DRUŽINSKI TEDNIK Črnoglede preroke svet mnogo rajši posluša kakor optimiste. Ljudje imajo radi grozo. Če dogodki potrde prerokove besede, je mož prav prerokoval. Če se pa drugače obrne, pozabijo ljudje spričo srečnega razpleta na krivega preroka. Anita (National Zeitung, Bazel) Leto XII. Ljubljana, 5. septembra 1940. štev. 36 (568) »DRUŽINSKI TEDNIK« Izhaja ob Četrtkih. Uredništvo In uprava v Ljubljani, Miklošičeva 14/111. Poštni piedal fit. 345. Telefon 6t. 33 32L — Račun poStne hranilnice v Ljubljani Št. 15.393. — G okopliov ne vračamo, nefrankiranlh dopisov ne sprejemamo. Za odgovor je treba priloZitl ra 3 din znamk. NAROČNINA f/i leta TO din, */* leta 40 din, vse leto 80 »lin. V Italiji oa leto 40 Mr, v Franclji 70 frankov, v Ameriki 2*/i dolarja. Drugod sorazmerno. — Naročnino Je plačati vnaprej. CENE OGLASOV V tekstnem delu: enostolpčna petitna vrsta ali njen prostor (vi&iua 8 mm in fiirina 65 mm) 7 din: v oglaf>n*m delu 4‘5C din. V dvobarvnem tlaku cene po dogovoru. Notice; bt seda 2 din. M a J i o g I a s 1: beseda I din. Oglasni davek poveod 6e posebej. Pri večkratnem naročilu popust. Dat%es: Evropa po 1 letu vojne S 3 zemljevidi (Gl. str. 9) K nedavnemu sporu med Italijo in Grčijo: predsednik grške vlade Metaxas ŽALOVANJE V ROMUNIH Po dunajski arbitraži pride več ko 1 milijon Romunov pod madžarsko gospostvo. — Združene države stopajo odkrito na stran Anglije se je stvar pripravljala že nekaj tednov in torej ni prišla nepričakovano — tako določno kakor še nikdar do-s*ej potrdile, da stoje v tej vojni odkrito na strani Velike Britanije. To ugotavljajo tudi v Berlinu. Materialno imata od transakcije korist oba partnerja. Združene države se bodo poslej lahko mnogo temeljiteje oborožile na morju in se pripravile za morebiten vstop v vojno tako v azijskih vodah kakor proti evropskim nasprotnicam Velike Britanije. Se mnogo večjo korist bo imela Anglija: ne samo da ji odslej ne bo treba več slabiti svoje vojne mornarice (britanske ladje, ki so morale doslej križariti v ameriških vodah, se bodo lahko vrnile v Evropo in pomnožile britansko atlantsko in sredozemsko brodovje); vrhu tega se bo britansko vojno brodovje povečalo za upoštevanja vredno število 50 rušilcev. V zvezi s tem dogodkom velja omeniti zelo značilno okoliščino: V pismu, ki ga je britanski vvashingtonski poslanik lord Lothian izročil ameriškemu zunanjemu ministru Hullu o odstopitvi angleških oporišč v zameno za 50 rušilcev, se bere tudi slovesno zagotovilo, da angleška vojna mornarica v zahodni polobli v nobenem primeru ne bo kapitulirala, temveč bo po potrebi odplula v ameriške vode, da bo branila angleško prekmorsko posest. Tudi ta okoliščina potrjuje, da mislijo Združene države sodelovati v tej vojni z Veliko Britanijo. Spričo včerajšnje politične transakcije med obema anglosaškima državama dobi še prav poseben pomen nedavna izjava ameriškega časopisnega kralja Randolpha Hearsta, izjava, ki smo jo omenili v prejšnji številki: »Združene države se hitro približujejo intervenciji. Se to jesen, najpozneje pa novembra, bo USA v voini.« Ce se to res zgodi, smemo biti prepričani, da bodo Združene države dotlej kolikor toliko dobro pripravljene na vojno. Ne zdi se namreč prav verjfetno, da bi Anglija želela ameriško intervencijo prej, kakor bo Amerika zmožna obojega: dobavljanja orožja Angliji in lastnega uspešnega vojskovanja. Zakaj, drugače bi bila aktivna vojaška pomoč Združenih držav Veliki Britaniji bolj v škodo kakor v korist. Observer K podpisu pogodbe med Združenimi državami in Veliko Britanijo; ameriški, zunanji minister Cordell Hull Bukareški dopisnik ameriške poro>. čevalske agencije Associated Press poroča, da je neki neznanec hotel izvršiti atentat na kralja Karola. Spleza! je čez ograjo kraljevskega grada ia oddal 7 strelov na razsvetljena okna kraljeve palače. Ko so ga prijeli, je izpovedal, da je hotel kralja ubiti. Ugledni švicarski list Neue Ziirchef Zeitung poroča iz Londona, da pripisujejo tamkajšnji diplomatski kiogi senzacionalen pomen pravkaršnjim pogajanjem med Turčijo in Sovjetsko Rusijo. Po londonskih informacijah je Turčija Voljna dovoliti sovjetskim vojnim ladjam prost prehod skozi Dardanele, v zameno bi pa Rusija jamčila nedotakljivost Turčije proti vsakomur, kdor bi jo hotel napasti. Po časopisnih poročilih izjavljajo pristojni' berlinski krogi, da so z ureditvijo madžarsko - romunskega nesoglasja likvidirane na Balkanu vse ne zadeve. K Trockega smrti: Lev Trockij v družbi svojih tajnikov na vrtu hiše v Mehiki, kjer je živel kot emigrant od 1. 1936. Romunski kralj Karol V Ljubljani, 4. avgusta. Prav za obletnico vojne je svet priča dogodkom, ki bi utegnili razvoju evropskega konflikta obrniti smer: dunajska arbitraža nemškega in italijanskega zunanjega ministra o romunsko-madžarskem sporu je Veliki Romuniji amputirala severno Er-deljsko in ustvarila nevarno vrenje ne samo v prizadetem Erdelju, ampak tudi v vsej ostali Romuniji. Najnovejši razvoj romunsko-mad-žarskega spora je še vsem v živem spominu. Po odstopu Besarabije so Madžari in Bolgari takoj povzdignili svoj glas. Spor z Bolgarijo se je na pritisk Sovjetske Rusije precej hitro likvidiral: Romunija je pristala na obnovo stanja, kakršno je vladalo pred balkanskima vojnama. Mnogo težja je bila stvar z Madžarsko, že zato, ker je med obema sosedama sporno ozemlje mnogo večje, posebno pa zato, ker poteka narodnostna meja vse prej kakor v jasni zemljepisni črti. Tako so se neposredna pogajanja med obema prizadetima sosedama nekajkrat razbila, preden je dunajsko razsodišče izreklo poslednjo, neprizivno besedo. Dunajski sestanek med zunanjimi ministri Nemčije, Italije, Ogrske in Romunije ni trajal dalje kakor dva dni. V 48 urah se je rešil problem, ki je visel skoraj 22 let in ustvarjal hudo kri v tem delu Evrope.. Ali pojde zdaj razvoj tisto pot, ki si jo žele vse prizadete države, t. j. pot miru in normalnega političnega in gospodarskega napredka? Romunski delegat na dunajski konferenci Valer Pop je takoj po vrnitvi domov izjavil po radiu, da je Romunija morala izbirati med vojno in brezpogojnim pristankom na kompromisni predlog nemškega in italijanskega zunanjega ministra. Nemčija in Italija sta v utemeljitvi dunajske arbitraže poudarili, da jamčita za nove meje Romunije in da jih bosta branili proti vsakomur, če bo treba, tudi z orožjem. Nastane vprašanje: zakaj ni pri dunajski arbitraži sodelovala tudi Sovjetska Rusija kot edina velesila, ki neposredno meji ob eno izmed Prizadetih držav? Odgovora sta možna dva: 1. ali Rusija ni dobila vabila na konferenco, 2. ali je pa takšno vabilo dobila, « ga je odklonila. Zunanja politika Sovjetske Rusije je preveč skrivnostna, da bi se moglo na to vprašanje odgovoriti brez podrobnega analiziranja razmer. Gotovo se zdi le to, da razvoj dogodkov ne Sre v tisto smer, ki si je ruska diplomacija ne bi želela. Kakor koli že sodimo o zunanji politiki Sovjetske Rusije, eno je neizpodbitno: revolucionarno nezadovoljstvo ljudstva v "rugih državah je voda na mlin kom-mternske politike. A nezadovoljstvo roinunskega prebivalstva v Transilva-^'ji z dunajsko razsodbo je očitno. Roditelj romunske kmečke stranke ^aniu, po rodu transilvanski Romun, eaen izmed najuglednejših romunskih Politikov in mož evropskega formata v čistem pomenu te besede, je stopil na čelo erdeljskega odpora in izjavil, da bo nadaljeval boj za neokrnjenost Transilvanije, če bo treba, tudi z orožjem. Iz vseh romunskih mest prihajajo poročila, da ljudstvo demonstrira in odklanja dunajsko razsodbo. Ponekod se demonstrantom pridružuje tudi vojaštvo: uprlo se je celo nekaj generalov. Ali je romunski odpor utemeljen? Narodnostni problem v vsej Srednji Evropi je silno kočljiv in zapleten. Ustvarila so ga stoletja obstoja avstro-ogrske monarhije. Dunajska in peštanska vlada sta imeli življenjski interes, da oba državna naroda, i i-šs * naselita čim bolj po vsej državi, seveda v škodo drugih narodov. Tako so v teku stoletij, posebno pa zadnjih desetletij pred prvo svetovno vojno vse narodnostne skupine habsburške monarhije bolj ali manj izgubljale svojo kompaktnost in začele postajati narodnostno mešane dežele. Kako zapleten je postal posebno madžarsko-romunski narodnostni problem, kaže nazorno naš zemljevid na 9. strani. Takšni problemi bi se v dobi mirnega sožitja narodov lahko zadovoljivo uredili s širokosrčno kulturno, socialno in gospodarsko politiko, a v današnjem veku slepega nacionalnega sovraštva manjka v ta namen potrebne volje in moči. Zato je v danih razmerah vsaj logično, če že ne tudi psihološko najboljša pot za likvidacijo narodnostnih sporov preselitev in izmenjava prebivalstva. Po tej poti je prvi začel hoditi Hitler sam. Pri urejanju madžarsko-romun-skega spora so zmagali drugi vidiki. Romunija je z dunajsko razsodbo izgubila 44.000 km2 ozemlja ali skoraj 15"/o celotnega teritorija, kolikor ga je imela po končani svetovni vojni, in 2,609.007 ljudi (13°/o). Po romunskih statističnih podatkih bo Madžarska dobila 1,304.903 ali 50%> Romunov, 968.054 (37 1°/o) Madžarov, 72.299 (2'8%) Nemcev, 148.649 (5'7°/o) Židov in 28.098 (l*l°/o) Rusinov. Celo po madžarskih podatkih pride pod ogrsko vlado 1,043.000 Romunov in le za 100.000 več Madžarov (1,150.000). Takisto po peštanskih podatkih ostane pod Romunijo še 583.000 Madžarov in 484.000 Nemcev na 59.000 km-nekdanjega madžarskega ozemlja. * Zapisali smo že, da nastaia v po-kfjejinah, ki jih morajo Romuni prepotiti Madžarom, čedalje večji odpor. Po bukareških poročilih med prebivalstvom vre in vlada komaj še obvladuje položaj. Povsod se ustanavljajo odbori, ki organizirajo ljudstvo za upor proti madžarski vojski, ki bo zasedla deželo. V obmejnih okrožjih se iz vse Transilvanije zbirajo prostovoljci, da bodo z orožjem v rokah nastopili proti madžarski zasedbi. Madžarski zunanji minister grof Csaky V Cluju, najvažnejšem mestu severnega Erdelja (nekdanjem Klausen-burgu), so imeli posebno velike demonstracije. Moralo je nastopiti vojaštvo, da demonstrante ukroti. Delavstvo je na najprometnejši ulici sklicalo velik shod* vsi govorniki so zahtevali ustanovitev ljudske vlade, ki naj pri priči proglasi priključitev k Sovjetski Rusiji. Govorniki so tudi zahtevali brezpogojen odpor proti skupnemu sovražniku, t. j. po njihovem ne proti madžarskemu delavstvu in kmetskemu ljudstvu, ampak proti bukareški kliki, ki je kapitulirala. V Cluju so — takisto po bukareških poročilih — prepričani, da Madžari, ne bodo mogli zasesti Transilvanije brez resnih incidentov. V več garnizijah se je vojaštvo uprlo in noče brez boja prepustiti dežele Madžarom. Nemški bukareški poslanik je po nalogu svoje vlade protestiral pri bukareški vladi zaradi protinemških demonstracij. Po romunskih poročilih so se na Dunaju tudi dogovorili, da bo 15. septembra, t. j. dva dni po madžarskem prevzemu Transilvanije, nemško in italijansko vojaštvo zasedlo romunsko-sovjetsko mejo v Bukovini. Romunske čete naj bi se tedaj umaknile na tako imenovano obrambno črto pri Piatri. Na stari madžarsko-romunski meji pri Sigetu v Transilvaniji baje že stoje nemški motorizirani oddelki. Prav tako po romunskih poročilih se v Bukarešti trdovratno širijo glasovi, da bo nemško vojaštvo zasedlo vso Romunijo, če ne bo hotela izročiti Transilvanije. Ameriška poročevalska agencija Associated Press trdi, da se ob romunski meji zbirajo ruske čete. Po peštanskih poročilih to drži, sodijo pa, da stvar ni nova, češ da se rusko vojaštvo zbira na romunskih mejah že ves čas po zasedbi Besarabije. Morda je zdaj zbranega nekaj več vojaštva, pravijo v Budimpešti, a le zaradi nedavnih obmejnih incidentov. Madžari ne verjamejo, da bi bilo zbiranje ruskih čet kakor koli v zvezi s položajem, nastalim po dunajski arbitraži. Po bukareških poročilih je sovjetska vlada želela od nemške vlade pojasnilo zastran nemško-italijanskih poroštev za nove romunske meje. O zelo daljnosežnem dogodku poročajo hkrati iz Londona in VVashing-tona: Velika Britanija je prepustila za 99 let Združenim državam otoke v ameriških vodah, da si zgradi na njih lastna pomorska rišča, za plačilo pa dobi Anglija Združenih držav 50 rušilcev. Dogodek, ki je i v moralnem i v materialnem pogledu velikanskega pomena. Združene države so s tem aranžma-nom — naj mimogrede omenimo, da Zaccia st (c... Imeli smo kaj slabo poletje. In tedaj, ko stopamo v jesen, ko so dnevi vsak dan krajši, se je začelo malo jasniti. Pravično to sicer ni, bodo rekli vsi tisti, ki so svoje počitnice prebili pod zastrtim nebom, pravično to ni, vam bo rekel vsak šolarček, ki bo odslej lepe sončne dneve gledal skozi šolska okna. Saj res, šolsko leto se je prav za prav že začelo! Te dni smo videli po ljubljanskih ulicah naše najmanjše »dijake«, kako so v vrstah s svojimi učitelji in učiteljicami odhajali k prvi šolski maši. Za velike dijake to sicer ni dogodek, toda za male in za najmanjše, ki so jih njihovi starši letos prvič spremili do šolskih vrat, za te je to kajpak velik dogodek, vstop v pravo življenje. Šolsko leto se začenja. Tam ob Ljubljanici srečuješ dijake ■in dijakinje od prve do osme, ki pridno kupujejo in prodajajo svoje ohranjene ttli razcefrane knjige. Kakor da bi razcefrana knjiga pričala o pridnosti dijaka ali dobro ohranjena bila dokaz lenobe ali pa slabega potrpljenja pri učenju. Še zdaleč ne! To so le dokazi o tem, kako zna kdo varčevati in kako vse leto misli na to, da bo svoje šolske knjige dobro prodal. Šolsko leto se je začelo in z njim. se je začelo novo življenje, polne svojevrstnih čarov, novega veselja, pa tudi novih žalosti. Tudi starši dobro vedo, kaj pomeni začetek šole: nove skrbi in nove izdatke. Posebno danes, ko se življenje od dne do dne bolj draži in ko se izdatki v sorazmerju s plačami čedalje bolj mnoie. Začelo se je novo šolsko leto in z njim nove skrbi za vse. Kronist. Politični tednik Naredba o spremembah in izpopolnitvah zakona o vojaški službi je bila te dni objavljena. Med drugim ureja pripadnost pomožne vojske, kamor spadajo pirotehnične, smodniške, avtomobilske, gospodarske in bolničarske edinice. V redno vojsko se uvrste tudi graničarji in orožniki. Služba v kadru, ki se začne z dopolnjenim 21. letom starosti, traja odslej 2 leti, za dijake pa 12 mesecev. Ako slednji ne polože oficirskega izpita, bodo služili poldrugo leto. Sokolom je kadrovski rok skrajšan za 3 mesece. Dijaki bogoslovci bodo odslej služili v kadru eno leto, ako pa 4 leta po končanem bogoslovnem študiju ali 2 leti po odsluženju kadrske službe ne bodo posvečeni v duhovnike, bodo morali naknadno odslužiti 18 mesecev. Skrajšani rok v kadru je brez izjeme povišan z 9 na 18 mesecev. Važno je določilo glede vojaške obveznosti naših izseljencev, ki so ostali jugoslovanski državljank če se bodo do svojega 27. leta javili našim vojaškim ali konzularnim zastopnikom v dotični državi in podpisali izjavo, da so v primeru mobilizacije ali vojnega stanja pripravljeni odzvati se pozivu jugoslovanskih oblasti. se bo smatralo, da se niso nameravali odtegniti svoji vojaški obveznosti v kadru. Komuni sestrelili madžarski bombnik. Med romunsko-madžarskimi pogajanji v Turn Severinu je prišlo na romunsko-madžarski meji do medsebojnih vojaških spopadov. Romunski generalni štab je v uradnem komunikeju izjavil, da so madžarska letala večkrat priletela nad romunsko ozemlje in metala letake, nasprotne interesom Romunije. Neki madžarski bombnik je celo vrgel bombo na letališče v Satumari in poškodoval letalsko lopo. Romunsko protiletalsko topništvo ta je nato sestrelilo, posadko dveh astnikov so pa ujeli. Madžarski uradni komunike nasprotno pravi, da so romunska lovska letala prisilila madžarsko letalo, da je z madžarskega ozemlja letelo nad romunsko ozemlje, kjer so ga nato sestrelili. Dobili bomo turški in ruski bombaž. Razen že sklenjenega nakupa 3000 ton turškega bombaža se ssastopniki naše države podajajo v Turčiji še za nakup nadaljnjih 8000 ton. Kakor poročajo. se bodo pogajanja ugodno zaključila. Prav tako se tudi v Moskvi mudi tričlanska naša delegacija, ki se bo s »Vsesojuznim objedinenijem eks-portljonom« dogovorila o nakupu ruskega bombaža, ki je izvrstne kakovosti. Pravilnik o delu na poštah je predpisal poštni minister. Med drugim določa, da traja delovni čas uslužbenca povprečno osem ur dnevno. Za izredno službo so določene posebne nagrade. Pravilnik tudi ureja nedeljsko in prazniško službo. Neprekinjeno delo posameznega uslužbenca v načelu ne sme biti dalje ko 12 ur, kar pa ne velja za nekatere oddelke. Po vsakem neprekinjenem delu, ki je daljše ko 8 ur, mora dobiti uslužbenec odmor, ki je najmanj dvakrat daljši, kolikor je imel službe. Dunajska razsodba o Transilvaniji. Ker se Romuni in Madžari niso mogli zediniti glede prepustitve Transilvanije, sta posredovala nemški in italijanski zunanji minister, ki sta pokli- Ženska-misij onazka Bosanka pridigajo o življenju na onem sveta Pet tednov že ni jedla niti spala, temveč samo moli OKVIRU sa Ul«. F0T66RAPUE. GOBELINE. KIE1M LJUBLJANA, Wolfova 4 Gračanica, avgusta. V Bosni ljudje v vsaki hiši govore samo o ženski, ki je pred dobrim mesecem za štiri ure umrla, potem Pa spet oživela. Ta ženska zdaj ljudem po vaseh pripoveduje, kakšno je življenje na onem svetu. 2e mesec dni baje ni pokusila jedi niti pijače; hodi iz vasi v vas, moli in pridiguje. Jela, tako je ženski ime, je doma v vasi Kakmužu blizu Gračanice pod planino Ozrenom. Pred dobrim mesecem je preživela nekaj dni pri svoji poročeni hčeri v vasi Boljaniču. Ponoči je zbolela; imela je hude bolečine, zjutraj so jo pa domači našli mrtvo. Prižgali so ji svečo in začeli skrbeti za pogreb. Po preteku štirih ur je pa Jela hipoma vstala in začela pripovedovati, da je videla življenje v raju in vse znance, ki so umrli. Pravi, da jo je Mati božja poslala nazaj na svet, da bo rekla ljudem, naj nikar več ne greše. Ljudje Jeli sveto verjamejo in jo v trumah poslušajo. V vsaki kmečki hiši danes govore samo o Jeli. Jelina hiša je vsak dan polna ljudi. Neprestano ponavlja molitve, vmes pa pripoveduje ljudem o večnih kaznih in večnem življenju. Med drugim pravi, da so bile zanjo štiri ure v peklu hujše kakor 40 let najtežjega življenja na zemlji. Ko Jela tako pridiguje, je okrog nje zbranih na stotine ljudi. Sama leži na tleh z molitvenikom v rokah in neprestano pripoveduje; »Drage sestre in bratje! V življenju sem mnogo grešila. Kradla sem, psovala sem, svojemu možu sem bila nezvesta, čeprav ga pozneje nikdar tudi v najhujši stiski nisem zapustila. Sama Mati božja me je poslala k vam, bratje in sestre, da vam povem, da nikar več ne grešite. Spoštujte svoje može, nikar si ne izbirajte drugih, ne strižite las in ne oblačite se v svilo.« Jela se po tem govoru prekriža in čez nekaj časa spet nadaljuje: »Beg bi bil že davno poslal na svet Vrel dež, da ni nekaterih starejših pobožnih ljudi. Mladina samo greši in Bog jo bo nekega dne strahovito kaznoval.« Ženske Jeli neprestano nosijo darove in denar. Toda ona ne sprejme ničesar. Pravi, da zase ne potrebuje ničesar več, ker ji Bog da vsega. Vsi ananci trde, da Jela že pet tednov ni imela grižljaja v ustih. Neprestano samo moli in pripoveduje ljudem o Bogu. Prve dneve, ko se je zbudila od mrtvih, je pripovedovala o znancih in njihovih usodah tam na onem svetu, ženske, ki umorijo svoje otroke, menda na onem svetu strašno trpe. Nič manjšo kazen dobe nezvesti možje in žene. Mladeniči, ki se pretepajo s koli in noži, trpijo na onem svetu posebno kazen. Peklenščki jim zabijajo palice v glavo, nože pa v zobe. Dekleta, ki se tu na zemlji oblačijo v svilo in si strižejo lase, bodo na onem svetu oblečene v raševino. Kdor se ne posti zapovedane postne dni, bo moral v peklu jesti drva in kamenje. Preteklo nedeljo je bila Jela v vasi Bolaniču, prihodnjo nedeljo bo menda šla v Ozren. Pelje se z vozom in med pridigovanjem ostane kar na vozu Kamor pride, povsod se zbere na tisoče ljudi. Nosijo ji najdražje darove, toda ona vse odklanja in daje cerkvi. Nekatere ženske jokajo, ko jo poslušajo, drugi padajo na kolena in se kesajo svojih grehov, tretji se ji spovedujejo. Dekleta trgajo svoje svilene obleke in dajejo svoj nakit cerkvi. Za Jelo in njeno prerokovanje so izvedeli tudi zdravniki in jo obiskali. Ugotovili so, da ima neko vrsto duševne bolezni, ki se kaže pri epileptikih. Pri takšnih ljudeh se cesto pojavljajo prividi, posebno religiozni. Takšno duševno stanje epileptikov lahko traja včasih zelo dolgo. Ker Jela ne je in ne spi, jo bo kmalu treba umetno hraniti. Vsi epileptiki menda zelo radi pridigujejo. Kljub temu dognanju morajo vsi priznati, da je Jela v tem kratkem času veliko več naredila za vero in moralo kakor največji reformatorji ali še tako požrtvovalni misijonarji. cala madžarske in romunske zastopnike na Dunaj. Po večdnevnih posvetovanjih so sklenili, da bodo Transilvanijo razdelili na dva dela in da bo severni pripadel Madžarski, južni del pa ostal Romuniji. S tem se Madžarska kakor klin zabija v osrčje Romunske. Poseben člen ureja vprašanje narodnih manjšin in njih preselitev. Mešana madžarsko-romunska komisija je nato določila, da bodo madžarske cete vkorakale v prepuščeno jim ozemlje med 5. in 13. septembrom. Nemčija in Italija sta prevzeli poroštvo za nedotakljivost romunskega ozemlja. — Tudi z Bolgari so se Romuni dogovorili, da bodo do 20. t. m. izpraznili južno Dobrudžo, ki jo bodo Bolgari začeli že naslednji dan zasedati. Angleške in nemške letalske izgube. Uradni angleški komunike pravi, da so angleški letalci v mesecu avgustu sestrelili nad Angleško 1097 nemških letal, Angleži so pa v tem času izgubili 128 letal. V enem letu vojne so Nemci skupno izgubili 3914 letal. Angleška pa v istem času 1009. Nemci trdijo, da so v avgustu sestrelili 1565 angleških letal in 175 zarjornih balonov, sami pa izgubili 406 letal. Gradnja žitnih skladišč. Poročali smo že, da bodo po vsej državi gradili skladišča za žito. Ravnateljstvo za prehrano je v ta namen dobilo kredit 25 milijonov dinarjev. Skupno bodo zgradili 69 skladišč in sicer 22 v zet-ski banovini, prav toliko v hrvatski, 9 v vrbaski, 8 v drinski, 4 v dravski in 3 v vardarski. 