Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Rafiun pri poStnam ček. m. v'Ljubljani St. 11.409 Valja m*8eSno, prejonan v upravi ali po Volt! 10 Din, dostavljan na dom pa12 Din Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta Telefon: Uredn. 2440 Uprava 2455 Maribonhl Cena 1 Din Leto IV. (XI.), štev. 105 Maribor, petek 9. maja 1930 »WWJTtPA« Oglati po tarlfu Oglase eprejama tudi oglasni oddalek .Jutra" v Ljubljani, PraSemova ul let «,.4 Na tisoče naših sezonskih delavcev Je tekom minulih inesccv, zlasti v zadnjih tednih, odpotovalo preko mej nase države v razne tuje države, v Fran cijo, Nemčijo, Belgijo, Holandsko itd., iskat zaslužka in kruha. Ta pojava, ki se ponavlja leto za letom, nas mora si>iti k razmišljanju o problemu naše sezonske emigracije in o problemu naše emigracije sploh. Glede sezonskih delavcev se moramo vprašati: 0ii ie ta emigracija našemu narodne-niu gospodarstvu v škodo ali korist? Pozitivni ali negativni odgovor na to vprašanje mora uravnati nadaljnje Dostopanje naših državnih in drugih ?blasti, zlasti pa izseljeniških oblasti 111 uradov. , J ekom lanskega in deloma tudi letošnjega leta smo imeli ponovno priliko citati, mnoge članke o teh vprašanjih iz peresa šefa borze dela v Ljub-?}• fr- žužeka, ki jc v svojih člankih iznesel mnogo zanimivega materijala zlasti glede naših sezonskih delavcev v Nemčiji, ki so večinoma iz Prekmurja in ki jih je zbrala in instradirala v Nemčijo borza dela v Murski Soboti, kakor prejšnja leta, tako zopet cele stotine tudi letos. Glasom zbrane statistike so tiri-nesli ti delavci lani ob povratku seboj Povprečno po pet tisoč dinarjev, nekateri celo po osem do deset tisoč dinarjev. Ker je bilo teh naših delavcev lani v Nemčiji krog 800. pomeni to čisti prirastek našega narodnega zaslužka odnosno premoženja krog 4 milijone Din, kar je za Prekmurje vsekakor znatna vsota. v Tudi Holandija je nudila doslej našim sezonskim delavcem lep zaslužek. Šli so tja večinoma izučeni rudar Ji. ki jih je pa v zadnjem času vedno manj na razpolago, ker je trboveljska premogokopna družba zopet tako zaposlena, da dela s polno kapaciteto. Zato se je dotok naših radarjev v Holandijo skrčil, in oni. ki so odšli tja, sprva kot sezonski delavci, so večinoma ostali tam. Jih je tam okrog Šest tisoč, večinoma iz rudarskih revirjev v Zagorju, Trbovljah, Hrastniku in deloma v Idriji. Naše izseljeniško vprašanje je postalo tekom zadnjih let predmet resnega razmotrivanja vseh onih, ki se bavijo s socijalno politiko. Izseljeniški urad v Ljubljani jc izvršil ogromno delo. Sestavil je kataster izseljen cev iz Slovenije, ki obsega danes že krog 30 tisoč naslovov naših izseljencev. Poleg tega je zbral tudi že podatke o skoro vseh izseljeniških podpornih in kulturnih organizacijah v vseh deželah, kjerkoli je kak naš izseljenec, o njihovem časopisiu itd. Zbran pa je tudf kataster vseh onih trgovskih in industrijskih podjetij, ki Prihajajo v poštev pri zaposlevanju naših izseljencev. Vse to delo je da- lo mnogo truda in zahtevalo mnogo časa, ker se jc sestavljala statistika večinoma na podlagi podatkov, ki so Jih dobili od sorodnikov izseljencev Sestanek Briand—Henderson PRED ZASEDANJEM