružaica Maribor, sporoča, da se je v časa od 1. jaaaarja 1920 do 30. jaaija 1920 poslužilo zavoda 0278 strank ia sicer 2551 delodajalcev ia 3727 delojemalcev. V teh 6 mescih je bilo posredovanih 1568 služb. — Državna posredovalaica poslaje za vsakogar povsem brezpla(>no dnevno od %9. do 12. in od 14, do 16. are. Na razpolago so vedao delavae moči najrazličaejših poklicev. Dopisi naj so pravilao fraakirajo in za odgovor prilagajo znamke." Osaovni pojmi oplsae geoiaetrije. Sestavil F. Jeraa, profesor aa državai realki v Ljabljaai. Ceaa z doklado Tred 45.60 K. Založila Jagoslovaaska kajigaraa. To je prva slovenska knjaga opisae geometrije. Realoem, posebno iz 4. in 5. razreda, realaim guaaazijcem, obrtaim šolam in tebaikom bo vrlo dobrodoSIa. Ciospodarsfvo. QWaul eborl fimetijskilf podružaic. Kmetijske podružaioo aaj skličejo občae zbore z daevnim re idom: Volitev dolegatov. Občni zbor se pravilao raz,giasi, 6fi je 14 dni prej objavljen v ,,KmetovalGU." J Gospodiajski tečajl po deželi. Poverjeništvo za kmetijstvo priredi tiidi v ietu 1920^—1921 vcu gos.podinjskih tečajev po deželi, ki iaiajo pričeti jescni in trajati po 10 tednov. Prvi teCaj se vrši od 18. oktobra do 24. decembra t. 1. ia drugi tečaj od 3. jaaaarja do 15. marea 1921. Za te tečaje lahko prosijo županstva, župni uradi, kmetijske podružnice iti draga društva. V gospodinjski tečaj se sprejema po 16 do k ^ečj^niu 20 udeleženk. Stroške za prehrano i^kosilo) ijjosijpj dekleta, slroške za učiteljiee in učne pripociočl|e pf"evzame poverjeaištvo za kmetijstvo, potrebac prostore s pritiklinami za tečaj in za dve afiiteljici , kakoi1 tudi potrebna drva pa mora poskrbeti dotiCiio župaastvo, žapai urad, društvo itd. Imeaovaai inte resenti, ki želijo prirediti letošnjo jesen ali po zimi gospodinjski tečaj, naj se obrnejo na poverjeai&tvo za kmetijstvo v Ljabljaai zadnji 6as do 20. t m. Koajejrejski sosvet. Pri poverjoništva za kmetijstvo je bil astaaovljea konjerejski sosvet, ki ima nalogo, dajati poverjeaištva nasvete, kako se naj poapešuje konjereja ia kako se naj preskrbujejo sred siva za ta namen, kako se naj ustanavljajo. in vzdri"Ai,jejo konjerejski zavodi, kako naj se aabavljajo plemeaski konji, kako se naj določajo državne podpore za konjerejce, določevanje in razdeljevanje vsakoletcih premij ia končno, kako se naj aredi promet, oziroma kapčevanje s koaji, kot: konjski sejmi, izvoz ia uvoz koaj itd. Konjerejski sosvet bo oddajal mnenja o aačrtih za zakoae, ki se tičejo konjereje. Cebelarjeni! V aedeljo dne 11, julija t. 1. )b 3. ari popoldne bo čebelarsko predavanje pri Kumru v Slatinah, občina Smartno ob Paki. Predavatelja gg. Pečar ia Pikl. Cebelarji Savinjske doline prldite v obilnem številu! Davek na vojne dobičke. ,,Gospodar" ]e že pi sal svoj čas o potrebi uvedbe davka na vojne dobič- ke. Vojnodobičai davek so upeljali, vendar v4af(f ae- rodai obliki, da bi bil izzval, ako bi ga bila izvajala davčna obiast, upor srednje stojefiega ljadstva na do- želi. Potom tega davka bi bili že itak preobdačeni kmetje še bolj priviti z davčaim vijakom, ker ta voino dobična postava je pirištevala tudl srednjega kmeta med vojne dobičkarje. Hvala Bogu, slednjič }e Ii nančna oblast vendarle avidela kozla, katerega je ustrelila z novira davkomj na vojnfl dobičke, miaistr stvo fiaaac je odredilo brzojavnim potom, da se aaj ustavi takoj vsako poslovaaje zakoaa o davka aa vojii e dobičke. Flnaa^al mlnlster Stojanovič je obljabil, da bo predlagal, da se zviša takozvani eksistenfini miai mum glede dobodainskega davka za 100%, torej na 8200 K, med tem ko se je začenjala odmera dohod ninskega davka dosedaj pri 1600 K. Letošaja svetovaa žitna letiaa. Letošnja sve tovua žitna letina ne bo zadostpvala potrebi, Le malo je držav na svetu, katere borlo pridelale za svoje prebivalstvo dovolj