40 skladišč bodo zgradili že do zime, ostale bodo začeli graditi v kratkem. Italija bo napadla Egipt, pravijo Angleži. Ta ofenziva naj bi bila uvod v splošno ofenzivo Italije in Nemčije proti angleškim kolonijam v Afriki Francoske kolonije za Anglijo. Več francoskih kolonij v ekvatorialni Afriki je odpovedalo pokorščino vladi v Vichyju in prestopilo na stran generala de Gaulla. Angležem je s tem precej olajšana obramba njihove posesti v Afriki. Italijanski napadi v Keniji. Italijanske čete so iz Somalije vdrle v Kenijo in so zasedle nekatere obmejne postojanke. Njihovo prodiranje ima namen presekati važne karavanske poti in njih središča. V ostalem so na dnevnem redu letalska bombardiranja angleških in italijanskih strateško važnih točk. Letalski napadi nad Angleško in Nemčijo. Komaj se je vreme nekoliko popravilo, že so se začeli pogostejši letalski napadi. Nad Angleško prihajajo uro za uro velikEtnski roji nemških bombnikov, ki jih spremljajo lovska letala. Pred vsem skušajo prebiti zaporni obroč protiletalskega topništva in balonov, kar se jim pa zmerom ne posreči. Razvijajo se strahotni boji v zraku in je vsak dan sestreljenih po sto letal. Tudi Angleži ne osta- Novi, strokovnjaško izdelani domači proizvod, ki Vam nadomesti pravo kavo. jajo Nemcem dolžni in redno bombardirajo industrijske in vojaške točke v Nemčiji. Vojaški dogovor sta sklenili med seboj Anglija in Amerika. Združene države bodo Angliji takoj odstopile 50 rušilcev po 1200 ton, Anglija bo pa Ameriki odstopila vrsto letalskih in pomorskih oporišč na zahodni polobli, in sicer od Nove Fundlandije do Gvajane. Romunija se je zadnje dni znašla v težavnem položaju. V pokrajinah, ki naj bi jih prepustila Madžarski po dunajski razsodbi čedalje bolj raste odpor prebivalstva proti okupaciji. Ljudstvo se samo organizira in pripravlja k uporu proti zasedbi. Na nekaterih krajih so civilne oblasti brez moči proti razvojem dogodkov. Nemčija pa grozi, da bo zasedla vso Romunijo, če se bo upirala izročiti Transilvanijo. Po ameriških vesteh nameravajo 15. septembra romunsko-sov-jetsko mejo zasesti nemške in italijanske čete, da tako poudarijo jamstvo romunskih meja. Rusija je baje pri nemški vladi zahtevala pojasnilo teh jamstev. Spomenik kralja Aleksandra I. bodo v petek 6. tega meseca, slovesno odkrili v Ljubljani. Za lo svečanost se je doslej prijavilo okrog 14.000 udeležencev iz vseh krajev Slovenije. V petek bodo že ob 6. zjutraj budnice godb, ob 8. bodo izpraznili Kongresni trg, potem se bodo pa začele zbirati organizacije in občinstvo. Slavnostno odkritje bo ob 10. Slavnostni govor bo govoril predsednik odbora za postavitev spomenika g. dr. Josip Pipenbacher, sledilo bo odkritje spomenika, venec bo položil zastopnik Nj, Vel. kralja Petra JI. Nato bo predsednik mestne občine ljubljanske dr. Jure Adlešič prevzel spomenik v last in varstvo mesta Ljubljane. Slavnosti bodo zaključile fanfare. Slovesnost bodo prenašale radijske postaje v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. Avto je povozil 21 letnega posestnikovega sina Franca Guzlja, doma pri Št. Pavlu pri Preboldu. S svojo zaročenko se je peljal po cesti od Št. Pavla proti št. Rupertu pri Go-milskem, Ker sta oba vozila zvečer in brez luči, ju avtomobilist ni mogel videti in se je zaletel vanju. Guzelj je dobil tako težke poškodbe, da je že med prevozom v bolnišnico umrl, njegova zaročenka je pa odnesla le lažje praske. V peti razred državne učiteljske šole v Ljubljani bodo sprejeli 30 učen- cev in 10 učenk z višjim tečajnim izpitom na kaki srednji šoli. Prošnje za sprejem morajo prosilci oddati do 7. septembra in jih kolkovati z deset-dinarskim kolkom. Prošnji morajo priložiti krstni list, izpričevalo o višjem tečajnem izpitu in kratek življenjepis s kolkom za 4 din. Prosilci ne smejo biti stari čez 25 let, prednost imajo pa tisti učenci, ki so letos napravili višji tečajni izpit. Težaven položaj imajo tovarne cementa v Dalmaciji, ki so izvažale 80 odstotkov svoje proizvodnje v inozemstvo. Zdaj so ta naročila prenehala in morajo tovarne delavstvo odpuščati. Predstavniki delavstva v cementnih tovarnah so poslali ministrstvu socialne politike zahteve, naj se pri nas začno velika javna dela, da bo lahko industrija cementa spet zaposlila delavstvo. Namesto petroleja bomo za razsvetljavo dobili kalcijev karbid, ki ga naša država v veliki količini izvaža. Vlada je med drugimi ukrepi na gospodarskem polju določila tudi zamenjavo petroleja s kalcijevim karbidom že za mesec september. 4 dinarje bo stal v Beogradu liter mleka, ker se je krma za živino silno podražila. Združenje mlekarnarjev v Beogradu pravi, da se bo cena mleka zmerom ravnala po ceni krme in drugih življenjskih potrebščin. Dobršne tri vagone ulovljenih tunov so pred nekaj dnevi pripeljali na Sušak. Ribiči so tune ujeli blizu Senja in so skoro vse prodali v Italijo. 5 prvim septembrom je stopil za trgovce v veljavo zimski čas za odpiranje in zapiranje trgovin. Trgovine bodo odprte od 7.45 do 12. in od 14. do 18.30. Živilska stroka je pa sklenila, da bo imela tudi v septembru svoje trgovine odprte kakor v letnem času, torej od 15. do 18.50. Kamniški vlak je povozil Žlletnega delavca Jožeta Dominjka, ki je prišel pod vlak po nesreči in ga je na progi našel razmesarjenega neki delavec. Nesreča se je zgodila blizu Vodovodne ceste. Tovorni avto je povozil 121etnega posestnikovega sina Pavla Gluhaka z Vrhov pri Desiniču. Deček se je obesil na voz hlapca veleposestnice Terezije Šribarjeve in se peljal po državni cesti iz Celja, ne da bi voznik za to vedel. V trenutku, ko je naproti privozil težak tovorni avto, se je deček zbal. da ga ne bi voznik videl, m je skočil z voza. Pri tem je padel prav pred tovorni avto, ki ga je tako močno zadel v sence, da je bil na mestu mrtev. 80 najstarejših pisemskih nabiralnikov bodo v Ljubljani zamenjali ta mesec .z novimi jugoslovanskega proizvoda. Opremo s tablicami za časovno označbo pobiranja pisem bodo nabiralniki dobili šele konec septembra. Pobiranje pisem se bo vršilo ob istih urah, kakor se je doslej. Stare zgodovinske izkopanine so našli v Sarajevu, ko so kopali podstave za sarajevsko donebnico. Na nekem stebru so odkrili napis, ki datira iz 2. stoletja po Kristusu, in sarkofag, ki je bil vzidan v ograjo džamije, ki je stala prej na tem mestu. V Hrenoviei pri Prači so pa našli celo bogomilsko pokopališče. Sredi poletja .je zmrznil komaj 121et-ni Jožo, sin kmeta Anteja Ramljaka iz vasi Djilenice pri Travniku. Pred dnevi je divjala v Travniku in po njegovi okolici silna nevihta. Po Vlašic planini, Vranici in Stožerju je pa med nevihto in nalivom pričelo tudi snežiti. Jožo se je prav te dni napotil s konjem po drva. Zvečer se je vrnil domov samo konj in starši so Joža čakali pozno v noč. Ko fanta le ni bilo domov, so ga šli iskat in ga našli v snegu zmrzlega. Od utrujenosti je bil omagal, zaspal in zmrznil. Liatch »Družinskega tednika" Ameriška reklama V nekem mestecu so odprli trije krojači svoje krojačniee. Prvi je napisal na svojo tablo pred vrati: Najboljši krojač tega mesta. Drugi krojač je hotel napraviti zase še večjo reklamo in je na svoja vrata nabil tablico z napisom; najboljši krojač na svetu. Zdaj je bil tretji krojač na vrsti. Težko je bilo prva dva prekositi. Toda tretji krojač je imel očitno najbolj razvit smisel za reklamo in je kratko in malo napisal na svojo reklamno tablico- najboljši krojač te nliee. Imel je največ uspeha pri ljudeh. Ljudje so danes že tako navezani na reklamo, da lega sploh več ne opazijo. Nehote kupujejo samo eno vrsto zobne kreme, čeprav vedo, da je druga prav tako dobra, če ne boljša. Reklama te nenavadne zobne kreme jim je tako pri srcu, da so prepričani. da je najboljša. Prav tako je z žvečilnim gumijem ali sadnim sokom. Naše sveto pismo pravi: v začetku je bila beseda... V Ameriki je bila v začetku reklama. Ves trik, ki ga Američani uporabljajo je v tem, da vso reklamo postavijo na eno samo besedo, ta pa mora biti tako privlačna, da toliko časa zveni v ušesih, dokler kupec predmeta, ki je s to besedo v zvezi, ne kupi. Pri velemestnem prebivalcu imajo takšne besede velik uspeh. V njegovi glavi se nabirajo reklamna imena kakor gobe po dežju. V Ameriki brez reklame sploh nič ne dosežete. To velja za predmete, ljudi, ideje. Prodajalec dela reklamo za svoje blago, pokopališče za mrtvece. Na primer: »Priskrbite si že v naprej lep prostor na pokopališču Vaši domači bodo imeli z njim veliko veselje.« Ceste spet delajo reklamo za varnost: »Bolje je, da pridete 5 minut pozneje na sestanek kakor 30 let prezgodaj v nebesa.« Tudi podeželske ceste so v Ameriki zelo prometne. Na njih večkrat naletite na napis: »Vozite počasi, sicer vas čaka bolnišnica.« Reklama je po ameriškem mnenju velika umetnost. Za to je treba duhovitih in spretnih ljudi. Za dobro reklamo je potrebno poznavanje ljudi. Samo tisti, ki pozna vse človeške slabosti, bo iz enega samega kupca dobil celo maso odjemalcev. Reklama mora držati celo skupino ljudi v šahu. Z reklamo je prav tako kakor z diktaturo. Povsod igra psihologija mase glavno vlogo. Najboljša žena je tista, o kateri ljudje najmanj govore, nuj-boljša krema za lice je pa Usta, o kateri se največ piše. Po naše reklama ne pomeni prav to, kar v Ameriki. Med evropsko in ameriško reklamo je neka razlika. Sefi velikih trgovskih hiš v Ameriki na primer veliko več zaslužijo z reklamo kakor pri nas v Evropi ministri. Kaj takšnega bi bilo pri nas v Evropi nemogoče. V Ameriki je zaposlenih nešteto ljudi, ki hodijo od hiše do hiše in izprašujejo ljudi o njihovem okusu. Mlada dama ali mlad gospod potrka na vrata kakšnega stanovanja in vpraša gospodinjo: »Katero barvo imate najrajši? Modro, rdečo, zeleno...? < Temu se v Ameriki nihče več ne čudi. Postalo je že vsakdanje. Nihče ne misli, da ima opravka z norcem, temveč vsakdo mirno pove, katera barva mu je najbolj pri srcu in zapre vrata. Potem pregledujejo različne okuse gospodinj in se po njih ravnajo Ce ima večina gospodinj rada modro barvo, potem bo že čez nekaj tednov v prometu čistilno sredstvo ali lak za nohte, ki bo imel krasno modro barvo. Ameriška podjetja pa še drugače spoznavajo okus Američanov. Nekega dne dobi gospodinja dve različni metli s prošnjo, naj ti dve metli uporablja pri čiščenju in naj potem tvrdki pove, katera izmed njiju je boljša. Tu ni ni kakšnega govora o kakšnem siljenju nakupa. Američani pravijo, da mora pri vsaki stvari odločati ljudstvo, še celo pri metlah. Velike ameriške tovarne delajo zmerom samo po okusu ljudi. Kdor za tovarniški proizvod najde primerno ime, ki ljudi stalno privlači, da samo zaradi imena ne morejo kupovati drugega, je boljše plačan kakor sam iznajditelj. V Ameriki najdeš ljudi, ki so tako rekoč rojeni za reklamo. Nekateri zaradi svoje fotogeničnosti, drugi zaradi svojega nastopa, tretji zaradi krasnega glasu. V Ameriki je toliko lepih žensk, da je izbira najlepše res težka. Kljub temu se najdejo ljudje, ki izmed sto tisoč lepih žensk najdejo takšno, ki je za reklamo prikladna. Smisel za reklamo je menda ameriška skrivnost. Če odpremo ameriški časopis, se nam na vseh straneh smehljajo obrazi lepih žensk, človek misli, da imajo v ustih najmanj 48 zob, tako očarljiv je njihov smehljaj. Naj delajo reklamo za gumijev podpetnik, mazilno olje ali steznike, zmerom zato naslikajo lepe smehljajoče se ženske. Včasih ljudje občudujejo sliko krasnega para. »On« in »ona« se očarljivo smehljata drug drugemu, pod siiko je pa napisano. »Ona ga ljubi, odkar uporablja novo milo za britje.« Prava reklama je zmerom izražena v superlativih. Stvari, za katere delajo Američani reklamo, nikakor niso slabe ali celo zanič. Prav tako so seveda dobre tudi druge stvari, za katere ne delajo reklame in jih ljudje zato tudi ne kupujejo. Ameriško reklamo bi lahko pra»’ za prav imenovali propagando, itn® pa zmerom in povsod velikansk* uspeh. TEDEN DRUGA v. Potresne sunke so pretekli teden čutili v Dalmaciji in Hercegovini. V Dubrovniku so čutili ponoči precejšen potres. Pred njim so pa slišali močno podzemsko grmenje. Mnogo ljudi je pribežalo iz stanovanj na ulice, a so se kmalu vrnili, ker se potresni sunki niso ponovili. V Mostarju in njegovi okolici je bil potres zelo močan. Z nekaj presledki je trajal nad 60 sekund 30 milijonov din ho stal novi sanatorij, ki ga bo zgradila banovina na Sljemenu pri Zagrebu. V sanatoriju, ki bo najmoderneje opremljen, bo 300 postelj, Z motiko je udaril po glavi svojega soseda 701ettii posestnik Ivan Medved iz Brvatskega sela. Sosed je zaradi udarca onemel in bo najbrže ostal nem vse življenje. Starec se zagovarja pred sodiščem. 120kilo¥utno radijsko postajo dobi Zagreb. V poštnem ministrstvu in na pristojnem mestu v Zagrebu je že. urejeno vse potrebno, da dobijo novo radijsko postajo. V kratkem jo bodo pričeli graditi; to bo najmočnejša radijska postaja na jugu in jugovzhodu Evrope. 25 milijonov din l>o stala nova la djedelnica na Donavi, ki jo gradi, Državna hipotekarna banka. Ladjedelnica bo zaposlovala okoli 1000 ljudi in bo stala v bližini Beograda. Železniško postajo v Varaždinu bodo povečali in so že pričeli graditi novo kurilnico. Povečali bodo tudi postajno poslopje Za vsa ta dela je določenih 30 mitijonov din. Italija bo razstavila, v svojem posebnem paviljonu na zagrebškem ve* lesejmu izdelke svoje industrije in umetne obrti. V glavnem bo razstavita ročne izdelke umetne obrti v Bologni in Romagni, razne vrste volne, gumbov in svite, pa tudi priprave za barvanje teh tkanin. Razen tega bo razstavila tudi italijanska že-lemiška, kemična in rudarska industrija. Železniška industrija bo na razstavi prikazala razvoj železnice in njeno elektrifikacijo, ki naglo napreduje. Po svetovni vojni je bito v Italiji sama 763'5 km elektrificiranih železnic, Umi jih je bilo pa že 5114 kilometrov. Razstavljeni bodo tudi vzorei raznih strojev in motorjev. Pobijanje nepismenosti se vrši tudi med kaznjenci, in sleer obstaja takšna šola v Sremski Mitroviči že ee-Jih štirideset let. V šoli so kaznjence učili pisati, žitati in računati vse do lanskega leta, ko so šolo nenadno ukinili. Med kaznjenci je zavladalo veliko nezadovoljstvo, saj se je marsikateri naučil čitati in pisati, kar mu je koristilo na svobodi. Na ponovna posredovanja je zdaj ministrstvo za Pravosodje spet dovolilo, da se uvede nied kaznjenci pouk. Za vse žene in dekleta! Zakaj kupujete drage kuharske knjige, ko pa dobite za din 10‘— zbirko preizkušenih receptov, ki jih je spisala poklicna kuharic^ po lastnih dolgoletnih izkušnjah? Razne juhe, navadne in pikantne omake, od navadne pečenke do najlinejše mesne specialitete, od navadne močnate jedi do najlinejše torte, razno pecivo za vse prilike, razne likerje in barske pijače ter razne dru-8e domače in tuje specialitete lahko skuha po tej knjigi okusno vsaka žena ‘n dekle! To vam jamči pisateljica knjige, ki je kuhala v prvovrstnih restavracijah in hotelih in ki je prebrodi že pol sveta Kuhajte po teh re-®eptih in vaša družina bo z vašo ku-*><> zadovoljna. Ntfkažite din 10'— na 'acun Poštne hranilnice št. 14.259 ali Pa pošljite v znamkah na spodnji na-■,0v in pošljem vam knjižico poštnine Ptosto. J. K. knjižna centrala, Ljuh-Ja»a, Dvorakova 8. 25letnieo sijajne črnogorske zmage nad avstrijsko vojsko so pred nekaj dnevi praznovali na Majkovcu v Crni gori. Pred 25 leti se je črnogorska vojska postavila v bran desetkrat večji avstrijski in preprečila sovražniku, da ni prodrl v Črno goro in tako prestregel umikajoči se srbski vojski umik preko Albanije do morja. Ze takrat je bila ta zmaga ena izmed največjih v črnogorski zgodovini. Ko so te dni slavili na Cetinju in na Majkovcu spomin na to zmago, so se slovesnosti udeležili tudi zastopniki vojske in vlade. Svečanosti so prenašali tudi po radiu. Srbski slikarji iz Beograda bodo razstavljali v Zagrebu v prostorih Doma likovnih umetnikov. Svoja dela bo razstavilo 10 slikarjev iz Beograda, ki predstavljajo mlajšo generacijo Kokoš, ki zleže vsak dan dve jajci, ima bosanski trgovec Miladin Zeko-vič, Kokoš že tri leta vsak dan znese dve jajci, od katerih je eno normalno veliko, drugo pa nekoliko manjše. Visoko bogoslovno šolo v Mariboru so ustanovili po naredbi ministra za prosveto. Dozdanje bogoslovno učilišče se je spremenilo v državni zavod za višjo bogoslovno izobrazbo kandidatov za katoliške duhovnike. Naloga te šole je, da da svojim slušateljem višjo bogoslovno izobrazbo za duhovne poklice in veroučitelje v narodnih, meščanskih, srednjih in strokovnih šolah. Športni stadion v Karlovcu .je pogorel v noči z nedelje na ponedeljek. Zgorela je skoraj polovica stadiona in v njej vsi rekviziti karlovških športnih klubov. Menijo, da je požar nastal zaradi malomarnosti športnikov. Škodo cenijo na pol milijona din. KS kil težkega soma je ujel na Donavi naš rojak profesor Radovan Prosenc. Ribaril je pri Sremskih Karlovcih že več dni brez uspeha. Te dni se mu je pa sreča nasmehnila Ujel je 68 kil težkega šotna; ko so ga pa preparali, so v njegovem želodcu našli star grški zlatnik, ki je velike n ti m iznia t i čne vrednosti. Nov predor na Bledu je zgradi! banovinski gradbeni oddelek. Prevrtali so podnožje Straže. Nastali predor skrajša in izravna cesto, ki se je v ostrem ovinku ognila skalnatega pobočja Straže. Pri delu je bilo zano-slenih 20 do 25 delavcev, ki so delali noč in dan 17. avgusta so predor izročili prometu. Visok je pet in "Ol metra in napravlja vtisk naravnega v živo skate zajedenega prehoda S tem predorom hočejo preprečiti karam bole-, ki so bili doslej zelo pogosti na tieva rnera ovinkn. Na telegralski droa se je obesil gobave« Ramiz Dovadžija nedaleč od Pal pri Sarajevu. Nedavno je zbolel za gobavostjo rn te Ml na IioMrnem odlužili ste priznanje tudi najvišjih vaših poveljnikov in vsega našega naroda. Dokazali ste, da ste dostojni nasledniki tistih junakov, ki so s sedem let trajajočo junaško borbo in % neustrašenim umiranjem ustvarili današnjo kraljevino Jugoslavijo. Vsi smo na vas ponosni. Vrhovni poveljnik vse oborožene sile me je pooblastil, da vam v imenu domovine, ki jo ljubite nad vse, rečem: Hvala, junaki! Bodite in ostanite tako dobri in odločni branilci naše mile domovine. V tem imenn vas pozdravljam, vojaki domovine, s klicem: Živeli naši vrli junaki! Živela Jugoslavija! Nesreča na morju se je zgodila v ponedeljek v neposredni bližini polotoka Lužice ob vhodu v Kotor. Zadeli sta motorna jadrnica »Slavija« in pol-tovorna ladja Zeteke plovitbe ^Albanija Sunek je bil tako močan, da se je motorna ladja v nekaj minutah potopila. Škodo cenijo na več ko 300 tisoč diu. mimm Poostritev kaiai za šušmarje je izdalo trgovinske ministrstvo, ki je izdelalo tudi narti naredbe o dopolnitvi kazenskih določb obrtnega zakona. Po teh novih določbah bo to zelo strogo kaznovali vse š-ušmarje. Dovoljena bo tudi začasna zaplenitev orodja in materiala in. uradno zapečatenje delavnice ati drugega tokaila. Nenavadno spreten žepar je pred dnevi v Zagrebu okradel znano pevko Elzo Karlovčevo. Vrnita se je s počitnic in se s tramvajem peljala domov. Svojo prtljago je pustita v garderobi zagrebške postaje, torbico je pa vzela s seboj. Nevaren žepar ji je na sprete način prerezal torbico in ji iz nje vse pobral. Sele ko je Kartovčeva stopila s tramvaja in šla proti domu, je opazila, kaj se je bilo zgodilo. Poleg denarja, ki ga je imela v torbici, ji je tat odnesel tudi listek garderobe. V soboto 31. avg»sta ob 10. uri dopoldne so svečano odprli Ljubljanski jesenski velesejem ob navzočnosti mnogih odličnih osebnosti Nj. Vel. kralja je zastopal general Ferdo Janež. Prisotni so bili tudi drugi zastopniki, med njimi tudi zastopnik poslaništva SSSR Pavel Pravdin. Velesejem-sko razstavo i#i je te dni ogledat tudi ministrski predsednik Cvetkovič. Velesejem bo trajal do 9. septembra. Gradili bodo moderno cesto Bre-sternica—Sv. Križ na Kozjaku. Ker je Sv. Križ edini kraj, ki še nima z Mariborom primerne prometne zveze, je modernizacija te eeste velike važnosti. Cestni odbor ima letos za to cesto na razpolago 400.000 dinar jev. Ker bodo morali zaradi hudournikov zgraditi več mostov in drugih cestnih objektov, bo cesta precej draga. Velike težave bodo imeti tudi z gramozom, ki ga nikjer v bližini ne morejo dobiti. Pri delu je doslej zaposlenih 50 delavcev, vendar delo zaradi slabega vremena precej počasi napreduje. Rok za predelava motorjev za pogon z domačim gorivom je podaljšan rfo 1. januarja in ne bo veljal rok t. septembra kakor smo že poročali; kajti v tako kratkem času ni mogoče obeta t udi tu? preurediti vseh motorjev. Poleg legaj poročajo, da bo uprava državnih mo-* nopolov za mesece september—decem-t ber zmanjšala količino bencina in ben-i cinske mešanice, ker je mnenja, da* je bila zdaj izdana količina goriva* razmeroma izdatna £ Dvestopetindvajsctič so igrali sinjsko ' alko nedavno sinjski alkarji. Alka je stara viteška igra. Nas' Jo je 19 alkarjev, zmagal je pa Ante Be-reza. Za igro je vladalo po vsej Dalmaciji veliko zanimanje; ogledalo si jo jo nad 40.000 gledalcev. Dober pridelek tobaka se Hercegovini, ker je bilo letos tu dovolj dežja. Po nekaterih krajih boj dala vsaka rastlina po 60 do 80 g ra-♦ mov tobaka. Letošnji celokupni pri-* delek tobaka računajo na 920 do 1000* vagonov. Kmetje bi bili zelo zado-5 voljni, če bi jim dali za kilo tobaka* 10 do 12 kil pšenične moke, kar bij zneslo po današnji ceni pšenice 30* do 36 din. Po tej povprečni ceni bi* se lahko plačeval tobak, posebno zdaj.