SVETA DRUŠTVA NARODOV. — FRANCOSKO-ITA-LIJANSKO RAZMERJE, — MARINKOVIČ PREDSEDNIK. PARIZ, 9. maja. Angleški zunanji minister Henderson jc prispe] snoči semkaj in je imel davi več daljših raz govorov s francoskim zunanjim ministrom Briandom. Kakor se zatrjuje v informiranih krogih, sta se bavila oba državnika z vprašanji, ki so pa ostala povodom zasedanja Sveta Dru štva narodov v Ženevi, ki se otvori v pondeljek, zopet aktualna. V zveri s tem se dalje zatrjuje, da sta se Bri-and in Henderson posvetovala predvsem o vprašanju francosko-italijan-skega razmerja, pri čemer jc pripravljena Angliia prevzeti vlogo posredovalca. Angleški zunanji minister je ba je predlagal, da naj sc zasedanje pri- pravljalne razorožitvene komisije Društva narodov odgodi do oktobra, da se moreta Italija in Francija med tem sporazumeti o onih vprašanjih, ki so ostala o priliki londonske brodov-ne konference odprta. V soboto zvečer se bo Henderson odpeljal iz Pariza v Ženevo. BEOGRAD, 9. maja. Danes popoldne odpotuje jugoslovanski zunanji minister dr. Marinkovič v spremstvu ministerijalncga ravnatelja v zunanjem ministrstvu, Konstantina Fotiča in tajnika Pavloviča v Ženevo, da se udeleži 59. zasedanja Sveta Društva narodov, kateremu bo tokrat predsedoval. Beograjski proces BEOGRAD, 9. maja. V razpravi proti zagrebškim teroristom pred državnim sodiščem sta bila davi zaslišana bivši u-radnik mestne elektrarne v Karlovcu., Anton Štefanac in 24 letni mesarski pomočnik Pavel Marketič. Štefanovi« je obtožen, da je montiral peklenske stroje, ki naj bi pognali v zrak železniški most pri Martinovki. štefanac zanika vsako krivdo, naročil jc le pločevinaste škatlje za petarde, s katerimi naj bi se demonstriralo proti poklonitveni deputaciji. Obtoženec je skušal tudi razbremeniti Bernardka, češ da ta ni imel niti pojma o tem, ker mu tudi ni bilo mogoče zaupati. Marketiču očita obtožnica, da je sodeloval pri pripravah za usmrtitev gotovih generalov in drugih visokih dostojanstve nikov. Obtoženec je v preiskavi močno obremenil Bernardina in ga označil celo za kolovodjo tajne organizacije. Danes pa je prosil senatnega, predsednika za dovoljenje, da sme prositi Bernardida za odpuščanje, da ga je v stiski obdolžil raznih stvari. Sledilo je čitanje aktov iz preiskave, nakar je bila razprava za danes zaključena. Sneg u Francij? PARIZ, 8. ma.ia. Že dva dni razsaja v nekaterih pokrajinah jugozapadne Francije veliko neurje. Po gornjih pokrajinah je zapadel tako debel sneg, da so ceste neprehodne. Sneg je zapadel celo v bližini Merseilla, kar je za sedanji letni čas tamkaj nekaj izrednega. HUMANIK v PU*' ČRNA 2/jr I . . PLATNENA 1*5 NAjBOLj 51 IN VENDAR CENENI Dobimo zvočni Ulm v našem jeziku! Dasi so zvočni filmi sprva tudi v Beogradu, Zagrebu in drugod, kjer so se v naši državi predvajali, vlekli, je začelo zanimanje vendar kmalu popuščati, ker so se ljudje naveličali poslušati doige pogovore v tujih, nerazumljivih jezikih. Zato se sedaj tudi že velika filmska podjetja v Berlinu in drugod bavljo z načrti za izdelavo filmov v našem jeziku. Znani kinematografksi strokovnjak, naš državljan Aleksander Horvat, ki je do-zdaj delal pri Ufi in drugih velikih filmskih