žita. Francija, Romunija, Ukra]ina ia Madžarska se bodo mogle same prehraniti, koliko žita jim bo preostalo za izvoz, se še ne ve. A merika letos ne bo mogla z žitom oskrbovati Nemčijo, Avstrije in Italije. Argentinija, Kanada in Iadija bodo morale z žiiom zalagati1 Anglijo. Rnsija, katera bi mogla vso Evropo zalagati z žitom, vsled proraet nih ovir, ne bo prišla v poštev. Iz naše države se bodo mogle izvažati sledeče maožine žita: pšenice 1 milijon meterskib stotov, jefimena Vh mili'ona, ovsa S00.000 meterskih stotov ia koruze 7. milijonov meterskih stotov. Zitne cene ua svetovnem trgu ne bodo padle, nasprotno, bodo narastle. Ako računamo pše nico po 600 K, ječmen po 500 K, oves po 350 K in koruzo po 400 K, meterski stot,, znaša vrednost preostauka aašega žita 4 milijarde kron, ako pa vzame mo v poštev svetovne cene, dobimo 6 milijard kron. Izkapiček za izvažaao živino bo letos znašal'-3% miljarde kron, torej bomo izvažali za 9 miliard kron . To ogromne številke niso morda kako domišljija, mar a eč temeljiLjo na poprečnčh podatkjfli ^adnjili 10 let pred vojno. Ako bo naša izvozna politika pametua ia ako ne borlo imeli židje svojih rok vmes, bo naš izvoz zelo dvignil vrednost našega denarja, agled .aaše države in blagostanje državljanov. Cariaa za fižol je zaižaaa od 100 diaarjev na 20 dinarjev za 100 kg. . Cena sliidkorjn je padla od 80 K 1 kg na 60 K 1 kg. V Zagreba se čiobi sladkor že po 48 K kilo gram. Gospodarska zadruga za Maribor in okolico miznanja svojim članom, da ima v zalogi večjo maožji;o pclphitov in gornjega usnja. To asnje sc bo delilo od pondeljka naproj in s^cer v Vctrinjski ulici gtev. 9. Drag*lnja ia ceae v Avstriji. Tadi v Avstriji se opaža stalao padanje cea. Pšeaica stane 1500 K met. stot, rž 1000 K, ječmea 900 K, svinjsko meso 150 do 160 K kilogram, govediaa 100—130 K, salame po 100 K, perataina 150—260 K, cene za jajca so padle od 7—8 K na 4—5 K za komad; krompir, ki je stal še pred nedavno 8.60 K, stane sedaj 5—(> K kilogram , grah 35 K. loča 40 K in sladkor 140-160 K 1 kilo:gram. I ¦. o^eao in krraljenje konj. Mnogo je še kmetovalc?v, ki menijo, da je za. konje vse seno, tudi takoimeaovano kislo seno, katero je zrastlo na močvirnih ali sploh na vlažnih travaikih. To pa ni res. Koajera je treba pokladati v primeraili množinah tečno seao, torej takšao seno, ki je bilo pokošeno, ko je bila trava v najlepšem cvetja, aepokvarjeno in pa že povreto ali izpoteno seno. Vsako seno se namreč, ko ga po spravimo na kup ali v sklad pod streho, izpoti ali zavre (to veetje traja kake štiri tedae) in predea se ni izpotilo. naj so konjem ne poklada. Sveže, aepo vroto seno je namrcč težje prebavljivo in prizadeva razne aadl(^nosti ia tadi bolezai. Preveč sena — in naj je tadi prav dobro — ni treba dajati koajem, ken sicer jib napenja; tudi se po senu radi pote. Sred njetežkim konjem zadostuje 5—7 kg na dan ia ae vefii aego VA do 2 kg rezanice. Ko so konji zjutraj ia opoldae povžili krmo. privošči naj se jim nekoliko počitka, da Iabko krmo prebavijo. Kadar se bliža čas ležkega dela, treba, da jih več dai krrnimo z izdatao jvr^K?,. Splob moramo že' od svoje mladosti ves čas Hobrp krmiti konja, če boCemo, da bo krepak in v ptrfijea Jjri dela. ¦ ' Pojils žlvine in vozov. Vlada je odredila, da sa uaj popiše po celi naši državi Stevilo živine, vozov ia opreme. Ta popis bodo izvršila županstva pod aadzorstvom okrajnib glavarstev. Meseca septembra pa se bo lotila štetja živine ia vozov še voiaška oblast. da dobi opogled, k<9liko ima naša država živiae ia vozov za slučaj vorfie, Slama za orl^vski tabor. Pisarna I. slovaaskoga orlovskega tabora potrebaje 600 meterskib stotov slanie in sicer od otepov. Kdor je ima aa razpolago* naj vsaj do 15. julija aaznaai množino ia ceao. Nasiov: Pisanja I. slovanskega orlovskega tabora vi Maribora. Jo