* ko so se vse cene monopolskemu to - * baku zvišale za 25 odstotkov in so* se s tem zvišali tudi monopolski do-* hodki. * Za 1000 din je prodal svojo uezvestoj ženo kmečki sin Tomo Sedak iz vasi i Mač pri Varaždinu. Pred dvema leto-1 ma se je poročil s komaj 171etno va-J ško lepotico Dragico Rihtaričevo. fz-J prva je bil njun zakon srečen; ko jej pa mož moral k vojakom, je postalo? mladi ženi dolgčas. Šla je služit v so-Z sednjo vas. Ko je mož zvedel za že-J nino dejanje, je prišel na dopust, daj bi jo spet pripeljal domov. Žena gaj je znala pomiriti, ostala je pa še na-j dalje v službi. Te dni, ko se je mladi I PRIVATNA DV0 RAZRED NA ZBftRMCE ZA 1RGOVINO OBRT IN MOUSTRHO IJSBUAIIA, Gregorjeva 11 (TRGOVSKI DOM) ŠOLA IMA PRAViCO JAVKSSTI SPREJEMA DIJAKE Z MALO MATURO ALI ZAVRŽNIM IZPITOM VPISOVANJE VSAK DAN OD 10. DO 12. URE ZMET8K POUKA til. SEPTEMBRA. 1EIH0I il-40. natfA dni Za vsak prispevek v tej rubrik) plačamo 30 din Draga razsvetljava V nekem ženskem mesečniku, sem . _ . - citata, da se žene v naprednih drža- mož spet vrnil, mu je Dragica pove-Xvah poleg svojega gospodinjstva po-dala, cla on m vec njen mo/., in n 1 * sveča jo še delu za proč vit in napre-hotela z njim. Z Dragičinim gospo-llJek naroda’ dar jem sta se potem pobotala in mu* jn ^ nast je ženo prodal za 1000 din Tomo je| živim v tr' fc>}. je etektrika reri denar takoj prvo noc zapil, Dragica J ,,, piši ^ g din Klorat, tako da je pa sla v svet za novimi dogodi'•'-\moram skrajno varčevati celo pri sčinami. jrazsvetljavi. Vsi drugi električni pri- Za večjo udobnost v vlakih bo po-% pomoč ki so pa za državnega uradnika skrbela železniška uprava in bo. v t&inedosegljivi. namen te dni sklicala v Beogradu} Tudi trg je zavit v popolno terno. meddirekcijsko konferenco. Konferen-^Razumljivo je, da občina ne zmore ci bodo prisostvovali predstavniki vseh J tolikšnih dajatev za razsvetljavo, ki naših železniških direkcij. Uvesti na-J_)'e v rokah bogatih privatnikov, celo meravajo vsaj na glavnih progah ta-f tuje narodnosti. pecirani tretji razred. Da bodo vsi J Ali se ne bi dalo temu izkoriščanju potniki lahko sedeli, bodo najbržeiod pomoči, slovenski ženi pa muliti uvedli numerirane vozovnice, tako dttivao; ceneno razsvetljavo, da bi lahko bo vsak imel svoj določeni sedež. Via-Z po trudapolnem delu zvečer vsaj kov na poedimh progah ne bodo po-tnekoliko pletla in šivalat večali, ker se tudi vozni red ne bot Prizadeta spremenil. | - .. 150 dalmatinskih delavcev za Nem-J Z€l]€ fflHOfflll čijo je iz Splita odpeljal pretekli te-5 Gotovo si z menoj vred mnogo moden poseben vlak. to so poljski de-|ških želi, da bi uvedli vžigalice v lavci, ki se jim bo pridružilo še večje i plombiranih škatlicah, kakršne imajo število delavcev iz drugih predelov Z tudi drage države, naše države. Z Velikokrat sem že kupil po trafi- Na morju sta trčila ob 10. ponoči Z kah naspal prazne škatle. Kako vži-parnik -Lika in motorna jadrnica!galic« izginejo iz polnili škatel, se na Zagreb-t. Jadrnica se je potopita si noben protest ne da ugotoviti, želje tovorom dveh vagonov cementa. Mornarji s parnika >Like< so rešili lastnika motorne jadrnice Storiča in šej dva mornarja ter jih odpeljali na Su-j šak. Stoletnik, ki se hoji smrti, živi mnogih bi bile izpolnjene, če bi se ta nedostatek popravi. Prizadeti. Vsak dan ena? Lepoto prirode želi uživati vsakdo. Tako sva se revni dijakinji lepo sonč- 1'om na tleh, za blazino si je pa de-val pod glavo svojo popotno palico. Boji se smrti in upa, da bo še dolgo živel. vasi Lakvicah pri Gosti varu, čeprav f m, nedeljo napotili na Sv. Katarino, je že toliko časa na svetu. Aziz Ra ma- j Proti mraku sva se v veselem razpo-danovie ni nikdar v svojem življenjuJloženju vračali. Sredi poti naju je ne pil, ne kadil in nikdar ni spal v{presenetil dolgotrajen naliv. Popol-$!S0V®' [t ?lj* 2 n°ma premočeni sva se zatekli pod * u' “ streho gospodarskega poslopja zna- ne gostilne pri Ljubljani. Kmalu se je pojavila na pragu gospodinja in naju povabila v hišo. Razložili sva ji, da sva brez denarja in se zato ne moreva namestiti v gostilniških prostorih. V najino pre-_ .... . . senečenje naju je pa gospodinja Porocdi so se; v Ljubljani:} vljudno peljala v kuhinjo, nama pri g. Boris Kocjančič, pristav na držav-j nanravila nriietpn nrnstor nem pravobranilstvu, in gdč. Kristah j. napra\itaprijeten prostor, Pestotnikova, medicinka; g. Leopold* ^®r ?Ya, -se ogreli, in nama posusila Janež, železniški uradnik, in gdč. Da-fvso obleko. Pripomniti moram, da je niča Selanova; inž. Martin Vraničar,!bila gostilna prepolna gostov in da uradnik banske uprave, in gdč. Ana j je bila zasedena tudi prostorna ku-Toninova, knjigovodkinja; dr. Ivo»hinja. Murko, pravni referent Trboveljske i Zato poudarjam ta dogodek kot BS*“K S1«4? posnemani, i„ , teh M, Bevk, profesor v Mariboru, in gdč.Jresnlc,no reciko >zrcal° nas*h dni«! Z. s* Osebne vesti Štefka Strnadova iz Maribora. V Kranju: dr. Bežič in gdč. Anica Novakova, uradnica Zadružne gospodarske banke v Ljubljani. V Križah pri Tržiču: dr. Stanko Zupan iz Kovorja, in gdč. Dragica Za-plotnikova iz Križ. V Šmihelu pri Novem mestu: g. Julij Tittl, učitelj iz Črešnjevca, in gdč. Katica Jazbečeva iz Novega mesta. — Bilo srečno! Umrli so: V Ljubljani : Engel-bert Skušek, trgovski zastopnik; Fran Pureber, železničar v pokoju; Matija Kopač; Prane Andolšek, dvorni svetnik v pokoju; 601etni Anton Demšar, višji kontrolor državnih železnic in rezervni kapetan X. raz.; Antonija Lazarjeva; 871etna Matilda Kokaljeva; Prane Derenda. bivši trgovec in gostilničar; Alojzij Potokar, načelnik sek- ttadar kupite cije brzojava in telefona; Ema pl. u_i -• Fladungova; Irena Grilova. V Mari - sreaslv0 P^Otl DOleCinam, Dre* ali hripi in zahtevate Aspirin boru: 281etna Vida Petanova, za. hladil sebnica; 901etna Ana Kosova, zasebnica; 61Letni Simon Malek, zidar; 521etni Karl Hardlnka, slikarski in pleskarski mojster; 311etni Prane Ko-res, kovač; 371etna Ivana Justinova; 781etni Jurij Repič. V Slovenski Bistrici: Ivanka Ramorjeva. V . . Kranju : Josip Cvar, upravitelj eks-pazite, da je VSak Zavitek in poziture OUZD v pokoju. V Ve likih.,-_i,_ _ A ■ ■ Laščah: Božica štiblerjeva, dijaki-^Sclka posamezna Aspirin-ta* nja. V Celju: 661etna Marija Pot-hlpfa nvnor-ano -t D,,,,,," Irt,,;™, nikova, kuharica. V Horjulu: AnaDlem Ojačena Z „bayer -jevilTI Ketejeva. V Dolenji vasi pri kriŽPm Cerknici: 81Ietni Ivan Svet. Naše sožalje! °0,“ rt'g 0°d s- iJ' 'r157 53 marta IM* Kern Knjig«* Ljubljana je zmagala! Ilirija si je priborila naslov najboljšega plavalnega kluba Jugoslavije V torek zvečer se je na kopališču Ilirije vršila odločilna plavalna tekma med sušaško Viktorijo in ljubljansko Ilirijo. Tekma se je končala s 57:52 za Ilirijo. Tako si je Ilirija priborila naslov najboljšega plavalnega kluba v državi. Lahko rečemo, da je samo tako krepkemu in zdravemu športnemu naraščaju, kakor ga imamo Slovenci, uspelo prenesti plavalni šport iz morja v planine. Zanimanje za to odločilno tekmo je bilo po vsej državi izredno veliko. Ljubljana sama se je v rekordnem številu udeležila te prireditve in se je v torek zvečer na kopališču Ilirije zbralo okrog tri in pol tisoč ljudi. Ljubljana je ponosna na rezultate, ki jih je dosegla Ilirija v plavanju. Ponosna je pa tudi na športni naraščaj, ki je ob tej priliki pokazal najboljše kvalitete v borbi z izbrano plavalno elito iz cele države. Vsa športna Slovenija zna ceniti pomen te zmage, zavedajoč se, da je zmaga Ilirije obenem tudi zmaga slovenskega športa. Foto: H. Kern Calerija slik najboljših Jugoslovanskih plavačev, ki smo Jih te dni srečali na ligaških tekmah v Ljubljani. V prvi vrsti od leve na deano: trener Ilirije Henrik Kostner, ki ima velike zasluge ta zmago Ilirije, nato IHrijani Tone Cerer, Draguša Fine in Pelhan. V drugi vrsti: Otmar Mihalek, Scarpa, Draško Wilfan (Ilirija) in iižek (.Mik, Dubrovnik, najhitrejši evropski plavač na 400 in 1500 metrov.) V tretji vrsti: Curtini (Viktorija), Luka Ciganovič (Jug, Dubrovnik, najboljši hrbtni plavač Jugoslavije), Bor* šičeva (Viktorija). Defilipis (Viktorija) Idila na dijaškem sejmu Oživela je trgovina s šolskimi knjigami, znamenje da je konec počitnic in začetek pouka Kakor vsako leto, tako se je tudi | letos teden pred začetkom novega šol- ! skega leta začel dijaški sejem. Ob tej ! priložnosti se na posebnem prostoru i pri čevljarskem mostu ob Ljublianici zbirajo dijaki od blizu in daleč. Njihov glavni namen je kolikor mogoče drago prodati svoje knjige. Na dijaškem sejmu trgujeta dve . skupini dijakov. Večina dijakov trguje s svojimi lastnimi knjigami, skuša jih čim draže prodati in si za izkupiček nakupiti drugih. Poleg naivnih in nebogljenih šolarčkov lahko najdemo na dijaškem sejmu tudi dijake prekupčevalce. Ti nekako zviška gledajo na ostale, najbrže zato, ker je za prekupčevanje treba imeti prav tako kakor za druge trgovske po'le večletno prakso, pa tudi precej denarja. Navadno prekupčevalec trguje tudi po deset let. Zadnja leta je že v vsem podkovan in seveda tudi precej zasluži. Potem se nekega leta le spomni, da je prekupčevanja dovolj, ker je že prestar in gre v »pokoj«. | Eden izmed prekupčevalcev mi je I zaupal, kako mora opravljati svoj po- : sel, da mu kupčija cvete. V prvih dnevih dijaškega sejma samo naku- • puje knjige od svojih mlajših tovari- j šev. Za to mora prekuočevalec takrat ; precej globoko seči v žep in vložiti v j knjige precej kapitala. Ze po nekaj dnevih se pa začne prava kupčija | Tedaj mora imeti prekupčevalec glavo na pravem mestu. Za dinar ali dva pri knjigi se pravemu prekupčevalcu J niti ust ne ljubi odpreti. Pri vsaki j knjigi mora zaslužiti najmanj deset * dinarjev, J Foto: L. šmuc Te dni se je končal teoretični damski šoferski tačaj ljubljanskega Avtokluba, za katerega se je meseca Julija priglasilo 134 udeleženk. Do konca tečaj« Je vztrajalo okrog 94 dam, ki so kazale izrodno za ..nanje za r reravanja. tez nekaj dni bodo dame začele obiskovati še praktični tečaj in bodo na koncu delale šoftrsKi izpit. Na sliki vidimo udeleženke tečaja. vsemogočni bog ljubezni, se p: a v rad pomeša med knjige in spretno obstreljuje tudi najbolj zagrizene prodajalce knjig, dokler ne klonijo in mu ne podležejo. N. R. Foto: H. Kern damska štafeta Ilirije: Bradačeva, Draguša Finčeva, Kržanova in Saša Finčeva Ljubljanske dame se učijo šofirati Pred nekaj dnevi se je zaključil damski teoretični šoferski tečaj, ki ga je priredil ljubljanski Avtoklub. Ko je približno pred enim mesecem in pol Avtoklub razpisal tečaj, se je nrigla-silo kar 134 dam. Pozneje je pa predavanja obiskovalo samo 93 do 95 dam. Teoretični damski šoferski tečaj se je pričel s 23. julijem in se je zaključil 30, avgusta. Na teden so imele dajne po štiri ure predavanj, vali so: g. ing. Struna o delovanju motorja; tajnik Avtokluba g. J. Biri-miša o cestnopolicijskih predpisih: g. dr. Bogdan Žužek o kazenski in civilnopravni odgovornosti ter g. Boris Kristan o negi avtomobila. Da bi se mlade pripravnice za šofi-ranje še bolj izpopolnile, so napravile dva izleta v delavnice tvrdke American motors na Tyrševi cesti, kjer so se seznanile z delovanjem avtomobilskega motorja. Po zaključenem teoretičnem tečaju se bodo udeleženke tečaja udeležile še praktičnega šoferskega tečaja. Vsaka bo morala prevoziti do 500 km. Po zaključenem praktičnem tečaju bodo delale izpite pred banovinsko komisijo in bodo tiste, ki ga bodo dobro napravile tudi dobile šoferske legitimacije. Tečaj je brezplačen, pač pa se bodo morale udeleženke obvezati, da bodo v primeru vojne potrebe na razpolago za pasivno obrambo mesta. Udeleženke so vseskozi kazale za tečaj veliko zanimanje in so točno hodile k predavanjem. Ker je zanimanje za tečaj zmerom večje, bo skušal Avtoklub še najti primerna sredstva in omogočil vsaj še en tečaj. Foto: J. Pogačnik V Zagorju ob Savi bodo 8. tega meseca odkrili spomenik kralju Aleksandru I. Zedini-telju. Spomenik postavlja sokolsko društvo, izdelal ga je pa akad. kipar g. Boris Kalin Mesec avgust v zgodovini London, avgusta. Gotovo vas bo zanimalo, kakšno vlogo igra mesec avgust v zgodovini človeštva. Preberite te vrstice in priznali boste, da se je v avgustu zgodilo zelo veliko važnih dogodkov. 2. avgusta 216. leta pred Kristusom je bila velika bitka pri Kanah, kjer so Kartažani premagali Rimljane. 9. avgusta 48. leta pied Kristusom je Julij Cezar dosegel veliko zmago, ki mu je prinesla nesmrtnost. 8. avgusta leta 378. je bila bitka med Zapadnimi Goti in Rimljani. Leta 410., 24. avgusta je kralj zapadnih Gotov zavzel Rim. 10. avgusta leta 955. je bila bitka pri Augsburgu. 23. avgusta leta 1263. je Karel Anjoujski premagal svoje sovražnike, 26. avgusta leta 1278. je bila pa velika in usodna bitka pri Suhih Krutih, kjer je Rudolf Habsburški premagal češkega kralja Otokarja Pre-misla. 21. avgusta leta 1526. je bila bitka pri Mohaču. 10. avgusta leta 1557. je holandski knez Egmont premagal francoskega kralja. 5. avgusta leta 1716. leta je Evgen Savojski premagal Turke v odločilni bitki pri Pe-trovaradinu. Za francoskega cesarja Napoleona I. je bil avgust najnesrečnejši mesec. 1. avgusta leta 1798. je Napoleon pri Abukiru izgubil svoje ladje. Leta 1813. v avgustu je bil premagan pri Kulmu, Katzbachu in Noilendorfu. V franco-sko-pruski vojni leta 1870.—71. so Prusi prav v mesecu avgustu dosegli odločilne uspehe Tudi v svetovni vojni je mesec avgust imel veliko vlogo. Vsakega, ki se drzne stopiti na dijaški sejem, prodajalci knjig takoj napadejo. Od vseh strani ga oblegajo z vprašanji: »Za katero potrebujete? Za prvo. drugo, tretjo, četrto.« Pred sebo.i nosijo velikanske aktovke knjig. Ko potem mlad dijaček vpraša enega izmed njih, ali ima kaj za peto. se starejši takoj odreže, da ima za peto žeblje. Posebno veselje imajo prodajalci knjig s starimi mamicami, ki kupujejo za svoje sinove in hčerke. Slišala : sem neko mamico z ruto na glavi, ko je prodajala zgodovinski atlant. Takoj je imela okrog sebe krog dijakov Silili so vanjo, da je bila ubožica že vsa zmešana od tolikih obrazov in neprestanih vprašanj: »Za koliko pa I daste ta atlant?« Ko jim pa mamica I razloži, da ga je šele včeraj kupila prav tu na sejmu in ga zdaj njena j hči ne potrebuje, se ji vsi smejejo. Pove še. da ga je kupila za 60 dinarjev in pošteno plačala. Zdaj išče tistega, ki ga ji je prodal, pa ga ne more najti. Dijaki se ji smejejo in ji povedo, da ga tisti tako ne bo vzel nazaj, ker jo je dobro opilil. Potem ji milostno ponudijo za raztrgani atlant 20 dinarjev, češ pozneje še toliko ne bo::te dobili zanj. Mamica je seveda vsa obupana in dalje išče prejšnjega lastnika nesrečnega atlanta. Dijaški sejem je poln raznih majhnih zapletljajev. Vsak dijak preživlja tu dneve brezskrbnosti in mladostne razigranosti. Njegova edina skrb je zaslužiti nekaj denarja, da bo vsaj prvi mesec šole kai za sladoled in druge nujne potrebščine. Celo Amor, Foto: H. Najmlajši so ili te dni prvič k Šolski mali. starejši to le pa zbrali ob Ljubljanici, da prodajo >vo|e stare in nakupijo nove »Mednarodna žena« Sedemkrat te ie poroiila. vtelei z moikim drugega plemena Burno življenje Američanke Fronhamove Newyork, avgusta. Ameriški listi so o Američanki Ruti Fronhamovi objavili obširne članke. Ta ženska je namreč tudi za ameriške pojme odnesla prav svojevrsten rekord. Ko je zdaj v svojem 45. letu umrla v Bostonu, so jo po vsej Ameriki krstili za »mednarodno ženo«. Pred leti je imela v Bostonu veliko branjarijo, zdaj je pa že okrog 10 let živela precej samotarsko. Svoj nenavadni naslov je Fronha-mova po pravici dobila. 2e v zgodnji mladosti je namreč raziskovala vse mogoče rase na svetu. Pri tem so jo seveda najbolj zanimali moški. Zbirala je može kakor poštne znamke, starino ali metulje. Zdelo se je, da je gospa Fronhamova izbirala in menjala Svoje može z mrzlično hitrostjo. Ta nenavadna Američanka je bila poročena z možmi vseh mogočih ras. Ko je imela 16 let, se je poročila z nekim Nemcem, ki je imel v Newyorku veliko tovarno. Ta mož je bil pa precej čudaški. Privoščil ji ni nobene zabave; zahteval je samo, da mu rodi otroke in dela. Tega se je mlada Američanka seveda kaj hitro naveličala in se zato ločila. Potem se je poročila z nekim Škotom. Ker je bil velik pijanec in kvar-tač, ga je prav tako kmalu zapustila kakor svojega prvega moža. 2e nekaj tednov nato se je seznanila z nekim Poljakom, živečim v Newyorku. Ker ga pred poroko ni poznala, se je z njim poročila. Takoj po poroki je pa videla, da je njen najnovejši mož pijanec in nevaren Don Juan. Ker je Fronhamova zelo gledala na moralo svojih mož, je tudi tega že po nekaj tednih zapustila. Mlada Američanka je bila razočarana. Sprva je sicer sklenila, da se sploh ne bo več poročila, češ da so vsi moški enaki; ko je pa potem spoznala nekega Italijana, je spet podlegla svoji raziskovalski strasti. Hotela je po vsaki ceni raziskati še romansko raso moških. Toda tudi Italijan se je v zakonu slabo obnesel. Neusmiljeno jo je mučil z ljubosumnostjo, tako da tudi pri njem ni mogla ostati. Uteho je kmalu našla pri nekem Arabcu, s katerim je odšla v Malo Azijo, kjer je prestopila v mohamedansko vero. Tako se je rešila svojega četrtega moža. V Mali Aziji se je prav kmalu spoznala tudi z možmi rumene rase. Nekega dne je od mohamedanca ušla in se poročila s Kitajcem. S tem je bila menda Američanka najsrečnejša, ker jo je tako rekoč na rokah nosil in ji je vse ugodil. Svojo belo ženo je oboževal. Zal pa tudi ta rumeno-bela idila ni imela srečnega konca. Ko si je raziskovalka moških nabrala dovolj vtiskov na vzhodu in je rumeno raso do Popolnosti raziskala, je svojega moža zapustila in se vsa razočarana spet vrnila v Ameriko. Tu se je kljub dobrim namenom prav kmalu poročila z Indijancem. Toda tudi na njem je ta nestalna in čudaška ženska našla napake. Najbolj mu je zamerila, da je bil neiskren in jo je varal z neko Indijanko. Tedaj je bilo Američanki dovolj. Spoznala je, da so vsi moški enaki, naj bodo beli, rumeni ali celo rdeči. Trdno je sklenila, da se po zadnjem razočaranju ne bo več poročila. Zdaj torej, ko je spoznala moške treh ras, je končno prišla do spoznanja, da ne more najti pravega ideala. To spoznanje je bilo za moške kajpak zelo nelaskavo. Zaradi burnega življenja so Američani Fronhamovo zelo občudovali. V svojem občudovanju so šli celo tako daleč, da so ji dali ime »mednarodna žena«, in sicer, kakor vidite, popolnoma po pravici. Ta ženska si je samo s svojimi porokami pridobila svetovno slavo in nešteto poznanstev po vsem svetu. Zadnja leta svojega življenja je preživela v Bostonu. Ljudem, ki so jo izpraševali to in ono iz njenega življenja, je povedala samo to, da je zakona in moških sita za vse večne čase. Ker z vsemi svojimi sedmimi možmi ni imela otrok, je njeno sicer majhno premoženje prešlo v državne roke. Gospa Fronhamova, »mednarodna žena«, je zdaj v 45. letu starosti umrla v Bostonu, če bodo na njen grob prišli vsi njeni možje, bo menda to celo za Ameriko rekord vseh rekordov. Prvi film iz albanskega življenja Tirana, septembra. Neko italijansko filmsko podjetje filma v Albaniji film o uporu albanskih upornikov proti Ahmedu Zoguiu. Naslov tega filma bo »Jahač iz Kru je«. Glavni junak tega filma je Kapo Kar, vodja nekega bojevitega plemena. Zogujevi vojaki g3 težko ranijo, in Kar ostane v planinah. Tu ga reši neki italijanski novinar, s katerim se potem Kapo pobrati. Ves film bo menda zelo zanimiv in bo nazorno pokazal življenje v Albaniji. Kdaj so živeli prvi psi? Frankfurt, septembra. V frankfurtskem muzeju je shranjeno okostje najstarejšega psa, kije živel pred 10.000 leti. Se pred nekaj leti so mislili, da je najstarejši pes živel pred 9000 leti, ker so iz tega leta našli okostje nekega psa na Danskem. Zdaj so pa strokovnjaki odkrili nova dejstva. Psi, ki so živeli pred 10.000 leti, pripadajo kameni dobi, ki je nastopila takoj po ledeni dobi. Prav takrat so ▼ severni Nemčiji nastajali prvi gozdovi. čeprav v bližini okostja naj-starejšega psa niso našli človeških ostankov, so vendar strokovnjaki mnenja, da je moralo biti v bližini kakšno človeško naselje. Ugotovili so namreč po drugih virih, da je v teh letih človek že imel udomačenega psa. Francoski znanstvenik H. Martin je v Franciji pri mestu La Canna našel ostanke nekih psu podobnih živali. Točno niso mogli ugotoviti, ali je to okostje pripadalo volku ali divjemu psu dingu, ki danes živi samo še v Avstraliji. Ti psi so še danes samo naspol udomačeni. V severni Nemčiji so iz dobe pred 6000—7000 leti našli celo lesen plug, ki spet priča, da je bila takrat severna Evropa že precej naseljena. Takrat je bilo že mnogo gozdov in človek si je iz njih znal ustanoviti današnjo urejeno le.sno industrijo. Kakšen je pritlikavec doma? Rim, septembra. Guido Lablache, italijanski basist, je nekoč stanoval v istem hotelu kakor pritlikavec, znan pod imenom general Tom Thumb. Pritlikavec je zaradi svoje majhne postave privabljal mnogo radovednežev, ki so ga hodili celo v hotel obiskovat. Nekoč je neka gospa namesto k pritlikavcu pomotoma prišla v basistovo sobo. Ko je zagledala pevca, ki je bil nenavadno velik in močan, je bila zelo presenečena in vzkliknila: »Hotela sem obiskati generala Toma Thumba.« »To sem jaz!« se je odrezal Lablache. »Toda rekli so mi, da je Tom Thumb najmanjši človek na svetu,« je še bolj presenečeno nadaljevala gospa. »Seveda,« je prisebno odgovoril Lablache, »saj sem tudi v resnici najmanjši človek, kadar javno nastopam, kadar sem pa doma, no, takrat si pač napravim bolj udobno.