podjetjih v Nemčiji in Angliji, je dopotoval nedavno v Beograd, da pripra- vi tertn za snimanje zvočnega filma v našem jeziku in z našimi pesmimi* Za ta film se bodo uporabile naše domače igralske moči. Vendar bo pa film izveden tako, da ga bodo lahko igrali tudi v inozemstvu, ker bi se samo za predvajanje v naši državi stroški filma ne izpla* culi- Velik uspeh g. Šimenca v Berlinu. Znani prvi tenorist zagrebške opere g. Marijo Šimenc, ki je pričel svojo gledališko karijero v Mariboru, je nedavno gostoval v berlinski državni operi. Inozemski listi registrirajo ta dogodek in imenujejo Šimencev uspeh senzacijonal-nim. G. Šimenc se mudi že nekaj tednov v Berlinu in izgloda, da bo dobil za bodočo sezono angažman v berlinski državni operi. Tam je angažirana že tudi naša rojakinja Ljubica Oblak-Strozzi. Na znakih zastruplenja jc sinoči umrla na prevozu v avtomobilu iz Sv. Petra v Maribor, kamor so jo pe* Ijali k zdravniku, poldrugo leto stara hčerkica delavca, Veronika Harb. Nebogljenec. Na veliko začudenje je snoči prlpe* ljal policijski stražnik na mestni soci-jalno-politični urad nepoboljšljivega 81etnega Januša Maksa, ki je vnovič, to pot že četrtič pobegnil iz mladinskega zavoda v Ljubljani, zadnjič komaj pred osmimi dnevi, kar dokazuje, kako pomanjkljivo nadzorstvo vlada v mladinskih zavodih v Ljubljani. Kraljevska banska uprava v Ljubljani, na katero ,se je vložila radi tega ponovna pritožba, naj bi v tem pogledu napravila red! Menda bo Ljubljana zmogla, da ukroti takega pa glavca, ker vendar ne gre, da bi pristojni uradi imeli neprestano opraviti ž njim. Pripovedoval je, da ie prišel v Ljubljani na postajni peron brez voz nega, oziroma peronskega listka na ta *iačin, da se je pri vhodu pomešal med druge ljudi. Vstopil je v vlak proti Mariboru in ker je sprevodnik med potjo opazil, da nima voznega listka, ga je v Mariboru izročil Železniški policiji. Se sinoči, takoj po svojem prihodu, Je bil zopet odpravljen v Ljubljano. — fpominlalto te CMD in dali izseljeniškemu uradu na razpolago občinski uradi. Naravno,_ da slika naše emigracije s tem še niti od daleč ni popolna. Zanimivo je pri tem. da sporedno z izseljenjem naših ljudi opazujemo tekom zadnjega časa dotok neizučenih delavcev iz juga v naše kraje. Ti se pozimi vračajo zvečine domov, deloma pa gredo za rudarje v Trbovlje. Na drugi strani pa gredo zopet naši izučeni delavci, zlasti tudi obrtniki, profesijonisti, služkinje, hotelsko oso-bje itd. na jug. Statistika, ki jo je nedavno o slovenski emigraciji objavil tajnik Delavske zbornice, kaže, da je naša Slo- venija v polnem pomenu besede zemlja, ki ljudi izvaža. V letu 1870. do 1910 bi se bilo prebivalstvo ozemlja današnje dravske banovine brez izseljevanja povečalo za 318.000 oseb, dejanski pa je naraslo samo za J. 18 tisoč oseb, kar pomeni, da je znašala naša emigracija v teh letih 200 tisoč oseb. Zanimivo je, da se je število oseb, zaposlenih v poljedelstvu, v 1. 