Dopisi. Remšnik. Pri nas se je vršila Birma. Knezo •* škof je prišQl že zvečer prej iz Brezna. Za sprejem smo pripyayili po skromnib moCeh sedem slavolokov^ fttevilno, sitreljaaje, mlajj in razni okraski so kazali ljudsko vost)!je nad visokim obiskom. Cerkev je bila ozaljšana 7v-novim nastavkom na glavaem altarja, lepp delo. domačega umetnika g. Sojea; orgle so bile popravljeae z novim prospektom. venci in rožice so pričale o gorefinosti Ijudstva za hišo Gospodovo. Na dan sv. birme se je zbralo obilo ljudstva v cerkvi, !kjer je goreče molilo ter skrbno poslašalo pridigo g. nadpastirja. Birmanih je bilo 124. Celje. Tukajšnji trgovci se kar ne morejo privaditi, da bi začeli z nižjimi cenami, ampak ravao nasprotno. Ce se pa kdo predrzne vprašati, kaj je z znižanjem cen, o čemar se toliko piše po časopisib » ga pa čisto po domače aahralijo. Zadnji Cas opažamo, da so trgovci na deželi, kateri med časom vojae niso imeli (oliko priložnosti, si kovati milijone, zafieli že polagoma popušSfiti pri cenah, v mesta še tega ai pdznati. Cadimo se le, da kmetjo iz dežele še veda.1, aošĄj6 svoj žaljevo; prislažea deaar mestaim krvosesom, prezirajo pa domače trgovce, kjer bi mnogokrat kupili ceneje. Imamo v Celja trgovca, kateri je prcd nedavaim prodajal sakno z dobičkom 150—200 K prt onem metru in zopet dragega, ki je ,,zaslažil" pri t zabojn vžigalic okoli 2000 K (beri: dva tisofi kroa)!: (Jorn.i;i Saviujska dolijta. Danos jo stremljenjp vsake pokrajiae, ne dajati surovin r/, rok, ampak jih izdelovati in izdelek prodajatu To mora biti nax~P!!o vsakoga zdratega, narodno narrednega okraja. ]?aviio Goraja Savinjska doliaa še spi v tem ozira Koliko lesa se nabUija vltoj dolini? Koliko sc ga iz vozi rezanega, kalcor tudi okrogloga? Ali bi ne bilo holjSe. požiljati izdolke iz tega losa, kakor: pohištvo, stavbena deia, jjo katerih je sedaj .toliko popraševaii.jp? Ce mora obrinik na Hrvatskem ali vSrbiji shajati, ki tako drago plača naš les, zakaj bi riaš obrtnik hodil v hijino si iskat kruba, ko ga ima na doniafii urndi .<tlo\ol.i, snmo treba se malo organiziratir ia ne sarao spnti spaaje pravičaega. V ta namen so ^io ustaiiovila ,,Lesno obrtna zadruga" v Mozirju, ki lioeo izdelovati pobištvo in druge reči in ga razpošiljati. Obžalovaaja vrodno je od straai obrtnikov , rlii so tako rnalo zanimajo za svoj napredek. Zato klifiemo: miaarji, tesarji, kolarji in drugi, združimo se v zadragi, pntem smemo j)i*ičakovati boljšo bodofiaosti, kakor je bila sedaajost. Ljjuhrto. NaSega poslovodjo kinetijskega druStva napaddjo po ,,L.jadskem glasu", da delaje proti rdefiema k«nfeiimu. Mi člani vidimo njegovo dobro ia vestno delovaaje, kar je bilo razvidno iz poročila aa o'.>e;ipin ziiofti. Napada ga pa odbornik rdefiegakoazimia Lork. ^ker ni maral poslovodjti protipostavao razposojevati- rlcnarja Kmetijskcga draštva. UstanovHelji rdečega koiizuina na.i bodo prcpričani^ da s lakimi odboraiki, kakor je Lork, bo zelo borova, a boljših pa (ako ne dobite. Naše koristno* društvo se no hoji bodočipga kdnzuma, ker uživa Kmet. društvo zaui.ian.jp kmotov in delavccv, odborniki socijaldcmokraškega koazama pa kvečjema zaapanje Potpetschana, Fileža in — mogoče Enžka. : . a  I. slovanski orlovski tabor v Mariboro. K u h a r j i, ki so bili v vojski zaposleai v vo- jM.ških kubinjab, dobi."o dol)er zaslužek ob priliki or- iovskcga tibora v skupnih kubinjab. Ogiasijo so aaj lakoj pri župnili aradili, katori najj prijave s svojiau riponuMli fK>51je:o Pisarni zu I. s!ov. orlovski tabor. Maribofa. ' 0 '/i u p n o u r ii%v (ipozarjani!) na not'co ,Ku-. harji". S 1 o v o n s k i! p e k e v Mariboru i:\ okolici opozarjamo, da naj »Pisariii za F. slov. orlovski tabor v Maribora", Koroška cesta ftt.. 1, aaznaaijo, čo žeJi;o v diicvi/i tnbora prodajati v šotorih pri telovadi šču svoje pecivo.