« Trgovski užni zavod v Ljubljani Kongresni trg 2 Vpisovanje v ENOLETNI TRGOVSKI TECH s pravico javnosti se vrši dnevno do pričetka rednega pouka dne 15. septembra Učnina Je zmerna in dostopna vsakomur. Zavod si je zavoljo svoje solidnosti in učnih uspehov pridobil izvrsten sloves in je po svojih pedagoških metodah In prvovrstnih učnih močeh najmodernejši in najuglednejši zavod te vrste. Vsa podrobna pojasnila in prospekte daje vodstvo tečaja ZAHTEVAJTE, ŽIMO/SAMO ZjZAŠClTNO PLOMBO STERILIZIRANO ZADRUŽNA TOVARNA ŽIME 6.I1 TRAŽI NAŠA ŽIMA JE HIGIJENSKO OČIŠČENA IN STERILIZIRANA NA PARI 115°C,NE DIŠI, JE BREZ MAŠČOBE IN FERMENTOV, PO CENI. Opice v službi gangstrov Newyork, avgusta. Praktični ameriški gangstri si vsak dan izmišljajo nove trike, samo da spretno presleparijo policijo. Ker je današnja policija zelo moderno opremljena, morajo tudi gangstri s časom napredovati, ker bi jih sicer policija kaj hitro polovila. V najnovejšem času so neki ameriški gangstri za svoje delo zdresirali opice. Te so se v njihovem poslu takoj znašle in so zelo spretne za gang-strska podjetja. Takšne zdresirane opice spretno hodijo po strehah hiš, po vrtovih, vlamljajo v stanovanja in splezajo po zidu v kakšno okno. Potem spretno prinašajo svojim gospodarjem vse, kar v stanovanju dobe. Pred kratkim je policija v Filadelfiji odkrila takšne gangstre. Ko so detektivi preiskovali stanovanje, v katero so bili vlomili gangstri, se jim je silno čudno zdelo, da ne morejo odkriti ni-kakšnih sledov. Edino, kar so odkrili, so bili zabrisani sledovi opičjih stopinj. Ker so potem še večkrat našli sledove opičjih nog, so kmalu uganili, da imajo gangstri za svoj posel zdresirane opice. Nenavadni ameriški kažipoti Cikago, avgusta. V Ameriki imajo na raznih križiščih in stranskih cestah prav nenavadne kažipote in opozorila neprevidnim vozačem. Skoraj vsaka država ima v tem oziru svojevrstne zamisleke, tako da so napisi na takšnih tablicah res zanimivi. Na neki nevarni cesti v Coloradu stoji nad nekim prepadom ob cesti ta- blica z napisom: »Vozi počasi, če nočeš slediti tistim, ki so že v prepadu.« V prepadu namreč leži že več razbitih avtomobilov. Na železniških križiščih pogosto vise tablice z mrtvaško glavo, pod njo pa dve prekrižani kosti. Nekoliko manj strašni so napisi na tablicah manjših mest, kjer navadno piše; »Vozi počasi in ogleduj mesto!« »Vozi hitro in oglej si našo kaznilnico!« Ali: »Ne bodi dirjajoč norec!« Na neki tablici bereš opozorilo avtomobilistom: »Ali bi rad ubijal svoje rodne otroke?« V Ameriki je skoro v vsakem mestu dovoljena avtomobilom hitrost 25 km na uro. Seveda se pa nekateri prav strastni vozači tega ne drže in takšni navadno zaradi svoje hitrice prezro vse tablice, ki so jim namenjene. Zato ti kažipoti in varnostne tablice tudi v Ameriki ne najdejo pravega odmeva med vozači. Kitajski kmetje zimo prespijo London, avgusta. Kitajski poljedelci povečini žive samo od svojega polja in od žetve na njem. Kadar je torej slaba letina, imajo zelo malo prehrane in velikokrat stradajo. Prav zaradi tega imajo kitajski kmetje posebno in za naše razmere nenavadno navado. Zimo kratko malo prespe kakor pri nas medvedi. • Kmetje na Kitajskem pozimi sploh ne pridejo iz svojih koč. Noč in dan neprestano spe in se prebude samo takrat, kadar želodec zahteva hrane. Takrat pojedo malo riža, potem pa spet zaspe. Tako kmetje pozimi sicer mnogo prihranijo; zato so pa spomladi, ko se prebude, bolj podobni okostnjakom kakor ljudem. Novela ^Družinskega tednika“ ZAPESTNA URA PRIPOVEDUJE.., Napisala H. Ehrenleldora No, torej, zdaj sem naposled spet doma. Pod pojmom »doma« razumem roko tiste ženske, katere last sem bila najprej. Nekoliko sem se sicer opraskala in odrgnila na svoji dolgi poti — toda ničesar si nimava očitati: Tudi kotički njenih oči so polni majhnih gubic in mnoge sive niti prepletajo njene temne lase, ki eo bili nekoč njen ponos. In kako sem prišla zopet sem, je res nenavadno. Mojemu telesu, ki mu ljudje brez razumevanja pravijo okrov, so bili vdihniti dušo. ki neprestano utripa. Takrat sem bila gotova in sem morala, ker sem bila zlata in okrašena ? briljanti in rubini, v draguljarjevo jzložbo. Tam sem ležala na posteljici •z sinjega baržuna in sem si ogledovala ljudi, ki so hodili mimo izložbe, kadar se je kdo ustavil, sem imela Priložnost, da sem se poglobila v študij tizionomij. Hrepeneče in zavidno ®o me gledale ženske oči. navadno obžalujoče in zelo neradi so se ustavljali pred mojo izložbo gospodje — je obisk pri draguljarju vselej pocenil bolj ali manj izdaten posežek v listnico, kar pa večina moških očit-1,0 ne stori preveč rade volje. Nekega dne sem opazovala neki P®r, ki je že dalj časa stal pred stekam. Mož je gledal neodločno okrog j^he, kakor da bi se v notranjosti ®°ril sam s seboj, mlada dama je pa Vedro gledala v izložbo, veselo čeb-‘jola in zdelo se je, da se bore malo Ut n ima za vse dragocenosti v izlož-Naposled se je zdelo, da je go-"Pod g težavo le prišel do tehtne odločitve, Pokazal je name, prijel svojo Preniljevalko za roko in jo potegnil * j- vra,a v trgovino. Kaj se je notri jk°'yIo, nisem mogla videti, toda Uralu je poslovodjeva roka segla po blazinici, na kateri sem ležala. Položila me je na baržunast podstavek, na katerem je bila že cela vrsta drugih ur. Mlado dekle nas je opazovalo in si nadelo dve url zaporedno okrog svojega vitkega zapestja. Pri tem »o zbudili mojo pozornost njeni nežni prsti in njena blesteče bela polt. ki se je tako lepo odražala od temnih las. Prav za prav bi bila vesela, če bi smela biti njena last Bila sem zelo lepa in dragocena, ona je bila pa ljubka in mlada, vsekako bi ee dobro ujemali druga z drugo! Kakor da bi bila uganila moje misli, je segla po meni in sa me natanko ogledovala. Le«ketala in svetila sem ee, kolikor sem se mogla, in: »Ali ti ugaja?« jo je vprašal_gospod. Mlada dama je vsa vzradoščena prikimala in me gledala, blaženo ee smehljaje. Gospod se je nagnil čisto blizu k njej — samo ona in jaz sva slišali: »Majhen dokaz moje velike ljubezni...« Draguljar me je hotel položiti v škatlico, toda moja lastnica me ni več pustila z roke in tako sem prišla v njeno hišo. Pogosto je hodila ven in jaz z njo, toda kmalu sem lahko ugotovila, da se shaja samo z enim moškim: s tistim, ki me ji je bil podaril. Nekega dne smo nas troje, gospod, dekle Elizabeta, kajti, da ji je tako ime, sem bila kmalu dognala, in jaz napravili izlet z vozom v Prater. Ker je gospod vse, kar je storil, storil v stilu, je v ta namen najel enega izmed redkih ostalih izvoščkov. Peljali smo se skozi glavni drevored. Zvečer je bila večerja v hladnici. Gospod je bil posebno pozoren in ljubezniv z Elizabeto in videla sem, da se njene oči od veselja kar leskete jo. Poz- no ponoči — z obžalovanjem je bilo mlado dekle pogledalo na mojo številčnico — naju je gospod spremil domov in se nežno poslovil. Naslednje jutro je Elizabeta prejela pismo. Ležala sem na njeni toaletni mizici in sem jo zato lahko udobno opazovala. Ošinita je ovoj in se nasmehnila': očitno je bila spoznala pisavo Odtrgala je ogal; njena lica so zardela od vesele nestrpnosti in nož za odpiranje pisem je trepetal v njeni roki. Potlej je brala. Videla sem. kako se ie rdečica njenih lic umaknila smrtni bledici. Sesedla se je na stol pred toaletno mizico in obsedela ko okamenela. Potlej je njen zamišljeni pogled zdrknil name in na lepem so začele solze polzeti po njenih licih; toda ostala je še dalje nepremična in ni dala niti glasu od sebe. Potlej je vstala. Kako dolgo je tako sedela, nisva vedeli ne ona ne jaz. Potlej je vstala. Očitno se je bila za nekaj odločila... S trepetajočimi prsti je brskala po predalu. Napeto sem jo gledala. Iz njega je privlekla mojo škatlico! Oprezno me je položila vanjo... potlej je pa nastala okrog mene tema kakor v rogu. .Večkrat so me nič kaj nežno premetavali, zamolkli udarci so padali name. Zdaj sera slišala ulični ropot, zdaj gta6ove ljudi v zaprtem prostoru, toda še zmerom ni nobenemu človeku prišlo na hm, da bi me osvobodil iz ječe. Trajalo je celo večnost, vsaj za moje pojme. Ko se je naposled okrog mene zdanilo, ni bilo po Elizabeti niti sledu. Tudi soba mi je bila tuja. Neka roka je segla po meni, in ko sem se privadila dolgo pogrešani svetlobi, sem videla, da je bila ta roka — roka Elizabetinega prijatelja. Ob pogledu name je začuden zmajal z glavo in jezen vzkliknil: »Za vraga I Ali je zblaznela?« Potlej je pa nebrižno zmignil z rameni, me položil nazaj v škatlico in ko je takoj nato obrnil ključ v ključavnici in sta me objela hlad in tišina, sem domnevala, da mo je zaprl v blagajno. Tam sem potlej ležala dolgo, dolgo. Moje kolesje 6e je bilo izteklo m izgubila sem sleherni pojem o času. Potlej so me zopet zmotili v mojem miru. Gospod me je nesel v neko trgovino, kjer so me osnažili in naoljiti. Ko sem bila spet kakor nova, je prišel pome in z menoj odšel v svoje stanovanje. Tam me je podaril neki mladi ženi, svoji ženi, kakor sem kmalu nato izvedela. Zelo me je bila vesela, toda dolgo nisva ostali skupaj. Ubožica je umrla že po prav kratkem času. Spet sem romala v temnico blagajne. Potlej se je ve« postopek znova začel. Spet sem romala k urarju in spet me je dobila v dar neka druga žena. Gospod se je bil vdrugo oženil. Odslej se mi je zelo dobro godilo. Moja gospodarica je imela zelo lepo življenje in ni imela skoraj nobenih dolžnosti, zaradi katerih bi potrebovala mojo pomoč za razdelitev časa. Tem pogosteje je pa njen pogled ušel name, kadar je pričakovala svojega moža. Zelo pogosto se je zakasnil in njegova opravičila očitno niso bila vselej povsem zadovoljiva, kajti pogosto je bila zamera. Leta so potekala in »dobre prijateljice« moje lastnice so me začele zasmehovati, češ da sem staromodna. Ona me je pa nežno pogledala in odvrnila: »Zame ostane ta ura najlepše. kar imam; bila je prvo darilo mojega moža...« Ko bi sirota vedela, da sem bila že tretjič »prvo darilo«. Toda tudi ko bi mogla govoriti — ji tega ne bi bila povedala: hudobija je in ostane prednost ljudi! Potlej se je vse na mah spremenilo. Moja gospodarica je imela pogosto objokane oči. Mož ni prišel nikoli voč prepozno k obedu, zato je bil pa njegov obraz na moč zaskrbljen. Aha, sem si mislila, s skrbmi se le spet vrača k svoji ženi. Toda žena je bila tudi tega vesela. Jaz sama sem iuiela resda v svojem pestrem življenju dovolj priložnosti, da sem sa ustvarila zasebno mnenje « možu in bilo je kaj malo laskavo. Moja lastnica ee je trudila, da hi spravila s poti sleherni kamenček spotike in da bi odvrnila od moža skrbi, kolikor je pač mogla. In ko je lepega dne zmanjkalo tudi najpotrebnejšega, me je solznih oči snela e svoje roke in me nesla — v zastavljalnico! Tam sem bila, kar še nisem bila nikoli: številka! Z mnogim drugim nakitom sem ležala v stekleni omari. Vse okrog mene je postajalo prazno, mene pa nihče ni maral: bila sem pač nemoderna. Naposled so me dali v izložbo. Od tam sem gledala na ulico. Mimoidočih nisem nikoli ogledovala. Ca hočem biti iskrena, moram reči: na ljudi prav res nisem več radovedna... Dosti dni sem že tako ležala in nihče se ni našel, ki bi bil ob pogledu na listek z nizko izklicno ceno, ki je bil pritrjen na meni, začutil željo, da hi me kupil. Nekega poznega popoldneva so pa sončni žarki padali na moje dragulje, ki so se kar iskrili, To lesketanje je moralo zadeti občutljivo šarenico mimoidoča dame, ki ee je obrnila, da hi si natančneje ogledala tako vsiljivo stvar. Tako je stala pred izložbo, kakor že toliko drugih pred njo Njen pogled je pa, kakor prikovan obstal na meni in v njem se je zrcalilo veselo, toda tudi otožno 6poz.nanje. Brez oklevanja je stopila v lokal in izrazila željo, da bi si me natančneje ogledala. Ležala sem v njeni roki in nekaj domnčnostnega' mi je zavelo naproti. »Da, prav tista je...« je zamrmrala. In: »Da, ona je!« je zavriskalo v meni, ko sem zaslišala njen glas. In kupila me je, moja prva gospodarica. Iz deklice Elizabete jo postala nekam ostarela stvarca, toda naposled sem tudi jaz med tem časom postala nemoderna in tako se prav za prav ravno tako dobro ujemava kakor v svoji mladosti. 'V Staro poletno obleko prav lahko popravimo in osvežimo s temile posrečenimi pošivki. »Cik-cak« trakove pobijemo v sončnih pramenih okrog vratu in rokavov. Konce traka po dva in dva prišijemo na vratni izrez obleke in prav tako tudi po rokavih. Posamezne zobce pa z iglo ali pa s kvačko sešijemo skupaj. Dolžina pobitega vratnega izreza je 35 cm, dolžina pobitega rokava pa 12 cm. Delo je zelo lahko in prav prijetno. Monogrami — entel — ažur gumbnice — gumbi — plise fino in hitro izvrši Matek &1tlikeš LJUBLJANA, Franiiikanska ulica nasproti Uniona Vezenje perila, predtisk ženskih ročnih del O. Javtar Nin Klasičen kostum iz progastega sivočrnega volnenega blaga, zapet z enim samim gumbom. Ukrojen je tako preprosto, a hkrati učinkovito, da bo imela z njim veliko veselje prav vsaka, ki si ga bo omislila. Zraven spada seveda nepogrešljiva sveža bela bluza in črn klobuk, še ena novost zbudi našo pozornost — torbica s tremi predali, eden najnovejših modelov. UGANKE*?] REŠITEV KRIŽANKE Vodoravno, po Trsti: 1. gb, fasada, *ak, davos. 8, okop, mak. 4. dalibor, m. f. nr, arb, «0. «. o, favorit. 7. klr, ruda. «. brana, *ol. ». gitara, la. Reiitev enaibe: a = Lika, b = ka, c = biser, d — ser, e = Jarek, f =: rek, x = Libija. Rešite* Čarobnega lika: 1. kos, 2. Komna, 3. tombola, i. snovi, 6. ali. Rdite* premlkalnlce: vikar, topaz, račun. Rešitev posetnice: modna krojaCica, Mati je lagala... *Ti, Metka,« reče Janezek skrivnostno svoji starejši sestrici, '»Metka, poslušaj vendar, mati se je zlagala.« »Toda Janezek, kako moreš kaj takšnega trditi o najini mami, saj ona sploh ne laže.« yToda Metka, pravkar je lagala. To mi prav lahko verjameš,« je še dalje trdil mali škrat in dodal: »Ko je pred kratkim pozvonilo, sem odprl vrata in neki krošnjar je ponujal svoje blago. Povedal sem materi, da stoji pred vrati možak, ki bi rad kaj prodal. Toda mati mi je rekla: ,To je pa že preveč. Janezek, pojdi in reci možu, da ni nikogar doma.4 No, ali zdaj verjameš, da se je mati zlagala, ali pa tega še zmerom nočeš razumeti?« je dodal mladi navihanec zmagoslavno. V tistem trenutku se je zrušil kip resnice', ki je bil zanj dotlej utelešen v materi. Bilo je nedvomno: mati se je bila zlagala in to je bila neizpodbitna resnica. Videl je bil, da je mati v kuhinji gnetla testo, torej bila je doma in prav ona mu je bila naročila, naj možu reče, da ni nikogar doma. O ti nespametna mati, kaj si s tem zagrešila! Seveda, utegnila nisi, mogoče je prav ono jutro bilo prišlo že toliko ljudi, ki so spraševali po tebi. te zadrževali pri delu, zapeljali v nakup nepotrebnih stvari, tako da si se s pravico zlagala, da ni nikopar I doma. Toda kaj si uničila v teh ne- \ kaj nepremišljenih sekundah! Tvoji otroci so te zalotili pri laži! Doslej si jim zmerom pridigovala: »Otroci, zaradi mene lahko delate, kar hočete, samo laži se bojte! Laž je hujša od sladkosnednosti in raztrganih hlač, laž je hujša od neposlušnosti in trme. Laž je poleg tatvine najgrša in najhujša stvar.« In zdaj? Kaj zdaj? Mati, zdaj si sama lagala. Zadala si svojim otrokom rano, ki je morda nikdar več ne boš mogla zaceliti. Otroci imajo zelo dober spomin, in če bi jih pri njihovem prvem pregrešku hotela spet pokarati in poučevati, si bodo mislili: Le govori, saj vemo, da ne delaš zmerom tako, kakor govoriš. Kako škodljiva je bila tvoja nepremišljenost. Morda se je za zmerom vcepila v tvoje otroke, ki je ne bodo nikdar pozabili. Zakaj nisi vsaj za trenotek pomislila na posledice, ki jih lahko ima tvoj nagli in nepremišljeni odgovor? Ali je bila laž tako zelo potrebna? Zakaj nisi povedala otroku pravega vzroka, zakaj ne greš sama odpirat vrata? Zakaj mu nisi rekla: »Janezek, pojdi k možu in mu reci, da ne utegnem ali da nimam denarja ali pa samo, da danes ne potrebujem ničesar?« Janezek bi bil to povedal prav tako dobro leakor tvojo nepremišljeno laž. In koliko boljše bi bilo. Zato naj vsaka mati zmerom govori resnico, da se ji ne bi godilo tako kakor Janezkovi mamici. M. B. guje majčkena usteča, da nekaj očarljivo ljubkih glasov od sebe — kdo bi si upal trditi, da dojenček vrešči? Da, morebiti drugi dojenčki — toda pri našem otroku je to kakor nebeška godba, je čudovito odkritje... In kadar šele pošteno in odločno zakriči, kje sta oče in mati, ki ne bi svojega otroka spoznala izmed tridesetih drugih, ki kriče v bolnišnici? O ne, naš ne vrešči kakor kateri koli dojenček; naš zna glas zelo lepo zavijati, poslušaj, samo poslušaj, kako ljubko, čisto razločno kriči: ue, ue, ueeee! Kateri slepi bedak je kdaj trdil, da so vsi dojenčki enaki? Noben otročiček na vsem svetu ni takšen kakor je naš! Ta sladki mali in vendar že tako plemeniti nosek! (čisto po mami!) In lepo upognjena usteča! (Kakor pri očku!) In svetli puhek na glavici, nežni, zlato se leskečoči! (,Prav takšna si bila ti,‘ meni solznih oči stara mama.) Da, močne ročice, te ima po očku, prav tako prikupno in vendar izrazito upognjeno čelo — čisto kakor očka! Sladka, rožnata, nežna ušesca pa, ta so kakor izrezana po mami. Starši se skromno branijo: Ne, ne, nobenemu izmed naju ni podoben. Prej bi še rekla očku, meni mamica, toda očka se v zadregi smehlja: oh ne, otrok je pač otrok in razen tega je osebnost zase — toda na skrivnem je pač prepričan, da je čisto njegova slika! In če odpre svoje temne, sinje se leskečoče očke — ali vam ni, kakor da bi zagledali v njih del raja? Da, čisto natanko vemo: ta otrok je z neba poslan angelček, nam je zaupan, mi moramo poskusiti, da mu pokažemo, da kljub vsemu utegne tudi na zemlji biti lepo. In naša srca so polna hvaležnosti; z veseljem prevzamemo skrbi, dolžnosti in odgovornost nase: izpolniti nam je najlepšo nalogo, ki nam jo utegne zadati življenje. Iz tega nič ne slutečega, nemočnega angelčka izoblikovati močnega, dobrega, porab-nega človeka, mu pomagati, mu stati ob strani po svojih najboljših močeh. In kadar nas hočejo skrbi in tegobe skoraj streti, se spomnimo na košček raja, ki smo ga začutili in zaslutili, ko je mali poslanček nebes prišel k nam. In na lepem vam bo spet vse lažje in znosnejše in vedeli boste: čeprav včasiji ne vidimo nikjer nobenega žarka in je vse zastrto s temnimi oblaki, nekje je tisto resnično in dobro in ostati moramo na poti, da to po* iščemo. „ T Pomen besed, navpično in vodoravno : Kaj je ta oseba? Rešitve ugank iz prejšnje številke svetlo zarumenite na masti. V skledi zmešajte riž s slanino, mesom, čebulo, soljo in poprom. Iz te zmesi napravite cmoke ali klobasice in jih zavijte v zelnate liste, ki ste jih že preje v slani vodi prevrele. Cmoke zvežite z nitko in jih dušite 1 uro v pokriti posodi. Cmoke večkrat obračajte in prilivajte juho. Potem razvežite zvitke, polijte cmoke s sokom in jih denite na mizo. Lahko jim pa odstranite zelnate listke, jih posujete z drobtinami in jih zabelite s presnim maslom. ‘Ogrska juha: Na masti zarumenite precej čebule, pridenite nekoliko paprike, na kocke zrezane govedine, soli, majarona in kumine ter vse skupaj dušite z juho in nekaj žlicami vina. Ko postane meso dovolj mehko, ga na masti zarumenite, potresite z moko, in ko je prežganje lej>o rumeno, ga zalijte z juho. Juhi pridenite še na kocke zrezanega krompirja in počakajte, da Juha še enkrat dobro prevre, če je premastna, poberite mast in postavite juho na mizo. Kaj je prav za prav dojenček? S stališča dojenčka sta na svetu samo dve vrsti ljudi: poznavalci in nepoznavalci. če kdo iz svoje izkušnje ne pozna dojenčka, pa naj bo to sve-tovnoznan učenjak ali natakar, večkratni milijonar ali nezaposlen človek, zmerom se bo odgovor glasil: »Dojenček je mokro, vekajoče bitje, ki ce zanj samo ženske zanimajo.« Isto pravi tudi vsak zakonski mož in nekoliko tesno mu je pri srcu, kadar ve, da se bo njegovo stanovanje kmalu napolnilo s kričanjem. Kajti to je večen predsodek nepoznavalcev, da mislijo, da je dojenček samo zato tukaj, da neprestano moči plenice in dan in noč vrešči in se cmeri. Zakonski mož hoče otroke, seveda, potomca, naslednika, toda doba dojenčka, tako meni, je popolnoma nezanimiva uvertura. Kakor v gledališču, kadar še ne dvignejo zastora in si vsi ljudje še na hitro snažijo nos, se odkašljujejo, šumijo s programi in so z mislimi še pri trgovini ali politiki ali pri pečenki, ki bi bila prav gotovo sočnejša, če... Takšen torej, domneva zakonski mož, je dojenček: potrebno, neizogibno zlo, da prideš do otroka. Nezanimiv, dolgočasen, skoraj nadležen. Toda na mah se slika spremeni, ko ta vreščeča stvarca lepega dne postane resničnost. Z nepopisnim strmenjem mož opazi, da to ni kakršen koli moker sveženj, ki daje od sebe neubrane glasove, ha, samo kakšen surovež, kakšen brezsrčen nadutež utegne trditi kaj podobnega. To je vendar človek! Popoln, pravi, majhen človek. Nov človek, kakršnega še nikoli ni bilo tn kakršnega nikoli več ne bo! In da je na lepem kratko in malo tukaj, da Ima res dve ročici s petimi drobnimi prstki. In te nožiče, tako neznansko majhne — človek vse to komaj lahko dojame in razume. Oh. in zdaj zate- ENAČBA (a—b) + (c—d) + (e—f)=x a — domača žival, b = pletenica, c = divja žival, tudi domača, d = domača žival, e = iz njega delajo cement, f = zelenjava, x = domača žival. * ČAROBNI LIK KRIŽANKA Vodoravno: 1. so (srbohrvatsko); visok glas. 2. uradni spis; podoba. 8. planet; baltiško mesto. 4. posevek. 5. zaimek; veznik; veznik. 6. načelo. 7. žensko ime; evropski vulkan. 8. je ljudem in bogu draga; mlečni izdelek. 9. tolovaj; predlog. Navpično: 1. samotnost; kemijski znak za antimon. 2. povelja; števnik. 8. števnik; načrt. 4. drag kamen. 5. del voza; azijska reka; soglasnika. 6. gore. 7. vodna žival; trgovska kratica. 8. veznik; zdravilo. 