1890. do 1910. znižalo za 58 tisoč. Po svetovni vojni je nastal preokret: emi gracija je momentano zastala in vojne izgube so bile hitro nadomeščene. Če bi bilo pri tem ostalo, bi bile kmalu nastale katastrofalne posledice še večje brezDoselnosti, nego jo imamo. Vsi ti problemi nas silijo, da odtok in dotok prebivalstva reguliramo bolj sistematski, nego se je to godilo do-zdaj. Povečati moramo svojo pozornost za študij gospodarskih in socijal nih prilik doma in med izseljenci, Skrbeti moramo za vzdrževanje kulturnih vezi naše emigracije s staro domovino. Predvsem pa moramo posvečati več pozornosti tudi notranji kolonizaciji, ki je pa bistveno v zvezi s končno rešitvo in ureditvo vprašanja agrarne reforme. Saj bi Prekmurje samo dalo mnogo manj sezonske in tudi ostale emigracije, ako bi tam agrarno vprašanje bilo Že končnove« ijavno rešeno. Razširjenje počitniške kolonije na Pohorju LETOS GREDO NA POHORJE 4 SKUPINE PO 120 OTROK OD 4. DO 21. LETA, VSAKA PO MESEC DNI. — VELIKE REUREDITVE IN IZPOPOLNITVE KOLONIJE. Sinoči se jc v društvenih prostorih, v šoli Cankarjeva 5, vršil II. redni občni zbor Društva za zdravstveno zaščito otrok in mladine pod vodstvom predsednice se Maistrove. Iz poročil predsednice, tajnika in blagaj-nice ter gospodarskega poročila je bilo posneti, kako ogromno delo je društvo izvršilo tekom minulega leta ob sodelovanju in s podporo raznih čini-tcljev in oseb: banske uprave, mestne občine, bivše obl. samouprave, iSLutoiot! Zdravstvenega doma, Slov. ženskega društva, mnogih dobrotnikov. Gospo darica ga Balonova jc bila deležna posebne zahvale s -strani ge predsednice in občnega zbora za njeno neumorno »podpiranje treh oglov« pri društvenem delu. Blagajniško poročilo izkazuje za lansko poslovno leto ogromno vsoto Din 480.924.83 izdatkov, skoro izključno za investicije v pohorsko kolonijo. Pravila društva so’ se v nekaterih točkah spremenila. Predvsem se je delokrog raztegnil z ozemlja bivše mariborske oblasti na celo dravsko banovino. Število odbornikov se je pomnožilo od 6 na 12 V novi odbor so izvoljeni: ga Maistrova kot predsednica in g. dr. Marinič kot njen namestnik: g. Slavoj Dimnik kot tajnik in g. Vlad. Biček kot namestnik; ga Pinterjeva kot bla-gajnica, g. ravri. Boltavzar kot namestnik: ga Balonova kot gospodarica; g. šol. upr. Sodovšnik kot namestnik; v odbor pa gg. dr. Hacin. Grčar, dr. Kac, inž. Černe; gospe Majcenova, Lipoldova, Kožuhova, gdčna Bračičeva, gg. dr. Rebernik, dr. Jagodič, dr. Vitovec. Eno mesto se jc še rezerviralo za Slov. Bistrico. Pregledniki so gospe Lenkovičeva in Poljančeva ter g. Kenda. Na predlog g. inž. Černeta sc jc sklenilo, najprej izgraditi vodovod. Prva skupil’" fc-rijalcev bo šla na Pohorje žc 1. junija. Mariborski in dnemi drobi% Autofiot ? Zanimanje staršev za počitniško kolonijo pri Sv. Martinu na Pohorju je — kakor smo čuli iz poročil na občnem zboru — žc zelo veliko in je ver-. jetno, da bo pripravljene za kolonijo veliko več mladine, nego je bo mogla kolonija letos sprejeti. Zato je važno, da se široka javnost še veliko bolj seznani z bistvom kolonije in z nje ogromnim pomenom. Za našo mladino, ter da i korporacije i posamezniki še v vv Michel Uvaco £ukcedja J&otgia l|edevlnikl ranu 89 Lukrecijino maščevanje. Drugo dopoldne so poklicali Ragastensa h knezu Mantredi. Knez je stanoval v palači Alma. Kakor hitro je prišel, ze so vedli viteza h knezu, ki je govoril t grofom Alma. »Pridite bliže, gospod,« je dejal Manfredi, ko je stopil vitez v njegovo sobano. »Pridite bliže, da vam čestitam nekoliko bolje, nego je bilo včeraj mogoče •..