9. predlog; hlap. 1. pregrinjalo, 2. samostanski načelnik, 8. Zlatorogovo kraljestvo, {>. vodna žival. PREMIKALNICA BESNICA KRULIT I PRAVICA NIKAKOR ALABAMA Besede premikaj tako, da dobiš na-fvpično tri nove besede, ki pomenijo poljsko orodje, podobo in grški otok. POSETNICA Naša kuhinja KAJ BO TA TEDEN NA MIZI? Jedilnik za skromnejše razmere Torek: Ogrska juha,* dušene buče, krompirjev pire, kompot. Zvečer: Polpeti, solata. Sreda: Ohrovtova juha dušeni jajčevci (melancani), pražen krompir. Zvečer: Rižev narastek z malinovim odcedkom. Pojasnila: četrtek: Kruhova juha, pražen krompir, solata. Zvečer: Hrenovke, kava ali čaj. Petek: Fižolova juha, jabolčni zavitek. Zvečer: Praženec. Sobota: Goveja juha z rezanci, ohrovt, krompir. Zvečer: Nadevana pa- prika. Nedelja: Goveja juha z zdrobovimi cmoki, goveji zrezki, krompir v kosih, solata. Zvečer : Telečja pečenka, solata. Ponedeljek; Obara, široki rezanci. Zvečer: Polpeti. Torek: Goveja juha, pražena paprika, krompir. Zvečer: Golaž, polenta. Sreda: Krompirjeva juha, kruhovi cmoki, solata. Zvečer: Mlečen riž. Jedilnik za premožnejše četrtek: Zelenjavna juha, nadevane kumare,* solata. Zvečer: Prekajene svinjske zarebrnice, kislo zelje. Petek: Prežganka, češpljevi cmoki. Zvečer: Sir, kava ali čaj, pecivo. Sobota: Goveja juha, stročji fižol v omaki, krompirjev pire, kompot. Zvečer: Telečji zrezki, solata, sadje. Nedelja: Goveja juha z ocvrtim gra-hom, nadevane telečje prsi, mešana solata, rumorva torta.2 Zvečer: Ocvrti možgani. Ponedeljek: Goveja juha, turški cmoki,» pesa. Zvečer; Telečji pa-prikaš. »Nadevane kumare: Kuhano ali pečeno meso kakršne koli vrste sesekljajte in zmešajte s kuhanim ali dušenim rižem, osolite in zabelite z zarumenelo drobno sesekljano čebulo. Pridenite nekaj sladke paprike, pretlačenih paradižnikov, zelenega petršilja in kisle smetane. S tem nadevom napolnite kumare, ki morajo biti bolj majhne. Vsako kumaro olupite, odprite na enem koncu in izdolbite seme. Kumaro morate najprej nasoliti in potem šele napolniti z nadevom. Odrezani konček kumare namažite z beljakom in ga pritisnite nazaj h kumari. Namesto mesa lahko vzamete tudi pražena jetra, klobase ali kaj podobnega. Kumare parite v pokriti posodi v paradižnikovi ali smetanovi omaki. ‘Rumova torta: 28 dek presnega masla in 28 dek sladkorja mešajte pol ure. Potem pridenite počasi 8 rumenjakov, sneg 9 beljakov, 7 dek stolčenih mandljev, 28 dek presejane moke in 4 žlice ruma. Torto specite v 3 obodih in vsak kolač namažite z marmelado. Sestavite vse tri dele in jih prevlecite z rumovim ledom. •Turški cmoki: Na pet pesti riža vlijte vode in ga pustite v njej četrt ure. Medtem sesekljajte 1 kilo govedine, nekoliko prekajene slanine ali govejega mozga. Majhno čebulo pa . • ■ „NiIon" - rešitelj žensk Po vsej Ameriki bodo v najbližji prihodnosti prodajali ženske nogavice iz »nilona«, neke nove snovi, ki bo ženskam prihranila mnogo denarja. Danes nilon proizvaja samo tvrdka Dupont Corporation, ki trdi, da je ta snov tako močna kakor jeklo in tako tanka kakor pajčevina. Za izdelavo te nenavadne snovi bodo v Sy-fordu v bližini Delawara v Ameriki sezidali veliko tovarno, vredno 10 milijonov dinarjev. Istočasno pa že spet delajo načrte za novo tovarno, prav tako za izdelovanje nilona. Z »nilonom« so že napravili uspešne poskuse. Iz njega so napravili ženske nogavice, ki jih danes prodajajo samo v Wilmingtonu in Delawaru. Tisti dan, ko bodo ženske povsod lahko kupile nogavice iz nilona, se bodo rešile velike skrbi. Nogavice iz nilona so namreč neverjetno trpežne in se na njih nikdar ne spusti petlja. Ameriški časopisi pišejo, da nilon izdelujejo iz zraka, oglja in vode. Ves proces se pa menda začne z bencinom, potem pa sledi še več kemijskih reakcij, dokler ni vse tako predelano, da dobi večje molekularne teže. Nilon je prav za prav vlaknasta snov, ki je po svojem kemičnem sestavu podobna proteinu. Ker je nenavadno trpežna in močna, jo lahko izdelujejo v vlakna Pa tudi v razne druge oblike. Iz nilona lahko izdelujejo dlačice za ščetke, razne tkanine za ženske obleke, žamet, trnke za ribji lov, pleteno perilo in še nešteto drugih stvari. Najbolj pripraven je pa za izdelavo nogavic, ker je trpežen, prožen in poleg tega lep. Vpija zelo malo vlage in se pri pranju ne uskoči. Ako primerjamo poedine nilonove lastnosti z lastnostmi svile, potem takoj vidimo, zakaj je nilon veliko boljši od svile. Na primer: trpežnost pri raztezanju je pri svili 1, pri nilonu pa 1,3. Razteznost pri svili je 12,9, pri nilonu pa kar 25,7. Mokra svila izgubi na trpežnosti 24,5, nilon pa samo 14,7. Povrnitev prožnosti pri svili je 65, pri nilonu pa 77. Približna količina vlage pri svili je 15, pri nilonu pa samo 3. Zato bodo nogavice iz nilona veliko bolj trpežne, kakor nogavice iz svile ali iz katere koli druge snovi. Nilon bi že davno izdelovali v vseh ameriških tovarnah, če ne bi imel ene velike in edine napake. Strokovnjaki namreč trde, da nilon ne vpija vlage. Vrednost vsakega tekstilnega blaga danes cenimo po vlagi, ki jo lahko vpije. Volna na primer je samo zato tako prijetna, ker vpija zelo veliko vlage in ostaja celo v vlažnem vremenu popolnoma suha in topla. Ker pa nilon tako malo vpija mokroto, bi nam puščal na nogah občutek vlage, kar bi bilo zelo neprijetno. Zdaj bodo skušali ta edini nedosta-tek nilona zmanjšati. Predelovalci te snovi trdijo, da je nilon tako močan, da celo šivanko pri stroju lomi. Kadar bodo nedostatek nilona popravili, bodo ameriške tovarne najbrže v začetku izdelovale nilon samo za sukanec, šele pozneje pa za nogavice. Američani pravijo, da bo okrog 20 do 30 ameriških tovarn takoj dobilo dovoljenje za izdelavo nogavic. V začetku bodo sukanec iz nilona izdelovali samo v beli in črni barvi, pozneje pa seveda tudi v vseh drugih barvah. Tovarna Trade Company izdeluje iz nilona sukanec, ki ga v bolnišnicah potrebujejo za šivanje ran. V Ameriki je zdaj za nilon veliko zanimanje in nekatere trgovske hiše že delajo zanj velikansko reklamo. Tako neka velika trgovina v čikagu prodaja nogavice z nilonovimi petami po 1,19 dolarja (okrog 60 dinarjev). Tvrdka Dupont pa spet trudi, da ta trgovina ne izdeluje svojih nogavic iz pravega nilona, ker strokovnjaki za to sploh še niso ugotovili pravega postopka. Poleg tega so že v prometu neke druge snovi, ki skušajo nilonu konkurirati. Tvrdka Carbon-Chemicals-Cor-poration na primer dela reklamo za neki »vinion«, za katerega trdi, da je boljši od nilona. Trdi, da se vinion ne vname, in hvali svoje ribarske mreže iz viniona, v katere se menda ujame veliko več rib kakor v druge mreže. Tudi trdka Cileniz že pripravlja neki nilonu podoben proizvod. Zdaj bodo najbrže vse ameriške tovarne, ki ne bodo mogle dobiti postopka za izdelavo nilona, skušale proizvajati kakšno drugo snov. Znano je tudi, da Gothamo-ve tovarne za razne konkurenčne snovi trošijo velike vsote denarja. Povečana izdelava nilona in drugih sličnih snovi, iz katerih bodo delali nogavice, bo precej zmanjšala uporabo svile in bo najbrže zelo škodovala industriji nogavic. Izdelovalci nogavic se zelo boje, da bo izdelava trpežnejših nogavic izzvala novo krizo v industriji. Posledica tega bo spet nezaposlenost. Kljub temu bodo pa zdaj začeli izdelovati nogavice iz nilona, da bodo tako ženske lahko kupovale cenejše in lepše nogavice, ki bodo na pogled prav takšne kakor svilene. »Financial World«, Newyork Mleka, zelenjave, rib in sadja ne sme nikdar manjkati na vaši mizi Prav zanesljivo ste že sami opazili, da nekatera jedila slabo vplivajo na vašo polt. Na drugi strani pa neke vrste zelenjave, sadja in mesa dobro vplivajo na vaše zdravje in tako tudi na vašo polt. Sestavili smo vam nekaj teh »jedi za lepoto« in od vas samih je odvisno, da se čim večkrat pojavijo na vaši mizi in s tem pripomorejo k vaši lepoti. Mleko Bogato apna in fosforja, je najbolj zdrava hrana za človeka vseh starosti. Prav tako je pa mleko tudi eno izmed najboljših sredstev za ohranitev lepe kože. Svoj dnevni obrok mleka popijte e slastjo z majhnimi požirki in ne hitro, da se tako laže prebavi. Najbolje pa vplivata na polt kislo mleko in jogurt, ki zelo dobro razkužujeta čreva in prečistita kri. Specialisti za kožne bolezni priporočajo kozje mleko, češ da dobro vpliva na kožo. Korenje Korenje je bogato apna in ogljikovih hidratov in vsebuje tudi prav vse vitamine. Poskusite vsako jutro na tešče izpiti pol kozarca korenjevega soka in videli boste, kakšna bo postala vaša polt. Postala bo čista in sveža. Korenjev sok pomaga pri prebavi in zato vam priporočamo, da po vsaki jedi pojeste surov korenček, ki ga pa morate dobro zgristi in prežvečiti. Ker Je korenje redilno po svojem rastlinskem bogastvu in sladkorju, ki se lahko topi, zdravo zaradi vitaminov, apna in železa, bi moralo biti na prvem mestu v naših jedilnih listih. Kakor večina povrtnine izgubi nekaj svojih sestavin, izgubi tudi korenje, fce ga kuhamo. Jabolka Čistoča vaše polti je odvisna, kakor ®e veste, od dobre prebave, a jabolko le eno najboljših sredstev, ki pospešuje prebavo. V vsakem primeru pojejte pred spanjem sveže jabolko. To dobro vpliva na zdravo spanje, a vi sami veste, kako potrebno je spanje, Se hočete ostati mladi in lepi. Telečja jetra Telečja jetra priporočamo slabokrvnim, živčnim ljudem in tistim, ki se nočejo po kakšni hudi bolezni popra- «W- SAH Problem št. 69 Sestavil A. W. GaUtzkv (1892.) Mat v 4 potezah (B 19) Problem št. 70 Sestavil A. Baversdorfer (1887.) Elegantna popoldanska ali mala večerna obleka iz finega tanjšega volnenega blaga. Narejena je dvodelno in prav zato tudi izredno praktična. Krilo je zvončasto ukrojeno, pač v stilu letošnje mode, bluza je pa spredaj zapeta z gumbi. Oboje, krilo in jopico, lahko nosite tudi v zvezi z drugimi oblačili primerne barve. Lepa leskečoča se ovratnica, kakršne so letos zelo modeme, napravi obleko še bolj svečano. viti. Ce hočete izgubiti nepotrebno maščobo, jejte čim večkrat telečja jetrca. Jetrca so zelo tečna in vam pomagajo, da premagate utrujenost, ki je največkrat posledica slabe prehrane. Paradižnik šele nedavno so strokovnjaki odkrili v paradižniku vitamin, ki preprečuje okuženje in izredno dobro učinkuje na kožo, tako v obliki hrane kakor v obliki obkladkov, ki si jih devljemo na obraz. Kadar delate paradižnikovo solato, n* dodajte veliko olja in začimb, a namesto kisa uporabljajte limono. Tega pravila se držite tudi pri beljenju drugih solat, izmed katerih sta zelena solata v glavicah in zelena najbolj zdravi, če jeste kuhano zelenjavo, ne pozabite, da z dolgim kuhanjem izgubi nekatere svoje mineralne soli. Zato jo kuhajte samo kakšne pol ure; najboljše je, če jo kuhate v pari. Zelo zdravo je pa tudi, če jemo zelenjavo surovo, dokler še nista odstranjena vitamina B in C, ki sta najznačilnejša za večino zelenjave. Riba Riba mora biti tudi ena naših najpogostejših jedil. Velike količine olja, ki se nahajajo v ribi, pomagajo, da se riba dobro prebavi. Izbira sladkovodnih in morskih rib je zelo velika, tako da vaš jedilnik ne bo enoličen, čeprav bi jedli ribe večkrat na teden. Riba je zelo dobra hrana za otroke, ker vsebuje veliko vitaminov in fosforja. Fosfor potrebuje otrok za dobro in močno rast kosti in tako ribe preprečujejo rahitis. Sadje Jejte veliko vseh vrst sadja, in sicer z lupino. V njej so najdragocenejše sadne sestavine. Kadar delate sadno solato, ji dodajte tudi lupino pomaranče in limone. Njuna lupina vsebuje dragoceno redilno olje. če pa vaš želodec prenese lupino, pojejte kdaj pa kdaj celo pomarančo z lupino vred. Zaradi velikega odstotka celuloze in zaradi fermenta, podobnega pepsinu, sadje prebavo pospešuje, nevtralizira nekatere kisline in raztaplja tolšče. Sadje priporočamo tistim, ki se boje, da se ne bi preveč zredili. Praktično konzerviranje jajc V predzadnji številki »Družinskega tednika« sem bral postopke za vlaganje jajc. Zdi se mi pa, da je kar naj-praktičnejši izostal. Vsaka gospodinja si res lahko priskrbi zalogo za zimo, da ji ne bo treba v draginji kupovati posamezne kose, ker so pozimi dosti dražja, poleg tega se pa tudi težko dobijo. Zato naj bi jih vsaka gospodinja konzervirala sama. Vzame naj primerno količino vode v posodo ter naj v njej raztopi že ugašeno apno. Vzemite na primer 200 litrov vode, v njej pa raztopite 6 kil apna. V tej posodi mešajte toliko časa, da se apno popolnoma raztopi in ostane samo bela voda. Ko je popolnoma raztopljeno, pustimo vodo stati. Drugi dan temeljito premešamo in to ponavljamo vsak dan skozi 14 dni. Po 14 dnevih postane voda popolnoma čista in mastna, na dnu posode pa ostanejo vse nepotrebne snovi od apna. na vrhu se pa nabere tanka plast skorje, ki Tri moderne torbice, kakršne uvaja letošnja ameriška moda. Kakor vidite na sliki, so torbice precej velike in prostorne. Vse tri sc zapirajo s praktično patentno zadrgo. Zgornja je narejena iz rjavega gladkega usnja, srednja iz surovega svinjskega usnja in se posebno poda k športnemu kostumu ali pla»ču, zadnja je pa elegantna torbica, ki se poda k sleherni popoldanski obleki ali plašču. ne propušča zraka do jajc. V drugo posodo pripravimo kontrolirana jajca za vlaganje ter nanje vlijemo apneno vodo s skorjo vred, tako da ostaneta slabo apno in pesek na dnu. Posodo, v kateri so jajca vložena, postavimo na miren prostor v shrambi, kjer naj čaka do uporabe Jajca so uporabljiva za vse, kax koli spada v gospodinjstvo. Preden jajca vložimo, jih moramo dobro prekontrolirati, ker je od tega odvisno, koliko časa ostanejo sveža. Vsako posamezno jajce kontroliramo, to je pregledamo, ali je sveže in ali ni strto. Glede svežosti najbolje kontroliramo z elektriko. Obrnemo se proti električni žarnici v temi in vidimo, ali je čisto ali ni. Ako ni, je opaziti rdečkaste črte in takšno jajce ni za vlaganje. Nato vzamemo celo jajce in z njim preizkusimo ostala, ali so tudi cela. Ako dajo ob trčenju jasen zvok, je jajce celo, če pa ne, je gotovo počeno in potlej ni za vlaganje. Tako prekontroliramo vsa jajca in takšna jajca ostanejo nepokvarjena po leto dni. Ta način konzerviranja je zelo priporočljiv, ker jajca ne dobe niti najmanjšega duha, o drugih načinih konzerviranja pa slišimo pogosto pritožbe. Ta način konzerviranja je zelo poceni in stoodstotno zanesljiv. Na češkoslovaškem so biie cele zadruge, ki so se pečale s konzerviranjem jajc na ta način in so imele zelo velik uspeh. Drug način konzerviranja jajc je sicer precej dražji, zato je pa tako konzervirano jajce tudi dalj časa uporabljivo, do dveh let. Konzervira se s hladilnim strojem. Kakor pri prvem načinu kontrolirana jajca vložite kar v zaboje in jih postavite k stroju za hlajenje. Temperatura v tem prostoru mora biti stalno 1—2 stopinji C. Tako ostanejo jajca zmerom sveža. Ta način je seveda dražji in uporabljajo ga lahko le veliki obrati. Zato vam posebno priporočam prvi način konzerviranja. Lesjak. • Porabni nasveti B Gumijaste nogavice, kakršne nosite proti razširjenju žil, lahko tudi operete. V lonec denite pest otrobov, polijte jih z vodo in pustite, da pre-vro. Vodo precedite in jo shladite do mlačnega. Nogavice pomočite v vodo in jih pustite v njej 24 ur. Nato jih nalahno zmencajte, sperite v mrzli vodi in pustite, da se posuše na hladnem prostoru, daleč od sonca in toplote. Kadar pletete volnena oblačila, volno najprej operite, da se vam ne bi pozimi skrčila in da vam ne bi bila preozka. Ko je volna v pramenih, jo pomočite v toplo vodo in jo pustite v njej nekaj minut. Potem jo obesite, da se odteče in posuši. Šele takrat, ko je povsem suha, jo navijte v klobčiče in pričnite plesti. Če se ranite in nimate pri roki jodove tinkture, ne pozabite, da lahko namesto nje uporabite milo. Pomo-! čite košček vate v milnico in z njo ; izperite površino rane. Potem namažite rano z alkoholom, čeprav ni pre-[ čiščen. Kot razkuževalno sredstvo lahko uporabite različne kolinske vo de, pa tudi konjak ali kakšno močno , žganje. Mat v 3 potezah »Nesmrtna Gambit z (London Beli: Anderssen. 1. e4 2. f4 3. Lc4 4. Kfl 5. LXb5 6. Sf3 7. d3 8. Sh4 9. Sf5! 10. g4 11. Tgl! 12. h4 13. h5 14. Df3 15. LXf4 16. Sc 3 17. Sd5 18. Ld6?(Le3) 19. e5! 1 20. Ke2 21. SXg7 šah 22. Df6 šah 23. Le7 mat. (B 62) partija« lovcem 1851.) črni: Kieseritzky. e5 eXf4 Dh4 šah b5 Sf6 Dh6?(Dh5) ShS Dg5 c6 Sf6 cXb5 Dg6 Dg5 Sg8 Df6? (Dd8) Lc5?(Lb7) DXb2 LXgl DXal šah Sa6 Kd8 SXf6 Bliskovit udar Iz partije Torre-Verlinski (Moskva 1925.) 24. Lf5Xg6!! Lh4Xg3 Na 24 SXg6 sledi 25. Tf7! 25. Lg6—f7 šah Kg8—h8 26. Lf7Xe8 Lg3Xf2šah 27. TflXf2 Odneha, ker izgubi najmanj figuro. Rešitev problema št. 67 1. La6—c4 Kb6—c5(c6) 2. Sc7—a6 šah Kc5Xc4 3. Dh7—d3 mat 2. Kc5— b6,c6,d6; 3. Dh7—c7 mat. 1. Kb6—a5 2. Sc7—d5 Ka5—a4 3. Dh7—a7 mat. 1. • • . Kb6—a7 2. Sc7—a6 kar koli 3. Lc4—d5 ali Dh7—c7 mat. Rešitev problema št. 68 1. Tg4—g8 Kb7—a7 2. Lb6—c6 Ka7—a6 3. Tg8—a8 mat. 1. Kb7—c7 Lb5—a6 Kc7—c6 3. Tg8—c8 mat. LJUBEZENSKI ROMAN MLADEGA DEKLETA NAPISALA AN NY PANHUYSOVA PREVEDLA K. N. RAZPOTJU 19. nadaljevanje V gledališču so ji pripravili tak sprejem, da bi boljšega ne mogli nobeni slavni umetnici, in Sabino so občudovali kakor razstavljen predmet. Ravnatelj je muzajoč se dejal: »To pot so znali razsodniki vsaj pravilno pogledati!« Pri Sabininem nastopu ni šlo za nič drugega, kakor da bi pri nekem prizoru, potlej ko bi pevec njej na čast zapel pesem, počasi prišla z vzvišenih stopnic v obilnem spremstvu in napravila nekaj dražestnih gibov, potlej pa izginila za prvo kuliso. Pri velikem odobravanju bi se še enkrat prikazala v zahvalo. Sabina je vse takoj razumela. Skušnja se je Izvrstno obnesla. Ko sta z gospo Weilertovo sedeli v avtomobilu, je postala skoraj razposajena. »Pomislite, pesem, ki jo je pel pevec, so nalašč zame spesnili in »komponirali! Za moj kratek prizor so zložili stihe in skomponirali glasbo. In tako hitro, šele včeraj po izvolitvi. Naposled moram postati nečimrna, če hočem ali ne.« »Nič ne škoduje, če postanete nekoliko bolj nečimrni, nič ne škoduje, Lili. Toda postati morate hkrati nekoliko bolj veseli. To si že naposled vtepite v svojo glavico. Zdaj niste samo najboljša manekenka,'" zdaj ste berlinska kraljica mode in lahko z mirno vestjo rečem, kraljica mode cele države. Vsepovsod bodo gledali vaše fotografije, skratka, popularni ste. Toda takšna popularnost ne traja dolgo, zato to kratko dobo izrabite in uživajte prihodnje dni!« Ko sta po dogovoru obiskali fotografa, sta se odpeljali domov. čakal je obisk. Robert Tann in njegova žena sta pričakovala hčerko. Včeraj jima je brzojavka sporočila novico in hotela sta pozdraviti kraljico mode. Sabina je najprej objela mater, potlej pa še očeta. Odkar je v vlaku pripravil vsiljivega trgovca Forsta k molku, sta bila oče in hči ena duša in eno srce in skoraj fanatična ljubezen moža, ki je bil predolgo ostal v tujini, je Sabini dobro dela. Gospa Marta je vsa srečna opazovala, kako je Sabino preplavljal z nežnostjo, kako jo je prižemal nase, kakor da bi se bal, da mu je ne bi iztrgali. Gospa Weilertova je obiskovalca povabila k mizi, in ko so potlej sedeli skupaj, je imel Robert Tann kratek govor, navdušen nad lepoto in popularnostjo svoje hčere. Stal je vzravnan, v neoporečni obleki, kakor iz škatlice vzet od blestečih se čevljev do kar naj-skrbneje osnaženih -nohtov. Na takšne reči je Robert Tann veliko dal odkar se je vrnil v domovino. Začel je: »Današnji dan je za mojo ženo in zame posebno časten in vesel. Doslej sva pač vedela, da je najina Sabina pametna in dobra, v najinih očeh tudi lepa; toda zdaj ve za to že milijonsko mesto in ve še dosti drugih mest: najina Sabina je naj lepše dekle daleč naokrog! »Starši radi slišijo kaj podobnega in svečan občutek kakor nekakšna pobožnost me navdaja, kadar si mislim, da je moja mala svetlolasa Sabinica središče vse pozornosti, »Moja mala Sabinica, moje ljubljeno lepo dete, je včeraj nosila škrlatni plašč in krono kot znamenje svoje kraljevske časti. In čeprav je samo kraljica mode, je tudi to, če natanko pomislimo, zelo veliko. Neznansko in nad vse veliko. Kajti moda ni bila nikoli tako važna kakor dandanes, ker stoji na svobodnejših nogah kakor nekoč. In umetnice mode, stvari-teljice mode, kakršna je gospa Weilertova, spadajo v naš čas prav tako kakor veliki iznajditelji in raziskovalci.« Krepko je zajel zraka, preden je nadaljeval: »Nekoliko predolgo sem se potikal po širnem svetu, toda kar sem žal med tem časom zanemaril pri ženi in hčerki, bom nadomeščal z ljubeznijo In z delom. Delo v domovini! Svojemu rodnemu mestecu bom zgradil stanovanjske kolonije po svoji zamisli, po svojem okusu, v kateri bodo imeli tudi majhni ljudje prijetno zdravo življenje. Vse moje delo je zdaj usmerjeno v to. Prvih šest hišic je že pod streho, prej so zrasle iz tal, kot sem bil upal, in podstave za nadaljnjih dvanajst hišic so tudi že postavljene. Vse hišice, tudi z dvanajstimi začetnimi vred, so že prodane; ljudje so jih pokupili, ko je bila izgotovljena prva hišica kot vzorec. Nekoč, ko sem ponoči v megli odšel iz domovine, sem pustil za seboj sloves bankrotnika, čeprav v resnici nisem bil bankrot-nik. Toda to grdo besedo sem uničil, doma se že davno spet prištevam najuglednejšim možem. Moji ženi, moji dragi Marti, se me ni treba več sramovati, in moji ljubljeni, mali Sabini ni treba več igrati manekenko. Njen oče zasluži dovolj kruha zanjo.« Zasmejal se je: »Kaj sem dejal? Kruha? Ne, pogače zasluži zanjo, pogače in vsega, kar ji le srce poželi!« Zresnil se je. »Toda zdaj ji ne branim njenega dela, saj je v varstvu spoštovane gospe Weilertove; njenemu veščemu očesu se ima Berlin zahvaliti za sedanjo kraljico mode.« Nekoliko je pokašljal. Tu smo čisto sami med seboj, zato tako odkrito izpovedujem, kar mi leži na srcu; to dobro de. Toda zdaj hočem končati, kajti naša Sabina ima danes še dosti pred seboj. Zato za konec kličem: naša ljubljena Sabinica, gospe Weiler-tove Lih, kraljica mode za tekoče leto, naj živi!« Marta je zaihtela od ganjenosti; gospa Weilertova se je ljubeznivo smehljala, Sabina se je zdela pa zamišljena, ko so štiri čaše trčile druga ob drugo. Popoldne, potlej ko je princesi Oberhoferjevi predvajala nekaj modelov, je pritekla k njej Ema: »Nu, Liliča, zdaj me niti opaziš ne. Zdaj pač nisem več dobra zate,« »Nikar ne govori nesmisla,« je odvrnila Sabina. »Pomisli, da sem se od včeraj komaj zavedela.« Toda Ema se je že pomirila. »če nisi huda name, sem kar zadovoljna. Toda povedati sem ti hotela, če potrebuješ dvorno damo, potlej si mene vzemi. Obljubim ti, da se bom odlično vedla in govorila. Moj lekarnar zadnji čas tudi to zahteva. Nu, rada mu ustrežem, toda fanta ne morem trpeti.« Kolikokrat ji je že to povedala in Sabina ji je tudi tokrat kakor zmerom svetovala : »Če ga ne moreš trpeti, ga pač pi>sti.« In Ema je vzdihnila kakor po večini zmerom: »Tako sem se mu privadila, žal mi ga je.« Sabina se je razigrano zasmejala. »Ti sl pa smešna, Ema! Toda kar se tiče tvojega položaja kot moje dvorne dame, bom takoj rekla go- spe Weilertovi, Mislim, da bo vesela, da me ne bo treba povsod spremljati.« še tisti večer je nastopila službo »dvorna dama« Ema. Spremljala jo je v revijsko gledališče in ostala pri njej v garderobi. Ravnateljica in šivilja modnega ateljeja sta Sabini pomagali pri oblačenju, Ema ji je pa pripela nakit in ji hrbet in roke napudrala z dišečim pudrom. Gledališče je bilo prenapolnjeno. Mnogi, ki so že poznali to revijo, so prišli znova, samo da bi videli kraljico mode. V brezplačni loži so sedeli gospa Weilertova, gospa Tannova in njen mož. Slika se je vrstila za sliko, prizor za prizorom. Glasba je bila vesela in poskočna, obleke prelestne in petje odlično, toda zdelo se je, kakor da se za vse to danes nihče ne zanima. V 24 URAH barva, plisita in kemično čisti obleke, klobuke itd ftkrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in pub tovarna lOS. REICH LJUBLJANA Očitno so čakali samo kraljico mode. In potlej je prišel na vrsto prizor, v katerem je morala nastopiti. Na oder so postavili prekrasno dekoracijo. V polkrožju dvorane so visele zlate zavese, preko katerih so se vile kite cvetja. Vrtnice nežne rumene barve in široke, precej visoke stopnice, pokrite s škrlatno svilo in posute z nežnorumenimi vrtnicami, so stale sredi odra. Paži v bledorumenih oblačilih z lasuljami in ljubkimi bodali so prišli po stopnicah navzdol, uvrstili so se na levi in desni, od zgoraj navzdol. Na vsaki stopnici sta stala po dva teh ljubkih pažev. Ko so se uvrstili, se je izza zlatega zastora prikazala postava prvega revijskega pevca. Imel je zelo elegantno moderno večerno obleko in začel peti. Medtem ko je pel, so stali paži tako strumno In nepremično, kakor da bi bili vliti iz voska, čisto počasi so se nad zgornjo stopnico odprla vrata iz rumenih vrtnic in ostala odprta. človek je imel občutek, da mora zdaj priti na vrsto nekaj čisto posebnega, nekaj čisto drugačnega, kakor je bilo vse doslej. Glasba k pesmi, ki jo je pel pevec, je bila nežna in vse je prisluškovalo razločno deklamiranim stihom. Ko je zadnja beseda izzvenela, je godba še igrala svojevrstno in lahko glasbo. Zdaj se je zgoraj prikazala vitka postava Sabine Tannove v zelo elegantni, zelo moderni večerni obleki iz motno-sinjega tafta, s čudovito neurejenimi naborki in nežno motnorume-no tenčico. V laseh se ji je lesketal biserni diadem in dvojnat niz biserov je oklepal njen lepi vrat. Na levi rami je imela pritrjenih nekaj mot-norumenih vrtnic. Lepa, omamno lepa je bila Sabina Tannova, Občutila ni nikakršne tako imenovane odrske vročice, ker je bila navajena izpostavljati se pogledom mnogih ljudi, in s čisto svojim gracioznim korakom je stopala ob bučnem odobravanju po stopnicah navzdol. Medtem so pa paži v zboru prepevali pesem njej na čast. XIX. Pred avtomobilsko palačo se je zbiralo čedalje več ljudi. Nameščenci podjetja so blizu in daleč razglasili: Danes dopoldne ob desetih nas bo obiskala kraljica mode! Zmerom novi mimoidoči so se ustavljali, spraševali, kaj se je prav za prav zgodilo, in izvedeli novico, ki je imela za posledico, da so se se sami pridružili čakajočim, če se jim ni prav hudo mudilo. Kraljica mode! Mnogi so bili že slišali o njej, mnogi že občudovali njeno sliko, toda osebno je še nihče izmed radovednežev ni bil videl. Priložnosti kajpak niso smeli zamuditi. »Čudovito lepa mora biti!« je menil neki mlad mož. »Upam, da ni tako bedasto poslikana kakor večina današnjih žensk, če te ena izmed njih poljubi, dobiš lep zalogaj rdečila v usta.« Kar moči glasno in smešno je vzdihoval. »Našim očetom se je pač bolje godilo kakor nam, ti so vsaj naravo lahko lizali.« Okrog stoječi so se smejali in z zanimanjem opazovali dve mladi stvarci, katerih obrazka sta bila kar moči očitno pobarvana. Ena izmed njiju je uporno zamahnila z glavo. Zdelo se je, da je slišala besede mladega moškega, in mu je glasno zaklicala: »Od tebe, tepček, se niti ne bi pustila polizati!« Odprla je torbico in se začela odločno pudrati, da bi dokazala, kako malo mar je modemi sve-tovnjaški dami za tako staromodno zveneče posmehovanje. Okrog stoječi so se spet smejali. Pripeljal je neki avto in v trenutku se je pozornost vseh obrnila k njemu. Vitek, zelo eleganten gospod je stopil skozi vrata prodajalne in pohitel proti avtomobilu, Livriran | HUMOR ANEKDOTE | Pri skušnji »Kakor vidimo, grcpod kandidat, se je bolnikova noga znatno skrajšala, zato zdaj šepa. Kaj bi vi napravili v tem primeru?« »Tudi jaz bi šepal, gospod profesor!« Se ni prepozno Zaročenca se vzpenjata po stopnicah v cerkev. Na poslednji stopnici reče ženin: »Ali se ti ne zdi, draga moja, da to ljubimkanje le nekoliko predaleč ženeva?« Nevarna obljuba »Spelca, ko boš moja, ti ne bo smel nihče skriviti niti lasu na glavi.« Spelca se prestraši: »Ali to pomeni, da ne bom smela potlej k frizerju?« V lekarni Gospa vpraša v lekarni: »Ali je to res dobro uspavalo, ki ste mi ga bili priporočili?« »Odlično je, gospal Najbolje je, če si kupite budilko, preden ga zaužijete.« Na spiritistični seji Spiritist: »Gospod, duh vaše pokojne žene se je javil. Govorite z njim!« Gospod: »To je popolnoma odveč! 6e je res njen duh, tako in tako ne bom prišel do besede.« Iskrena kritika »Kaj bi storili, če bi znali igrati na klavir kakor jaz?« vpraša gospa svojo služkinjo. »Sla bi v glasbeno šolo in začela jemati ure pii učitelju klavirja!« Škodoželjna prijateljica »Kadar me kakšen moški poljubi, vselej začnem na vso moč vpiti.« »Aha, zdaj pa že vem, zakaj si zmerom tako hripava!« Hladnokrvnost »Dragi prijatelj, 6e si do drevi ne priskrbim tisoč dinarjev, lahko mirne duše vzamem samokres in si poženem kroglo v glavo... Ali mi ne bi mogel pomagati v veliki stiski?« »Prav žal mi je, toda nikoli ne nosim samokresa s seboj.c Radovedna prijateljica »Ali st se na prvi pogled zaljubila v Draga?« »Da, to vselej storim, da si prihranim dragoceni čas.« Raztreseni umetnik Nemški pesnik m dramatik Lessing (1129—1781), ki se je bavU tudi s kritiko, je bil neznansko razmišljen človek. Nekoč ga je nje založnik opomnil, da je že skrajni <. da kon- ča rokopis svojega najnovejšega dela, ker prvi del že tiskajo. Lessing je obljubil založniku, da bo do naslednjega dne rokopis pripravil, in ga prosil, naj kar sam pride ponj. Založnik je bil točen m že s praga je vprašal Lessinga: »Kaj je z rokopisom?« »S kakšnim rokopisom?« ga nič hudega ne sluteč vpraša Lessing. »Konec vaše velike kritike vendar! Včeraj ste ml obljubili, da jo napišete. Ali niste še ničesar pripravili?« »Aha, zdaj se spominjam. Sedite, takoj bom napisal konec...« Lessing je pisal debelo uro. Založnik je bil nad vse srečen, ko je imel na- posled v roki rokopis. Toda ko ga je doma prebral, se je vrnil k Lessingu, strahovito razočaran, rekoč: »Gospod, vi me boste uničili! Napisali ste mi začetek kritike, tisto, H&r smo že natisnili; konca mi pa niste dali!« »Tako? Oh, kaj naj zdaj storimo? Vi ste res razmišljen človek, jaz nisem kriv... Zakaj me niste opozorili, da sem vam ta rokopis že dal?« Pojasnilo 'Slavna ruska plesalka Ana Pavlova je med dvema dejanjema »Dame s kamelijami« srečala igralko, ki je igrala glavno vlogo. »Kaj mislite o moji vlogi v ,Dami s kamelijami'?« je vprašala igralka slavno plesalko. »Sijajni ste,« je odgovorila Ana Pavlova. V nekaterih prizorih ste podobni Eleonori Dusejevi (slavni itaiijanski tragedki), v nekaterih pa Sari Bern-hardovi (slavni francoski igralki)...« »Kateri so pa ti prizori?« je radovedno vprašala igralka. »ICo oče svetuje Armandu Duvalu...« »Toda takrat me sploh ni na odru...« »To sem pozabila pripomniti,« je dejala Ana Pavlova. Priporočilo Biron, francoski maršal (1562—1602), se je izredno hrabro boril proti svojim sovražnikom pri obleganju Arrasa za časa hugenotskih vojn. Ko se je francoski kralj Henrik IV. vrnil v Pariz, je odšel tudi v Arras, kjer so ga kraljevsko sprejeli. Ko je odhajal, je dejal: »Maršala Birona priporočam vsem svojim prijateljem m vsem svojim — sovražnikom.« Pozneje ga je dal sam usmrtiti. Posebno pazite kaj bolnik pije! Pitje ni le za zdravega človeka zelo važno, temveč tudi za bolnika mnogokrat važnejSe od hrane! Zato pijte Vi in Vaš bolnik či m češ če našo najboljšo mineralno vodo, ki je obenem tudi zdravilna ono z rdečimi srci Pospekte in vsa potrebna navodila pošlje gratls in z veseljem Uprava zdravilnega kopališča SLATINA RADENCI sluga je skočil naprej ter odprl vratca. Izstopili sta dve dami. Prva, ki se je prikazala, je bila vitka, očarljiva svetlolaska v svetlosivi plašč-ni obleki s prikladnim krznom in majhnim belim, rahlo privihanim klobučkom. Druga dama je bila bolj polna, tudi čedna in prav tako elegantna. Kraljica mode je bila kajpak svetlolaska; o tem ni nihče dvomil. Grof Peter Werden se je globoko priklonil. »Zelo točni ste, gospodična Tannova.« Nasmehnila se je: »Točnost je vendar čednost kraljev!« Ozrla se je okrog sebe. »Toda prosim, povejte mi, zakaj toliko ljudi stoji tukaj. Ali se je kaj pripetilo?« Ni mu bilo treba odgovoriti na vprašanje, kajti nekaj navdušenih radovednežev je že zaklicalo: »Naj. živi kraljica mode!« Sabina je razumela. »Torej zaradi mene se tako gnetejo tukaj!« Nasmehnila se je in to je povzročilo novo odobravanje. Nekaj prav radovednih se je prikradlo prav blizu. Niti koraka ni mogla več dalje napraviti. Grof ji je ponudil roko ter glasno dejal: »Prosim, cenjena gospoda, nikar nama ne zastavljajte poti! Pustite našo mlado lepo kraljico mode, da nemoteno odide.« Sabina je bila že dva dni navajena, da se je stalno smehljala, zato se je tudi zdaj, ne da bi se zavedala. Ponovno smehljanje je spet povzročilo pravi val odobravanja in med glasnimi vzkliki je Sabina ob grofovi roki stopila v avtomobilsko palačo. Nekaj nameščencev se ji je globoko priklonilo in Ema, ki je smela igrati vlogo »dvorne dame«, je kar žarela, kakor da bi vse to njej veljalo. Majhno dekletce, morebiti petih let, je na lepem obstalo pred Sabino in ji z majhnimi ročicami molilo šopek temnordečih nageljnov nasproti, pri tem pa resno in vneto deklamiralo nekaj verzov modni kraljici na čast. Sabina je sprejela cvetlice in živahno vprašala grofa Werdna: »Kdo je ljubko malo dekletce?« »Moja hčerka,« ji je odvrnil grof, »moja mala Lotica.« Sabina se je sklonila in poljubila otrokovo ročico. Grof je nato peljal Sabino skozi prodajalne prostore, v katerih so stali novi brezhibni avtomobilL Lošč se je blestel kakor tenak le-skečoč se porcelan In poniklanl deli so se svetili kakor za stavo. Pred enim izmed avtomobilov so je grof Werden ustavil. Bil je majhen svetlozelen avtomobilček krasile moderne oblike. »To je naš tribut, ki ga dajemo kraljici mode,« je dejal. »In zdaj bom dal avtomobilček ven spraviti, da se bova odpeljala na kakšno mirno cesto, kjer vam bom lahko da! prva navodila.« »Avto je prekrasen,« se je navduševala Sabina, »in če imam toliko talenta za pouk šofiranja kakor volje, bom zelo vesela. Zelo me namreč veseli, čudovito mora biti sedeti za krmilom in se peljati v naravo, kakor mogoče daleč.« Grof Werden se je zavzel. Sabina Tannova kljub zmerom pripravljenemu smehljaju ni imela manekenskega vedenja. Prej bi bil prav za prav mislil, da se bo s svojim avtomobilčkom peljala po odličnih ulicah ali pa v živalski vrt. Pred njo je odprl neko sobo. Bila je moderno opremljena pisarna z udobnimi usnjatimi naslanjači, s težso diplomatsko pisalno mizo in veliko stoječo uro. Ponudil ji je sedež, za Emo primaknil drugega in ljubeznivo vprašal: »Medtem ko bodo avto spravili na cesto, smem morebiti vprašati, kako se veličanstvo počuti P° vsem tem zmagoslavju?« Sabina je rahlo skomignila % I*' meni. Ce bi London V prejšnji številki smo podali kratek političen pregled prvih dvanajstih mesecev vojne. Danes naj sliko izpopolnimo še z zemljepisno-številč-nimi podatki. Nemčija je od 1. septembra 1939. do 1. septembra 1940. osvojila, ali si pa priključila tele dežele: pj.g_ km2 bivalstva 1. Gdansk . . 1.900 407.000 2. Zah. Poljsko 188.200 20,178.000 3. Dansko (brez otočja Faer- oer) . . . 42.900 3,777.000 4. Norveško . 322.600 2,921.000 5. Nizozemsko 34.200 8,729.000 6. Belgijo . . 30.500 8,387.000 2. Luksemburško . . 2.600 297.000 8. Sev. in Zah. Francijo . . 300.000 26,000.000 9. Otoke v Rokavskem prel. (brit.) 200 93.000 (Gl. štev. 19. in naslednje) • • • kanska palača s 75 sobami ob reki Ottawi sredi 80 akrov (približno 32 ha) parkov in vrtov. To je čudovito mesto za počitek, ker se skriva za železno ograjo in je daleč stran od uličnega prometa. Kajpak to ni buckinghamski ali windsorski dvorec. Palača je mnogo bolj podobna Sandringhamu, kraljevskemu posestvu v Norfolkshiru, ki ga je Jurij V. rajši imel kakor vse druge svoje dvorce in ki ga je Edvard VIII. Ameriški časnikar Frederick T. Eir-chal je pod gornjim naslovom priobčil zanimiv članek v slovečem newyor-škem obzorniku New York Times Magazinu. Čeprav se z avtorjevimi izvajanji morda ne bodo vsi bralci strinjali, se nam zdi vredno, priobčiti v prevodu izčrpen izvleček iz članka. Rideau Hall, uradna prestolnica vrhovnega guvernerja Kanade, je veli- H600km | |5 ISLAM D Hitler v Avstriji Nemški vojni minister Blomberg in večina drugih vodilnih nemških častnikov morajo odstopiti: na njihovo mesto pridejo narodnosocialistični častniki. General Goring postane maršal, Ribbentrop pa zunanji minister. Hitler izroči avstrijskemu kanclerju dr. Schuschniggu v Berchtes-gadnu ultimat; Schuschnigg ga odkloni. 12. marca vkorakajo Nemci v Avstrijo ir-: ; i N Vi 'J- - - Potem se začno grozeči Skupaj Pred 1. septembrom 1939. je štela Velika Nemčija (skupaj s Slovaško) . . 1. septembra t. 1. je torej Nemčija imela pod svojo kontrolo . . Velika Britanija je od 10. aprila do 1. septembra t. 1. zasedla: „ Pre- km2 bivalstva 1. Faroer (dansko otočje) . . . 1.400 26.000 2. Islandija (danski otok) . . . 102.800 119.000 ROMunijA j n morala prepustiti Nemčiji 1. otoke v Rokavskem prelivu Ostane 104.000 ed 1, septembrom 1939. je štela Vel. Britanija (z Gibraltarjem in Malto, a brez ostalega imperija) . TAMGE« Zemljevid Evrope po letu dni vojne: 1. (orna ploskev) “ Nemčija (s Slovaško) in dežele, ki so jih Nemci zasedli ali anektirali. — 2. (kockasta ploskev) ~ Italija (z Albanijo) in, ozemlje, ki ga je zasedla. — 3. (poševno črtknsta ploskev) = Velika Britanija z otoki, ki jih je zasedla. — 4. (pikčasta ploskev) = Sovjetska Rusija in po njej zasedene dežele. — 5. (bela ploskev) = druge nevtralne in nevojskujočc se države. i- septembra t. 1. je torej Velika Britanija imela v Evropi pod svojo kontrolo 346.900 47,982.000 Sovjetska Rusija si je od 17. septembra 1939. do 1. septembra 1940. priključila: Pre- km* bivalstva 1- Vzhodno Poljsko . . 194.600 11,508.000 2. Vzh. Finsko in Hango . 41.000 2.000 3 Besarabijo in Bukovino (Romunija) . 48.900 3,650.000 4. Litvo . , . 59.500 2,879.000 5. Letonsko a 65.800 1,995.000 6. Estonsko . 47.500 1,126.000 • iduKi varaDih MAC. szaladta njunARMČ • StHAiSBORG KROhSTADT« Skupaj Pred 1. septembrom 1939. je štela Sovjetska Rusija , • 6UKARE5TA 1. septembra t. I. je torej Sov. Rusija narasla na . c 5" 1,1 .t 1 V . T e g...M».i.niin«\ .-.A*........ -fe Romunija po dunajski razsodbi: črtkasto je označeno ozemlje, ki ga motajo Romuni prepustiti Madžarski. Pikčasta črta predstavlja staro ogrsko romunsko mejo do I. 1918. Italija je od 11. junija t. 1. zasedla v Evropi: Pre- km1 bivalstva t- Irancoskega ozemlja ... 800 8.000 Pred 1. septembrom 1939. je štela Italija (z Albanijo) . . 337.700 45,665.000 septembra t. 1. je torej Italija imela pod svojo kontrolo v Evropi . . . Francija Je od 10. maja t. 1. izgubila v Evropi: Pre- km! bivalstva ’ proti Nemčiji . 300.000 26,000.000 2- Proti Italiji . . 800 8.000 Skupaj 300.800 26,008.000 1. septem brom 1939. je ^ela Francija . 550.986 42,015.000 *• septembra t. 1. Je torej Franclji ostalo v Evropi 250.186 16.007.000 euKARt sra ’ •> _ Iobbbb] 3 IBBB&fcl Narodnosti v Romuniji: 1. (belo): Romuni; 2. (Orno): Madžari; j. (Orno t belimi dirkami): Romuni pomelani z Madžari; 4. (K): Bolgari; S. (xj: Nomci; i. (T): Turki in Tatari; 7. (l)>: Ukrajinci; S. (S); Srhi. — črtkaita črta; moja madiartkih zahtev. H.C. ANDERSEN \V/&!) M Skrivnost japonskega vohuna ZA KULISAMI JAPONSKEGA IMPERIALIZMA RAZKRITJA ITALIJANSKEGA ČASNIKARJA AMLETA VESPE IZ ANGLEŠČINE PREVEDEL VLADIMIR PAVŠIČ 7. nadaljevanje »Brez vzroka...? Vrhovni agent tajne službe mora vedno znati, kako bo našel vzrok. Na priliko: kadar naredite preiskavo v sovjetski hiši, morate imeti vzrok, in če ga ni, si ga izmislite. Povedal sem vam že, da vam mora Druga vojaška misija, nastanjena v hiši, kjer prebivate zdaj tudi vi, dajati na razpolago vse potrebno gradivo, tako komunistične propagandne pamflete, raznovrstna pisma iz Rusije, Amerike ali drugih držav, opremljena z žigi in pečati teh držav — da lahko dokažete njihov izvor — skfatka, popolno zbirko lažnih dokumentov, s katerimi lahko aretirate vsakogar kadar koli in kjer koli. Prav tako vas bomo založili s prepovedano komunistično propagandno literaturo v kitajščini. Kitajcem ne smemo dati miru, posebno tistim, ki imajo denar. Japonska je siromašna. Japonska vojska v Mandžuriji stane milijone na dan. Storiti moramo vse, kar je v naši moči, da ji to breme olajšamo. To je naša dolžnost. Na tisoče je bogatih Kitajcev, ki so si nagrabili premoženje kot razbojniki, generali ali na kakšen drug način. Docela pravično je, če jim vzamemo krivično pridobljeno premoženje. Isto velja za 2ide, ki so obogateli s tem, da so na vse mogoče načine odirali druge narode. Zdaj so oni na vrsti, zdaj jih bodo drugi odirali in iz kože devali. »Naročite svojim agentom, -naj poizvedo in pošljejo poročila o najbogatejših Kitajcih. Preglejte njihove račune v bankah in doženite, ali imajo premoženje, ki bi se dalo prodati za gotovino. Glejte, da bodo vsa poročila natančna. Gorje mu, ki bi mi podtaknil napačne informacije! Razen vas imam še tri agente. Potrebujem jih pri kontroliranju poročil, in če odkrijem kakšno netočnost, prizadetemu ne bom prizanesel. »Kadar bo vse opravljeno tako, kakor zahtevam, začnemo svoje delo. Vsem bo dobro, če pojde vse v redu, če ne, bo nesreča. Ne prenesem nobenih napak ne polovičarstva. Zapomnite si to!« »Ne bom pozabil.« »Kje se sestanete s svojimi pomočniki?« »Določil sem, da se dobimo ponoči ob eni v sobi, ki mi jo je dala na razpolago Druga japonska vojaška misija.« >'Prav. Dajte jim natančna navodila glede zaščite monopolov in o tem, kako morajo ravnati s sovjetskimi državljani in Židi. »In zdaj pazljivo poslušajte! Jutri zvečer ob devetih pojdeta na daima-goško postajo dva Rusa, Krupenin in Zabielo, ki hočeta odpotovati iz Har-bina. Ukažite svojim agentom, naj ju ubijejo. Japonce sta izigravala z dvojno igro, zato sta zaslužila smrt. Tako, zdaj lahko greste.« Sel sem k svojim agentom, odredil vse potrebno glede zaščite monopolov in vprašal, ali kdo izmed njih pozna Zabielo in Krupenina. Mož, ki je imel št. 2 in se je imenoval Pastuhin (da ga poznam po imenu, ni vedel), mi je povedal, da oba moža pozna, in dodal, da Zabielo ni Rus, ampak Poljak. »Ne gre za to. Ta dva moža, ki sta izigravala Japonce, nameravata odpotovati jutri zvečer ob devetih iz Har-bina. Poskrbite, da ju bodo na poti k daimagoški postaji umorili. Ko ju spoznate, stopite k njima in storite, kar sem zapovedal. Izberite si moža, ki se vam zdi najpripravnejši za to.« Krupenina je res doletela smrt, toda Zabielu se je posrečilo, da je živ in zdrav pobegnil. 13. POGLAVJE UBADNI MONOPOL NA PBOSTJ-TUCUO Na Japonskem živi ženska ko sužnja od zibeli do groba. Rodila se je samo zato, da bi služila moškemu: očetu, možu, sinu — tovarnarju ali lastniku javne hiše. Prvi nauk, ki ga sliši Japonka, se glasi: »Mož je visok ko nebo in žena je nizka ko zemlja.« Prav zaradi tega oholega prepričanja, da je visok kakor nebo, ravna Japonec s svojo ženo, kakor bi bila njegova sužnja ali stroj. To velja za vse sloje, bogate in revne, visoke in nizke, plebejske in aristokratske. Prav redke izjeme so tisti Japonci, ki so se navzeli nekaj zahodne kulture. V navzočnosti tujcev ravnajo s svojimi ženami dovolj spoštljivo, a ne toliko iz resničnega spoštovanja do žene kakor iz želje, da ne bi zbujali slabega vtiska. Zena japonskega plemenitaša se bo vedno prva priklonila služab niku, kajti zaveda se, da je »nizka ko zemlja, on pa visok ko nebo« — kljub svojemu plemenitemu stanu in nizke mu položaju moža. Japonec, naj že pripada temu ali onemu družabnemu sloju, ne bo ravnal z ženo nikoli kakor z njemu enakim bitjem, tovarišem, zaupnim prijateljem, čeprav bi ga tisočkrat presegala po svojem razumu in svoji kulturi. Poleg mojega stanovanja v Harbi-nu je živel mlad japonski zakonski par. Bila sta to Kinoe Tanaue in njegova žena Čisuko. Tanaue je bil »svetovalec« (noben Japonec v Mandžuriji še ne imenuje »uslužbenec« ali »uradnik«: vsi so namreč »svetovalci« pri tej ali oni organizaciji) pri finančnem ministrstvu Mandžukua; majhen, telesno in duševno slaboten človek, ki je znal nekaj malega angleški. Čisuko je bila hči admirala, dovršila je bila neko tokijsko visoko šolo, znala je perfektno angleški, francoski in nemški, igrala je dobro klavir, slikala in se poleg vsega tega odlikovala pri tenisu in golfu. Skratka, fina dama prav čedne zunanjosti. A Tanaue ni bil samo nebrižen do nje, temveč je ravnal z njo, kakor da bi bila popolna ničla. Le redkokdaj jo je ogovoril, a nikoli prijazno. Ker ni imela nobenega služabnika, je opravljala vsa gospodinjska dela čisto sama: kuhala je, prala, čistila od jutra do noči, samo da bi bil mož zadovoljen z njo. Kadar je prišel iz urada domov, mu je sezula čevlje, umila noge in mu poiskala copate. Potem je pogrnila mizo, in medtem ko je on jedel, je tekala sem in tja iz kuhinje in nazaj ter pazila na slednji njegov migljaj. fHI 700-850 din stane desetdnevno bivanje v RADENCIH Vse vračunano: stanovanje, hrana, 1 zdravniški pregled, velika analiza seči, od zdravnika predpisane ogljikove in min. kopeli, vse takse, sobna postrežba. Direktni vagon iz Ljubljane (755 url) do Kadenc (14 48 uri) stane din 77'—. Povratek brezplačen. Vzeti je treba letoviško potrdilo na odhodni postaji. Prospekti: Uprava zdravilišča SLATINA - RADENCI Ko se je do sitega najedel, je sedla na konec mize in skromno použila, kar je bilo ostalo. Skoraj vsako noč po večerji je odšel Tanaue v to ali ono čajno pivnico h gejšam, da si z njimi skrajša čas. Ko se je ob dveh ali treh zjutraj vračal domov, ga je morala Cisuko čakati vsa zbita in zaspana in ga lepo sprejeti, zakaj japonska žena ne sme nikoli v posteljo prej kakor hišni gospodar. Kaj je bilo Tanaueju mar, da ga je njegova lepa, mlada žena desetkrat presegala v slehernem pogledu? Mar ni bil »visok ko nebo«, ona pa »nizka ko zemlja«? Profesor T. O' Conroy je preživel večino svojega življenja na Japonskem, kjer je predaval na visoki vojaški šoli v Tokiu in na drugih univerzah. Bil je oženjen z japonsko aristokratko in temeljito poznal japonski jezik in japo.nske običaje. V svojem krasnem delu Japonska nevarnost piše takole o Japonki: »Čeprav je zvestoba za Japonko nekaj samo po sebi umljivega in za njen greh ni odpuščanja, lahko mož počenja, kar mu je drago in streže sleherni svoji želji. In tako je skoraj vsaka žena že vnaprej pripravljena, da bo mož imel svoje posebne lju-bavne zadeve. »To nemoralno stanje ne bi bilo tako hudo, če bi bila Japonka docela primitivna; toda omenil sem že, da je od narave precej inteligentnejša ko povprečen moški. Japonka prav tako čuti ljubosumnost in ponižanje kakor zahodnjakinja. Prav tako je fina in nežna in samo občutek manjvrednosti ji ne da, da bi se uprla. Prirojena surovost japonskih mož je, njena tragedija. »Sebičnost japonskega moža ne pozna nobenih vezi, nobene logike ali razuma. V isto hišo, kjer žena kot sužnja skrbi za njegovo vsestransko udobnost, vam bo pripeljal gejšo ali joro (prostitutko) in zahteval od žene, da mora gosta lepo sprejeti. Ukazal ji bo, naj nemudoma pripravi posteljo zanj in za njegovo nečistnico. Potem se mu bo morala postaviti ob posteljo in čakati, da jo pokliče ali ploskne z rokami. Ukazal ji bo, naj segreje novo steklenico riževega vina in jo prinese k postelji. Prinesla ga bo, čeprav ve, da je edini nameni tega, poživiti moževo slo. « »Neposlušnost lahko povzroči loči-* tev zakona. Mož ima pravico, da ženo J kratkomalo odslovi od hiše, čeprav* se po navadi ločitev opravi na ta* način, da ji mož izroči običajne trij vrste navpične pisave. Za ženo ne? more biti večje sramote. ♦ »Ne morem in ne morem pozabiti* nekega prizora, ki sem mu bil pričaj prvikrat v življenju. Videl sem mla-J do, šele omoženo dekle, ki je čakalo J pred vrati spalnice, da jo mož pokli-* če z običajnim ploskom rok. Imela jej komaj šestnajst let. Samo teden dni* je bila poročena, ko je mož pripeljal* s seboj na dom prostitutko. Ukazal« je svoji mladi ženi, naj mu pripravi* posteljo in čaka pred vrati. Ko semJ jo zagledal, je klečala na preprogi iz riževe slame in se omahujoč pozibavala zdaj naprej, zdaj nazaj. Imela je trdno sklenjene roke in kadar se je nagnila naprej, je vselej butnila z glavo trikrat ob tla. Zdelo se mi je, kakor da si hoče na ta način izbiti svoje misli iz glave. Nenadoma so ji v oči navrele vroče, svetle solze in ji zdrsele po licih. Grizla si je ustnice, da ji je kri kapljala od krajev! njenih ust. Zgrabila je za krajce svo-| jega kimona in jih vročično mečkala.} Potem si jih je začela tlačiti v svojat drhteča usta, da bi zadušila krik bo-Z lesti... Moja prisotnost je bila zaj moža očitno žalitev, zato se pol letaj nisem več upal oglasiti pri njih. Kot sem prišel spet, je usodno naključje j naneslo, da se je ponovil isti prizorj kakor prvikrat. Zdaj je mirno brala* časnik. Ko me je zagledala, je napra-j vila običajni poklon, prihitela k meni j in se mi nasmehnila v pozdrav...* Naučila se je bila, da je njena dolž-* nost ubogati.« * Vseučiliški profesor Kitazava iz Va-* sede je junija 1934, pisal v Japan-* Timesu: »Če sta že japonska žena in* otrok dejansko brez moči pred mo-;' žem, si lahko mislimo, koliko straš-nejše je šele, kadar gre za žene ali olroke drugih plemen. Mlada dekleta s Formoze in Koreje so popolnoma brez zaščite.« Japonska policija na Formozi ugrablja mlade domačinke in si prilašča* njihov zaslužek. To je bil tudi glavni-vzrok upora v tej pokrajini. Če dekle noče ustreči zahtevam kakšnega policaja, jo prisilijo k poslušnosti tako, da jo zapro v ječo ali jo pa kaznujejo s težko denarno globo za kak izmišljen prestopek. Na Koreji so trgovska velepodjetja, ki prekupčujejo samo z belim blagom. Tudi s prostitutkami ravnajo okrutno. Kadar ni nobenih novih klientov, dekleta pretepejo ali jih prisilijo, da za kazen vso noč bede. Dolgovi, ki jih imajo dekleta pri lastnikih javnih hiš, so prava veriga okoli njihovega vratu. Kimone jim prodajajo s 400 do 1000 odstotnim dobičkom, a prodajajo jih vedno iznova drugim dekletom. Japonci so tisti, ki so na Koreji uvedli sistem koncesio-nirane prostitucije in spravili domača dekleta v suženjski položaj. Kakor je bilo pričakovati, so v prvem tednu aprila 1932. leta začele prihajati cele množice japonskih deklet, ki jih je monopolni sindikat izvažal z Japonskega v Mandžurijo, da bi z njimi zalagal javne hiše, čajne pivnice, kabarete, plesišča in japonske restavracije. Trgovina z ženskami ni v očeh Japoncev prav nič nečastnega ne sramotnega, zato se jim ni zdelo popolnoma nič poniževalnega, da jo uvedejo tudi v Mandžuriji. Na to trgovino gledajo prav tako kakor na vse ostale vrste trgovine. Kupčija ostane kupčija. Tako gledajo na stvar mnoga številna japonska podjetja in velebanke, ki imajo investiranega veliko kapitala v tem zloglasnem trgovanju. Monopolna družba, ki kontrolira uvoz japonskih deklet iz Japonske, je odprla v Harbinu na Trgovski cesti svoj urad, sestoječ iz enajstih Nič hudega ni, če sl se rodil v račjem gnezdu — glavno je, da sl se izvalil iz labodjega jajca! Na vso moč je bil vesel naš racak — kaj racak! labodek, labodek — in kakor bi trenil je pozabil vse gorje in vso nesrečo prejšnjih dni. Spregledal je in na mah spoznal vso srečo in prelest novega, resničnega življenja. Veliki labodje so prijazno priplavali bliže in so mladiča nežno božali s kljuni in ljubkovali po mehkem vratu. čez nekaj časa je prišlo v ta cvetoči vrt več otrok — in vsi so prijazno metali labodom kruha in koščic v vodo. In najmanjši otrok je zdajci plosknil z ročicami in vzkliknil: »Lejte, lej te, novega labodka smo dobili!« In vsi otroci so bili veseli in so prešerno zarajali na bregu. Potem so pohiteli domov, pripovedovat mamici in očku veselo novico. In spet so se vrnili, s polnimi prgišči slaščic in potic. In vsi so v en glas vzklikali: »Najmanjši je najlepši! Tako rulad je še in že tako krasan!« In stari labodje so prikimavali in hvalili njegovo lepoto. In spričo tolike hvale mu je bilo kar nerodno; gotovo bi bil cd sramu zardel, da je imel tako mlada lička kakor vi, otroci. Ker pa zardeti ni mogel, je skril glavo med peruti, zakaj drugače si ni znal pomagati. Bil je presrečen, vendar ne prevzeten, zakaj plemenito srce ni nikoli prevzetno! Spomnil se je, kako so ga zasramovali in pehali od sebe; zdaj pa sliši toliko hvale o svoji lepoti, še celo 'majnica je sklonila svoje cvetoče veje do vode in sonce je sijalo toplo in božajoče. Tedaj je razširil svoje bleščeče perutnice, dvignil glavo na vitkem vratu in zavriskal: »O tolikšni sreči še sanjati nisem upal, ko sem bil še nekazno in zasramovano rače!« KONEC dcagi etc&ci l Prav gotovo ste z velikim zanimanjem gledali slike in prebirali pravljico o »Grdi rački«. Zal je pa vsake zgodbice prej ali slej konec. In tako se je tudi zgodbica o »Grdi rački« morala končati. Toda nič za to! Še veliko lepih povestic je na svetu in striček pri »Družinskem tedniku«, ki tudi sam prav rad bere takšne pravljice in tudi sam rad gleda takšne slike, kakršne jih imate tudi vi tako radi, je odprl veliko omaro — pravo zakladnico takšnih pravljic — malo zamižal, iztegnil roko in glej: v njegovih rokah se je znašla knjiga, ljubka knjiga s prav tako lepo zgodbico, da, lahko bi rekli, še lepšo, kakor so bile najlepše dosedanje pravljice v »Družinskem tedniku«. Pogledal je naslov knjige in prebral: »ZGODBICA O KRESILU« Novo zgodbico začnemo objavljati prihodnji četrtek. Povemo vam, da je izredno zanimiva, tako zanimiva, da bi jo človek noč in dan bral ne da bi šel jest, ne da bi šel spat. Sicer se boste pa o tem lahko sami prepričali. Pa še nekaj! Vsem svojim prijateljem povejte to veselo novico, naj tudi oni bero »Zgodbico o kresilu«. Uredništvo »Družinskega tednika« RESMAN LOJZE - Ljubljana Costa 29. oktobra (Rimska) šL 21 Itlttoft 44-90 udobno opremljenih sob. V teh prostorih so poslovali ravnatelj, podrav-natelj, tajnik in dvajset uslužbencev. Ta urad je bil na razpolago vsakomur, ne glede na to, kateremu narodu ali plemenu je kdo pripadal. Naročil si lahko sto deklet alt eno samo. Naročil si lahko dekleta ia mahljaji, t. j. za javne hiše, namenjene višjim slojem, ali pa za jarojo, kamor zahajajo samo preprosti ljudje — ali pa gejše za kavarne in kabarete. Itd. Itd. Pred vhodom v urade monopolne družbe stoji straža japonskega oroz-ništva. Kadar vstopi kupec, ga sprejme brezhibno oblečen tajnik in ga odpelje v enega izmed prostorov, elegantno opremljenih v polevropskem slogu. Tu pove klient, koliko deklet želi in za kakšno podjetje bi jih rad kupil. Nato ga odvedejo v prostorno sobo, kjer mu pokažejo velike albume s fotografijami in kratkimi opombami k posameznim dekletom, tako n. pr.: devica ali ne, velika ali majhna, drobna ali debela, vzgoja, izobrazba, zna peti, muzicirati, plesati itd. Ko je izbira gotova, se začno pogajanja in trajajo tako dolgo, dokler se ne sporazumejo za ceno in še, kako dolgo bo pogodba veljala. Ko je vse to opravljeno, plača klient 25 odstotkov na račun. Petnajst ali dvajset dni pozneje dobi klient sporočilo od te ali one banke, da so dekleta prišla in da jih lahko prevzam®, če plača še ostalih 75 odstotkov kupnine. Nato gre gospod zvodnik v banko, dokončno poravna račun in dobi svoje papirje, ki jih potem predloži monopolnemu uradu; od ondod ga usluž- benec spremi v hotel, kjer so nastanjena dekleta, dokler ni kupčij* opravljena. Od tega trenutka dalje so dekleta absolutna in nesporna lastnina pogodbenika, ki lahko naredi z njimi, kar hoče, in jih izrablja, kolikor ga je volja. Večina pogodb je sklenjenih z® dobo petih let. Ko poteče njihov čas, se nekatera dekleta vrnejo domov, omožijo in skušajo roditi otroke za mikadak Mnogokrat jih slišiš govoriti pri' bližno takole: »Se osemnajst mescev, pa poteče moja pogodba. Potem poj' dem nazaj v domačo vas in vzamen* ženina, ki so mi ga starši izbrali.« Nobenega zakona ni, ki bi se z*' vzel za te nesrečnice. Izročene so * oblast lastnikom javnih hiš in čajni'1 pivnic, ki niso nič drugega kak>3r bordeli, samo da imajo drugačno ime- Če se zgodi — in to Hi redko da dekle pobegne iz javne hiše, spr3' vi policija ves svoj aparat na nog0 in jo lovi in zasleduje kakor P°' beglega kaznjenca. Ko jo ujamejo, 1° odpeljejo nazaj h gospodarju, ki J zna kaznovati tako, da ji za vselej izbije iz glave sleherno misel na beg-Dalje piihodnjič Otroški voziček* kolo ali šivalni stroi najhitreje in najbolje kupite, prodaste ali zamenjate v trgovini Josip Hršič — Celje Narodni dom S. nadaljevanje Perkins, njegov tajnik, je kmalu Po petih stopil s pianom v roki v njegovo sobo. »Miss Joan je bila danes popoldne tu, medtem ko ste bili na seji.« »Tako, tako!« je ravnodušno menil stephen Narth. Ta dama je bila iz družine Bra-yev, eden izmed obeh elanov mlajše družinske veje, ki jo je bil že prej poznal, še preden je dobil takrat tisto važno pismo od Joeja Braya. Bila je daljna sestrična in je bila dorasla v njegovi hiši; bila je deležna dobre, a bolj poceni vzgoje, kakršno pač privoščijo siromašnim sorodnikom. Njen položaj v njegovem gospodinjstvu bi bilo težko popisati. Joana je bila zares na moč porabna: skrbela je za hišo, kadar so bile njegove hčere odsotne, umela je knjigovodstvo in nadomeščala hišnega oskrbnika in celo služkinjo. Čeprav je bila nekoliko mlajša ko Letty in mnogo mlajša ko Mabel, je vendar obema nadomeščala mater. Včasih je spremljala obe dekleti v gledališče, včasih je celo naneslo, da je prišla do plesa, kadar je slučajno manjkala kakšna dama. Toda po navadi je ostala v ozadju. Včasih je bilo družini celo neprijetno, da bi sedela med povabljenimi gosti za mizo. Takrat je morala obedovati kar sama v svoji podstrešni sobi. In po pravici povedano, niti užaljena ni bila zaradi tega. »Kaj je pa hotela?« je vprašal Mr. Narth, ko je prerezal ovitek važnega pisanja. »Vedeti je hotela, ali bi naj kaj vzela s seboj v Sunningdale. Bila je v mestu. Z miss Letty sta nakupovali,« je odgovoril stari uradnik in potlej še tehtno pripomnil: »Vprašala me je, ali je katera izmed mladih dam kaj telefonirala zastran Kitajcev.« »Kitajcev?« je zategnjeno ponovil Narth. Perkins je začel pojasnjevati. Davi sta se bila v bližini Sunm Lodgea pojavila dva rumena moška, oba n as pol gola. Letty ju je videla, kako sta ležala v visoki travi ob velikem travniku. Bila sta dva krepka moža, toda koj ko sta uzrla dekle, sta jo ucvrla proti nasadom med posestvom lorda Kno-wesleya in med majhnim, skromnejšim posestvom Mr, Nartha. Letty, ki so jo pogosto mučili živčni napadi, je bila vsa v strahu. »■Miss Joan je menila, da sta oba moža člana cirkuške družine, ki je šla davi skozi Sunningdale,« je naposled menil Perkins. Mr. Narthu se stvar ni zdela važna in mu še na um ni prišlo, da bi prijavil zadevo policiji. Kar brž je zgodbico o Kitajcih pozabil. Počasi je potegnil vsebino važnega pi-ma iz ovitka, ček je bil notri jn še nenavadno dolgo pismo. Joe Bray ni imel navade pisariti dolgih štorij. Zvečine je bil v pismu le list papirja z napisom »Lep pozdrav!« Prepognil je rdeči ček in ga vtaknil v listnico. Potlej je začel prebirati pismo in se pošteno začudil, zakaj neki je postal bratranec kar na lepem tako gostobeseden. Pismo je bilo načečkano z Joejevo pisavo. Skoraj vsaka četrta beseda je bila napačno zapisana. »Dragi Mr. Narth« (Joe ga ni nikoli drugače ogovarjal), »mislim, da se boste čudili, da vam pišem tako dolgo pismo. Naj bo, dragi Mr. Narth; sporočiti vam moram, da me je zadnjič prav hudo zagrabilo in se mi zdravje le počasi boljša. Zdravnik meni, da mi ne more za gotovo povedati, koliko časa bom še zemljo tlačil. Zato sem se odločil, da napravim oporoko. Odvetnik Mr. Albert van Rys je že sestavil to važno listino. Dragi Narth, priznati moram, da zelo čislam vašo družino, sicer pa to itak veste. Dolgo in mnogo sem razmišljal, kako bi vam in vaši družini pomagal. Plod tega razmišljanja je tale odločitev: »Moj poslovodja Clifford Lynne. ki živi že od zgodnje mladosti v moji hiši, je bil postal moj družabnik, ko sem iztaknil rudnike zlata. Mož je res dober fant, zato sem se odločil, da se poroči z dekletom iz naše družine, da veja ne teumre. Kakor vem, imate v družini več dekle^ dve hčeri in nečakinjo, in zato želim, da se Clifford ? eno izmeti teh poroči. Moj družabnik je moj predlog sprejel. Zdaj je na potu k vam in mora v enem ali dveh dneh priti na Angleško. Moja poslednja volja je torej taka: zapuščam vam dve tretjini svojega deleža v rudnikih zlata, tretjino Pa Cliffordu pod pogojem, da se ena izmed deklet poroči z njim Ako bi ga nobena ne marala, po-je vse Cliffordovo. Poroka mo-ra- biti po vsaki eeni že pred 31. decembrom letošnjega leta. Dragi Mr. Narth, ako bi to ne bilo za vas ?Prejemljivo, pač ob moji smrti ne Goste podedovali ničesar. Iskreno vas pozdravlja vaš Joseph Bray.« r K R I M I N A N M N I I SPISAL EDGAR VVALLACE * PREVEDEL Z. P. J Stephen Narth je bral pismo z odprtimi usti in njegove misli so se kar vrtinčile. Rešitev se je torej nasmihala odondod, odkoder jo je bil najmanj pričakoval, Fozvonil je tajniku in mu dal v silni naglici važna navodila. Ker ni mogel učakati dvigala, je kar stekel po stopnicah in skočil v avto. Vso pot do Sunningdala je moral misliti na bratrančevo pismo in na nenavadni predlog. Kajpak, Mabel se mora poročiti z njim! Najstarejša je. Ali pa Letty — denar je torej tako rekoč že v njegovem žepu... Ko je zavil avto med grmičjem rododendrona, je bil na moč vesel in skočil z nasmejanim obrazom iz voza. čuječna Mabel je že s trate opazila, da se je moralo zgoditi nekaj prav posebnega. Brž je tekla očetu naproti. Tudi Letty je stopila v istem trenutku na prag vežnih vrat. Bili sta čedni dekleti, le malce premočni za njegov okus. Starejša je gledala življenje z žalostne, grenke strani — in to je bilo včasih od sile neprijetno, »... Ali si že slišal o strašnih Kitajcih?« Mabel mu je pribežala s tem vprašanjem naproti. »Uboga Letty je skorajda dobila napad!« Druge dni bi ji bil ukazal molk, zakaj bil je človek, ki ga vsakdanjosti niso spravile s tira. Dva rumenca gor ali dol! Prava reč. Toda danes je bil tako dobro-voljen, da se je prizanesljivo nasmehnil in se celo pošalil zaradi te »razburljive« novice. »Dragica — saj ni vredno, da si v strahu. Perkins mi je že vse povedal. Uboga klateža sta se menda prav tako prestrašila kakor Letty sama. Pridita z menoj v sobo, da se o nečem važnem pogovorimo!« Vsi trije so stopili v sobo; ko je oče zaprl duri za seboj, je koj začel pripovedovati velevažno novico. Na njegovo veliko začudenje sta dekleti to tolikanj pomembno sporočilo sprejeli popolnoma hladno. Mabel si je nebrižnp prižgala ciga~. reto, otresla pepel na preprogo in se spogledala s sestro. Potlej je rekla: »Zate, oče, je to nemara imenitna stvar, toda za naju...?« »Za vaju?« je začudeno vzkliknil oče. »To je na dlani. Ta možakar dobi vendar tretjino ogromnega premoženja...« »že prav; toda koliko od te tretjine dobimo mi?« je vprašala Let-ty, mlajša hči. »In ne glede na to, kdo pa je prav za prav tale poslovodja? Z vsem tem denarjem si lahko najdeva boljšega ženina, kakor je ta rudniški poslovodja!« Mrtvaško tišino je pretrgala Mabel. »Naj si bo že kakor koli, zadevo moramo razčistiti,« je povzela. »Oni stari gospod si menda domišlja, da je za dekle najvažnejša skrb, da ji prinese bodoči mož mnogo denarja v zakon. Toda zame to še zdaleč ni dovolj.« Stephena Nartha je oblil mrzel pot. še sanjalo se mu ni, da bo naletel na tolikšen odpor. »Dekleti, za božjo voljo, ali res ne razumeta, da še prebite pare ne dobimo, ako se nobena izmed vaju s tem poslovodjem ne poroči? Res je in priznam, da bi tudi jaz v vajini koži stvar dobro premislil, to- da pribiti moram, da bi tako imenitne možitve gotovo ne zavrgel.« »Kolikšna pa je prav za prav ta zapuščina?« je brž vprašala gospodinjska Mabel. »To je vendar vaba na trnku. Kar odkrito rečem, da mačka v Žaklju ne kupim. Kakšen družaben položaj je pa zvezan s to možitvijo? Bržčas bi morali odriniti na Kitajsko in prebivati tam v kakšni zanikrni bajti.« Sedela je na oglu velike mize; s prekrižanima nogama je bingljala sem ter tja. Stephen Narth se je nehote spomnil neke barske plesalke iz davnih mladostnih dni... Nekaj v Mabehni pojavi ni bilo v redu — in ne kratko krilce ne njena resda ljubka glavica nista zabrisali tega videza. »Dovolj skromno in tesno smo živeli,« je spet začela. »Kar se mene tiče, rečem samo to, da se z neznancem ne bom in ne bom poročila.« »Tudi jaz ne,« je odločno pribila še Letty. »Tako je, kakor Mabel pravi. Kot žena tegale poslovodje bi bila prava ničla.« »To vama lahko povem, da bi vama ne bilo slabo,« je negotovo zatrdil Narth. Hčerki sta imeli očeta pošteno na vajetih. Zdajci je skočila Mabel z mize. Oči so ji kar žarele. »že vem! Našla sem izhod. Pepel ko dajmo!« »Pepelko?« je zamišljeno ponovil Narth in nagubal čelo. »I kajpak — Joano! Preberi vendar pismo malo natančneje!« Vsi trije so s pridržanim dihom preleteli pismo — in ko so ga prebrali že skoraj do konca, je Letty kar zavriskala. »Nič lažjega — Joano dajmo! Zakaj bi se pa Joan ne poročila? To je zanjo vendar glavni dobitek — zakaj sicer bi čakala ženina do sodnega dne. Pri nas bi bila potlej vendar odveč, ko boš ti bogat. Samo v napotje bi nam bila.« »Joan!« je vzkliknil in si zamišljeno gladi! brado. Nanjo se še spomnil ni bil. In pričel je že četrtič prebirati pismo, besedo za besed0- Res> dekleti imata prav. Joan ustreza vsem pogojem Joeja Brava. Saj je naposled res članica družine. Njena mati je po rodu Nartho-va, še preden je utegnil odložiti pismo na mizo, je Letty že pozvonila in vstopil je služabnik. »Palmer, recite miss Brayevi, naj pride dol.« Tri minute pozneje je stopila v sobo dekle, ki so jo bili trije* Nar-thovi izbrali za žrtev, ki naj potolaži boginjo usode. 4. POGLAVJE Joan Brayeva je bila enaindvajsetletno dekle, a videti je bila mnogo mlajša. Bila je vitka — Letty je sicer zmerom dejala, da je suha kot trska, toda to je bila zgolj zavist. Narthovi so bili namreč vsi okroglih lic, okrogle brade in lepih glav, toda bili so malce zavaljeni in počasni. Joan je pa' bila voljnega telesa in živahnega duha: sleherni njen gib je bil odločen in neprisiljen. Kadar je mirno sedela, je bila podobna umirjeni staroplemkinji, zakaj nikoli ni bila v zadregi, kam bi roke dala. In to je Letty na vso moč srdilo. Joani je bilo videti, da je srečna, ako se je smela gibati. Dolgih deset let je živela zanemarjena, teptana in potisnjena v ozadje. In vendar ni izgubila ne poguma do življenja in zaupanja vase. Zdaj je stala s prešernim nasmeškom v očeh sredi sobe, ošinila drugega za drugim z zvedavim pogledom in koj uganila, da se je moralo zgoditi nekaj nenavadnega. Nežnosti njene polti in ljubkosti njene zunanjosti ni mogla ne zasenčiti ne poudariti nekam izzivajoča lepota njenih sestričen. Bila je podobna kipu, ki bi mu ne smel niti največji umetnik ničesar dodati in ničesar odvzeti. »Dober večer, Mr. Narth.« Strica je ogovorila zmerom tako obzirno. »Skončala sem četrtletni obračun — kar strašen je.« Ob kateri koli drugi priložnosti bi ta novica Stephena Nartha hudo zadela, toda upanje na ogromno dediščino mu je vzelo presojo, »Ne bodi vendar takšna gos,« je ostro povzela. »To je še nerešeno vprašanje, ki zahteva zrelega preudarka...« »Draga moja« — Stephen je iz-previdel, da je obzirnost na moč potrebna — »draga moja, Clifford Lynne je res dober fant, menda med najboljšimi, kar jih tlači zemljo,« je navdušeno dejal, čeprav se mu o Cliffordovem značaju, o njegovi zunanjosti in o njegovih razmerah še sanjalo ni. »To je največja sreča, ki nas je kdaj obiskala. Rečem ti,« je previdno dodal, »da to ni edino pismo, ki sem ga dobil od našega starega prijatelja Josepha. Imam še neko pismo, ki piše v njem obširneje.« Joan mu je gledala v oči, pričakujoč, da ji bo pokazal še omenjeno obširnejše pismo. Toda Narth se ni zganil, zakaj drugega pisma sploh imel ni... »Res, draga Joan, Joseph želi, da bi se ti poročila s tem gospodom.« Počasi je dekle vstalo in njene drobno zarisane obrvi so se privzdignile. »Da bi se jaz poročila? To želi?« je nekam medlo zajecljala. »Saj tega moža niti ne poznam.« »Prav tako kakor mi ne,« je mirno menila Letty. »Saj za to ne gre, ali koga poznaš ali ne. Sploh pa, kako hočeš moškega, ki se z njim poročiš, natančneje spoznati? Vidiš ga pač vsak dan nekaj minut, Continental Ria mesečne obroke! ivan legat ' Liubliena Prešerneva 44 Yet. imt.. 26«3£» Maribor Vetrinisua 30 Tei. nt. 24! »34 da pomeni sto funtov zanj že premoženje. »Kar sedi, Joan,« je začel. Začudena je primaknila stol in sedla. »Daj, preberi, tole pismo!« je dejal Narth in ponudil pisanje Letty čez mizo, da ga izroči Joani. Molče je brala; ko je skončala, je njena drobna lica spreletel nasmešek. »To je pa res preimenitna novica. Prav vesela sem,« je dejala in podsmehljivo ošinila obe sestrični. »In katera bo zdaj srečna nevesta?« Njena neskaljena vedrost je bila za Mabelo huda žalitev. Predrzna Joanina domneva, da se bo ta ali ona izmed sestra zakopala v kakšno zakotno kitajsko vas, ji je pognala kri prav do zatilnika. Današnje razmere zahtevajo od našega kmeta, da svoje pridelke podvoji. Dober pripomoček so ruška umetna gnojila. Za ozimna žita, travnike (na lažji zemlji), vinograde, sadonosnike Nitfrofoskal-Z, 8:12:8 za jesen Ni&rofoslcal-H, 4:8:8 Ni^roloskal-I, 8:6:8 po kakovosti zemlje Za vse kulture, ki rabijo dušik, je apneni dušik za naše razmere in podnebje najučinkovitejše in najcenejše dušično gnojilo. To velja predvsem za travnike, ki dajo krepkejšo in beljakovin polnejšo krmo. Plevel v oziminah in jarinah uničimo z neoljenim apnenim dušikom, ki uničuje tudi razne škodljivce in golazen (muhe v smetišču in gnojnici) ter pospešuje kompostiranje in desinfekcijo organskih odpadkov. Vsa strokovna navodila prejme vsak kmetovalec, ki se zanima za pravilno uporabo umetnih gnojil pri: IVSRKiCI ZA IUŠIK D. D. HIŠE, V RUŠAH njegovega značaja pa vendar ne poznaš, šele po poroki se ti pokaže v pravi luči!« Toda vse to Mr. Narthu ni olajšalo poti do cilja. Namignil je Let-ty, naj molči. »Joan,« je sam povzel, »saj veš, da sem ti bil zmerom naklonjen. Svoj dom sem delil s teboj in še kaj več sem storil zate; to itak sama veš.« Ošinil je hčeri s pogledom, češ, odidita! Ko so se vrata za njima zaprla, je nadaljeval: »Joan, od srca se morava pogovoriti.« To ni bilo prvikrat, da je govoril odkrito z njo, zato je že kar vedela, kam meri. Imela je nekoč brata, lahkomiselnega vetrnjaka, ki je bil v službi pri tvrdki Narth Brothers. Fant je lepega dne pobegnil z blagajno — nekaj sto tuntov šterlingov je bilo v njej — toda svoj greh je plačal z življenjem, ko je bežal v neko pristanišče. Našli so ga mrtvega na cesti pri Kentu pod razvalinami ponesrečenega avtomobila. Potlej ji je bila še živo v spominu zgodba o njeni stari, bolni materi, ki jo je Mr. Narth zadnja leta pred smrtjo podpiral. (»Saj ne gre, da bi jo poslali v ubožnico, oče,« je takrat menila Mabel. »Ako bo kdo to v časnikih bral, nas bodo vlačili po zobeh!« Mabel je bila Mabel že s šestnajstimi leti!) »Ne bi te rad spet spomnil, kaj sem že vse storil za vašo družino;« in je vendar začel kar po vrsti naštevati svoje dobrote. »Vzel sem te bil v svojo hišo in sem ti dal dostojen družaben položaj, kakršnega bi sicer nikoli ne bila dosegla. Zdaj, zda] imaš vendar priložnost, da mi dokažeš svojo hvaležnost. Vedi torej, da res in vneto želim, da se poročiš s tem človekom.« Vgriznila se je v ustnico, toda pogleda ni dvignila s preproge. »Ali slišiš, kaj pravim?« Prikimala je in počasi vstala. »Ali res hočete, da se poročim?« »Rad bi, da postaneš bogata gospa,« je s poudarkom dejal. Dalje prihodnjii = ŠPORTNI TEDNIK Slovenci vodijo na dirki okoli Srbije Samo še dve tekmi in tekmovanje v plavalni ligi bo končano. Za prvo mesto in naslov najboljšega plavalnega kluba v Jugoslaviji sta na koncu prišla v poštev samo še Ilirija in Viktorija. Viktorija si je pa v Dubrovniku dovolila nešportno dejanje, s katerim si je pokopala vse nade, in se bo morala zadovoljiti s tretjim mestom. 2e danes lahko rečemo, da bo prvak Ilirija. Jug ima sicer 50 točk več in torej Iliriji zadostuje, da v srečanju z Viktorijo doseže vsaj 51 točk, kar je več kot gotovo. Prav škoda je, da je v Dubrovniku prišlo do izgreda, ker bodo Sušačani morda Iliriji oporekali, da je zasluženo državni prvak. V Dubrovniku so odplavali le 5 točk sporeda. Na 100 m prosto za moške se je razvila ogorčena borba. Skoraj vsi štirje so obenem priplavali na cilj. Sodniški zbor je prvo mesto prisodil Jugu, ostala tri mesta pa proglasil za mrtvi tek. Viktorija se s tem ni zadovoljila in je odstopila. Jugovi tekmovalci so sami nadaljevali tekmo do kraja. Viktorija je pozneje sprevidela svojo nepravilnost in predlagala, da bi se preostale točke nadaljevale naslednji dan. Jug je to odklonil in se postavil na stališče, da je zmagal s 64:27 točkam, v rvaterpolu pa s 5 : 0. Viktorija je vložila na Vrhovno plavalno zvezo protest, ki bo pa bržčas zavrnjen. Tehnični rezultati so bili: moški: 400 m prosto Žižek (J) 4:49.4, kar je najboljši letošnji rezultat v Evropi, 100 m hrbtno Luka Ciganovič (J) 1:12.4, 100 m prosto L. štakula (J) 1:01.2, 200 m prsno Barbieri (J) 2:54.5, 4X 200 m Jug 10:34; ženske: 100 m prosto Dunič (V) 1:17.4, 200 m prsno Pozniak (J) 3:21.8, 100 m hrbtno Bar-tulovič (J) 1:27.8, 4X100 m Jug 5:35.2 Na povratku se je Viktorija ustavila v Splitu. Jadran se ima zahvaliti samo Bearovi, da je beležil tri zmage, povsod drugod je zmagala Viktorija. Končni izid je bil 64:44 za Viktorijo. Jadran je na 200 m prsno postavil samo eno tekmovalko. V waterpolu je Viktorija zmagala s 4:1. Tehnični rezultati: moški: 400 m prosto Defilipis (V) 5:16.1, 100 m hrbtno Vidmar (V) 1:16, 100 m prosto Defilipis (V) 1:01.2, 200 m prsno Gr-kinič (V) 2:57, 4 X200 m Viktorija 10:12.6; ženske: 100m prosto Beara (J) 1:12.8! najboljši čas v Jugoslaviji, 200 m prsno Boršič (V) 3:25.2, 100 m hrbtno Beara (J) 1:28, 4X100 m prosto Jadran 5:21.3. Jug in Jadran sta odigrala že vse tekme, Viktorijo čaka še srečanje z Ilirijo in ZPK. Po točkah je položaj naslednji: Jug 490, Ilirija 440, Jadran 363, Viktorija 336, ZPK 313; po po-vprečku: Ilirija 62.85, Jug 61.25, Viktorija 56, Jadran 45.37, ZPK 44.71. V Zagrebu je bilo v soboto in nedeljo tekmovanje za juntor&ko državno prvenstvo v plavanju. Zaradi mrzle vode, imela je komaj dobrih 15 stopinj, so mnogi odstopili in niso hoteli več tekmovati. Večina klubov ni nastopila kompletno. Prvak je postal Jug z 210 točkami pred ZPK s 150 in Ilirijo s 63. Poleg povprečnih so bili doseženi nekateri prav dobri rezultati, štakula (Jug) je na 50 m prosto plaval 27.2, Pinčeva (Ilirija) na isti progi 32.6, kar je bolje od državnega rekorda, na 200 m prosto je Mi-loslavič (Jug) dosegel lep čas 2:23.4 in Jug v mešani moški štafeti 3X100 m 3:47.6. V waterpolu je prvak Jug. V Celju je bil atletski miting z udeležbo domačih, ljubljanskih, zagrebških in mariborskih atletov. Posamezni rezultati so bili izvrstni. Predvsem je omeniti nov jugoslovanski rekord inž. Stepišnika (Ilirija) v metu kladiva. Z novo znamko svetovne vrednosti 54.64 m, je za več ko štiri metre izboljšal svoj lastni dosedanji rekord. Račič (Ilirija) je z 10.8 izenačil državni rekord na 100 m. Prav dober je bil Oroszy (Rapid) v skoku ob palici s 3.46 in Košir (Planina) s 4:03 na 1500 m, kjer je premagal favorita Kotnika (Concordia), ki je tekel 4:05.1. V nedeljo se je začelo tekmovanje v slovenski nogometni ligi. Zanimanje občinstva je bilo neznatno. V Ljubljani je Ljubljana brez težave porazila šibki Maribor s 4:0. Le netočnemu streljanju ljubljanskih napadalcev se ima Maribor zahvaliti, da ni bil poraz še hujši. Presenetil je Kranj, ki je v Mariboru premagal železničarja z 2:1. Domači so odpovedali na vsej črti, gostje so pa igrali požrtvovalno in so zmago zaslužili. Na Jesenicah je Bratstvo po hudi borbi zmagalo nad Marsom s 3:2. Ljubljančani so si sami zapečatili usodo z lastnim golom, V Celju je trboveljski Amater zaslu ženo premagal Olimpa z 2:1, ki s svojo igro ni zadovoljil. V hrvatski ligi je Gradjanski premagal železničarja 8 : 0, Hašk osješko Slavijo 4:1, varaždinska Slavija je podlegla Splitu z 1 :3, Bačka Concor-diji z 1:2, Hajduk je pa premagal Saška 4 : 0. V srbski ligi je BSK premagal Jugoslavijo iz Jabuke 3 :1, Jugoslavija sarajevsko Slavijo 2 : 1, Zak Baska 2 : 1, Jedlnstvo Vojvodino prav tako 2:1 in Gradjanski iz Skoplja Bat'o 3 :2. Prejšnji četrtek se je začela velika kolesarska krožna dirka okoli Srbije, dolga 1342 km, prevoziti jo pa morajo v osmih etapah. Za dirko se je prijavilo 35 dirkačev, med njimi Slovenci Grabner, Peternel, Gartner, Premk Golob, Kersnik, Podmilščak, Sever Jakša in Mrak. Tudi Hrvati in Srb so poslali svoje najboljše in manjka samo prvaka Prosenika. Startni znak je dal v imenu mini stra za telesno vzgojo prometni mi nister Nikola Bešlič. Prva etapa je šla do Zvornika s poletapo v šabcu v skupni dolžini 163 km. že v tej etapi so morali nekateri odstopiti zaradi hudih pok var in poškodb. Po prvi etapi je vodil Zagrebčan Davidovič pred Radio Ljubljana od 5. IX. do II. IX. 1940«. ČETRTEK 5. SEPTEMBRA: 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Veseli operetni zvoki. Sodelujejo: ga. Dragica Sokova, g. Andrej Jarc in Radijski orkester. Dirigent D. M. Šijanec. 14.00: Poročila 10.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 20.00: Deset minut zabave 20.10: Slovenščina za Slovence 20.30: Argentinske popevke, poje g. Crkvenič Mirko, pri klavirju g. Eiletz Rudolf 21.15: Reproduciran koncert simfonične glasbe 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri. PETEK 6. SEPTEMBRA: 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče. Praznovanje rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. 9.30: Prenos zahvalne službe božje iz stolnice 10.00: Odkritje spomenika kralju Aleksandru I. Zedinitelju (prenos iz Zvezde) 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Radijski orkester 14.00: Poročila 14.10: Tedenski pregled Tujskoprometne zveze 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 20.00: Za planince 20.10: Ženska ura 20.30: Akademski pevski kvintet 21.15: Radijski orkester 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Plošče. Konec ob 23. uri. SOBOTA 7. SEPTEMBRA: 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02 Plošče 14’00: Poročila 17.00: Otroška ura 17.50: Pregled sporeda 18.00: Radijski orkester 18.40: Pogovori s poslušalci 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 20.00: Zunanjepolitični pregled 20.30: Halo! Berite naš novi podlistek! Življenjska pot časopisnega romana in njegovega avtorja. Izvajajo člani radijske igr. družine, napisal in vodi Jožek. 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri. NEDELJA 8. SEPTEMBRA: 8.00: Jutrnji pozdrav 8.15: Radijski orkester 9.00: Napovedi, poročila 9.15: Radijski orkester 9.45: Verski govor 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice 11.00: Plošče 11.45: Pevski zbor »Tabor« 12.30: Objave 13.00: Napovedi 13.02: Radijski orkester 10.30: Dijaška oddaja 17.00: Kmetijska ura 17.30: Prenos tekme harmonikarjev in Šramlov z velesejma 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 20.00: Naši novi pevci od vseh strani 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Plošče. Konec ob 23. uri. PONEDELJEK 9. SEPTEMBRA: 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Radijski orkester 14.00: Poročila 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 20.10: Mesečni slovstveni pregled 20.30: Veseli operetni zvoki. Sodelujejo: ga. Jelka Igli-čeva, g. Ado Darian in Radijski orkester. Dirigent D. M. Šijanec. 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Prenos lahke glasbe z velesejma. Konec ob 23. uri. TOREK 10. SEPTEMBRA: 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napove- Za jesen % kupite za obleke itd., sebi in družini najbolje in najceneje Manufakturi NOVAK LJUBLJANA, KONGRESNI TRG 15 PRI NUNSKI CERKVI di 13.02: Citre in harmonika 14.00; Poročila 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 20.00: Deset minut zabave 20.10: Slomšek o maternem jeziku in narodni zavednosti 20.30: Radijski orkester 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Plošče. Konec ob 23. uri. SREDA 11. SEPTEMBRA: 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Melodije raznih dežel. Poje gdč. Carmen Antič, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek 14.00: Poročila 18.30: Mladinska ura 18.45: Plošče 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 20.10: Razvoj fotografije (g. Oskar Kocjančič) 20.30: Samospevi ge. Pavle Lovšetove 21.15: Koncert tamburaškega orkestra 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Plošče. Konec ob 23. uri. Celnloidne Ščite za vrata dobavlja po vsaki meri in barvi tvrdka FRANJO ZRNEC, steklarstvo LJUBLJANA, KopitarjevaI Telefon 38-66 FR. P. ZAJEC IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, sedaj Stritarjeva ul-6 pri frančiškanskem mostu Vsakovrstna očata, daljnogledi, logiomeri, barometri, Mgromelri, itd. Velika izbira ur, zlatnine in srebrnine. Samo kvalitetna optika Ceniki brezplačno Cene naših malih oglasov so zmerne in casu primerne v LJUBLJANA, TAVČAR J E VA 7 BIANCHI. PUCH, NSU, PHANOMEN Zavarovalne zastopnike za mesto Ljubljana In vse ostale kraje v dravski banovini sprejme stara, renomirana zavarovalna družba. Pogoj: poznanstvo, priljubljenost in agilnost. Ponudbe pod „Vztrajen“ na upravo »Družinskega tednika". Posteljno perje „Luna“, Maribor, kemično čiščeno po din 12"—, 25'— 35’—, 55’—, gosje perje, sivi in beli puh, po konkurenčnih cenah, dobite pri Glavni trg 24. — Vzorci brezplačno! STRELE VAS VARUJE STRELOVOD AMERIŠKA GUMIJASTA SPECIALITETA O.K V ČITAJ O-KE ! Beograjčani Veljkovičem, Drljačičem in Vojnovom. Izmed Slovencev je bil šesti Peternel, sedmi Grabner, deveti Gartner. Razlika med prvim in desetim je bila le 20 sekund. Druga etapa od Zvornika do Sarajeva je bila dolga 148 km. Zmagal je Drljačič pred Davidovičem, Gartnerjem in Peternelom. Od Slovencev je bil šesti Grabner, sedmi Podmilščak, deveti Golob, trinajsti Mrak, devetnajsti Sever, enaindvajseti Kersnik, dvaindvajseti Jakša. Po drugi etapi je bilo v skupni oceni med prvimi desetimi pet Slovencev in sicer Gartner kot tretji, Peternel kot četrti, Grabner kot šesti, Podmilščak kot sedmi in Golob kot deveti. Vodil je Drljačič s časom 11:50:28 pred Davidovičem v 11:51:35. Gartner je bil za prvim 3, Peternel pa 4 minute. Tretjo etapo od Sarajeva do čačka v dolžini 253 km so morali zaradi hude nevihte prekiniti v Užicu. Na prvi vmesni etapi (119 km) do Višegrada je zmagal Peternel tik pred Podmil-ščakom, ki mu je po 10 sekundah sledil še tretji Slovenec Gartner. V tej gorski etapi so imeli glavno besedo Slovenci. Tudi pri nadaljevanju do čačka so slovenski dirkači zasedli prva mesta. Zmagal je Peternel pred Gartnerjem. V skupni oceni tretje etape je bil vrstni red naslednji: 1. Peternel 10:07:12, 2. Gartner 10:16:25, 3. Veljkovič 10:16:26, 4. Podmilščak 10:23:14, 5. Grabner 10:31:41. Od ostalih Slovencev je bil osmi Golob, dvanajsti Jakša. V celotni oceni so se Slovenci dobro popravili in so zasedli prva štiri mesta. Vodi Peternel v času 22:01:57, 2. Gartner 22:04:55, 3. Podmilščak 22:21:44, 4. Grabner 22:31:30. Golob je na sedmem mestu, Jakša pa na štirinajstem. Od Zagrebčanov je Davidovič na petem mestu s časom 22:31:58. Na Savi od mosta na cesti Lesce— —Bled do sotočja obeh Sav, kar je 12 km, je bilo v nedeljo državno prvenstvo kajakov na divjih vodah. Pri enojkah je bil najboljši Ljubljančan Drovenik 2 minuti pred Zagrebčanom Vincencom, a so ga diskvalificirali, ker je imel 2 cm ožji čoln kot ostali. Prvak je tako postal Vincenc, V dvojkah sta zmagala Ljubljančana inž. Gaberšček in Mikuž. MOLI OGLASI FRANJO PERČINLli konc elektrotehnično podjetje LJUBLJANA, Cosposvetsk* cesta 1« Teleton 23-71 Na zalogi Imam vedno vse priprave in apa rate za gospodinjstvo, kakor tudi vsa svetlobna telesa. L L od žarnice do lestenca ave-tovnoznane tvrdke »Siemens«. IzvrSujem tudi električno napeljavo ta razsvetljavo In pogon OREHOVA JEDRCA sortiran cvetlični med in medico dobite nalceneje v „ MEDARN1 Ljubljana, Židovska ul. 6. 48. T. OKAMA MAZILO It zdravilnih teliSč. čudovit uspeh pri ranah, opeklinah, otuljenjih, volku, turih In vnetjih Itd. za nego dojenčkov, pri kotnem vnetju, izpuščajih ln hra stah oa temenu, ta razpokane prsne bradavico. Dobi se v lekarnah In drogerijah. VOJNO ŠKODO in druge drž. papirje kupujemo proti takojšnji gotovini. Tudi posamezne komade RUDOLF ZORE Ljubljana - Gledališka ulica 12 IZDELUJEMO GUMBE Pobiramo spuščene pentlje na nogavicah GALANTERIJA VERDAJ Ljubljana, Igriška ul. 14 KISLO ZELJE novo, prvovrstno v sodčkih, dobavlja po naročilu in najnižji ceni Gustav Erklavec, Ljubljana, Kodeljevo, Povšetova 47, tel. 25-91. NE SAMO TRI legitimacijske slike za 10 din, tudi najmodernejše fotografije vseh vrst pri Foto Pavlovčič, Poljanska cesta 12. NEKADILEC POSTANETE V treh dneh z na Šim zanesljivim in popolnoma neškodljivim sredstvom »Nikotinol«. — Velika steklenica din 70’—, mala din 60*—. Pošilja po povzetju »Jugopatent«, Ljubljana, Dvoržakova 8. Iščemo zastopnike. POČITNICE DOMA. Letos ni pravega vremena. Sončite se doma z našo patentirano ultravioletno obsevalko. Original Rub. Po par obsevanjih dobite lepo športno rjavo polt. Zahtevajte prospekte! »Jugopatent«, Ljubljana, Dvoržakova 8. Sprejmemo zastopnike. REVMATIZEM, išijas, nevralgijo, zamaščenost uspešno zdravite z našim masažnim aparatom »Vibrator«. Izboren tudi za nego lepote. Cena din 420’—. »Jugopatent«, Ljubljana, Dvoržakova 8. — Iščemo zastopnike. NALIVNA PERESA s prozornim držalom, zlato pero z desetletnim jamstvom dobite od din 60’— naprej samo pri »Jugopatent«, Ljubljana, Dvoržakova 8. Iščemo zastopnike. POSOJILA dajemo našim članom in varčevalcem. Ugodni pogoji. Vloge obrestujemo po 5 odstotkov. Vsi varčevalci brezplačno zavarovani. Zadruga »Moj dom«. Ljubljana, Dvoržakova 8. — Iščemo poverjenike. Grafolo&ka pisarna Globočnik Feliks, grafolog Ljubljana, Pražakova 11 izdeluje psihoanalize, expertize, ocene, dokazila itd. Strokovno delo, diskrecija zajamčena. Obleke, perilo, vetrni suknjiči, dežni plašči, trenčkoti in vsa praktična oblačila, nudi v največji izberi, najceneje Presker Ljubljana, Sv. Petra c. 14 Plačajte naročnino! grafolog F ¥ odloži! Znoman Karmoh ia d.loh Vam *oco»kop. N,, primano »potobno** prihodnjo** * iivli«-n« glada na ro« , ta čudo»ilo« 'f. L Karmah Vaio 0P«Vdo.WdO|‘lahko do ««, loterije i*d. E&, -■b.^S,Nrp.. na ladiVuj«, kojfi v** | j*jo dri doi|0, — Grafolog Vam P0 , m. irgo' i Vo* noilo« m pa»'f< Vam o Voi bo docnoih. »*dan|0,hJn i .et nego b« *mat iraii ta lmotno. Kupci knji a, »No* t.vol -n okulln« r^jne« dob„u A« gO" <»*• njeno breiploino- Polip** ie done* nalanean natlov in (0i,.napadalk;. £ ^ ,oi in okultna Wi , čekovni račun ,-,o točno >n tta'110 odreto F.T KARMAH i A L E C Sporofi »No« "‘šSS. PUHASTE ODEJE - specialno delo, svilene in klot odeje iz vate, perje,vseh ------------------ vrst, kupite najsoiidneje v trgovini SEVER, Marijin trg 2 Izdaja K. Bratuša, novinar; odgovarja Hugo Kem, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek — vsi v Ljubljani.