« »Rešili ste nas vse.« je dodal grof Alma. »Visokost... knez.« je dejal Ragastens, »boril sem se samo, kakor veleva vojaku dolžnost...« »Nikakor ne,« je rekel Manfredi živahno. »Borili ste se kakor izkušen poveljnik. Vi edini ste videii šibko točko. In vaš viharni naskok je vredno zaključil včerajšnji dan. .. Brez vas, sinko moj. bi bila stala Cezarjeva armada že davi nred mestnimi vrati...« Ragastens se je naklonil. »Mislili smo,« je povzel nato grof Alma, »da bi vam ponudili nagrado, vredno sijajnega dejanja, ki ste ga izvršili.« Ragastens je za hip zaprl oči. misleč si, da mu je najlepša nagrada to, da ga je Primavera videla na bojišču. Nato se je vzravnal. '>Vaša Svetlost,« je dejal, »z laskavimi besedami, ki jih slišim, sem poplačan nad svojo zaslugo...« Toda knez Manfredi je mahnil z roko. Lakaj je odprl velika dvokrilna vrata, in zdaj je vstopilo kakih trideset gospodov, poveljnikov zavezniške armade. Nedvomno že prej obveščeni o ceremonjji, ki se je imela vršiti, so se molče razvrstili za grofom Alma in knezom Manfredi. Ragastens je z začudenjem gledal vse te priprave. Nenadoma pa jo stopil knez Manfredi proti njemu. In snel si je krasno ovratnico, ki jo je nosil okrog vratih Ta ovratnica, sestavljena iz zlatih medali. zvezanih med seboj z lahkimi verižicami, posutimi z briljanti, sc je končavala v nekakšno zvezdo, okrašeno z dragocenimi rubini. Bila je znamenje viteškega reda Junakov, najvišje odlikovanje, ustanovljeno od prvih vladarjev iz rodbino Alma že pred davnimi stoletij, odlikovanje, ki je zavzemalo eno izmed naiodličneiših mest med vsemi redovi, karŠne je ustanavljala večina laških knezov in baronov. Število vitezov reda .Junakov ni smelo biti nikdar večje kakor šestdeset. Nekateri vladarji, med njimi vojvoda Beneški in vojvoda Ferrarski, so bili ponosni na to. da so ob velikih slovesnostih lahko nosili rubinasto zvezdo. V grofiii montefortski sta imela to odlikovanje samo knez Manfredi, grof Alma in nekai redkih izvoljencev izmed visokega plemstva. Ko sl je knez Manfredi snel svojo ovratnico izza vratu, jo jek pokazal Ragastensu. »Pokleknite!« je dejal z resnobnim glasom. . »Knez,« je dejal Ragastens In prebledel, »takšno odllkovanle... pa meni!...« »Na kolena!« je prilazno oonovi! Manfredi. 7.6ai it Ragastens ubogal. Nagnil Je koleno. Knez Manfredi se je skloni! čezenj ter mu položil ovratnico okrog vratfl, Nato ie Potegnil svoj meč ter se ž njim trikrat plosko dotaknil vitezove rame. rekoč: »Bodi hraber. Bodi zvest. Bodi čist. V svojih' mi- slih in v svojih dejanjih bodi vreden reda Junakov, čigar vitez si odslej.« Vsi navzoči so odobravaje ploskali z rokami. Ko je Ragastens vstal, sta ga objela knez Manfredi in grof Alma, ki sta med vsemi navzočimi edina nosila isto odlikovanje. Nato so mu čestitali ostali gospodje; in zapazil je nekaj čudnega, kar ga je osrečevalo nemara še bolj kakor odlikovanje samo: v nobenem očesu, kolikor se jih je upiralo vanj, se ni svetila niti iskrica nevoščljivosti, da bi motila harmonijo splošne presrčnosti, ki ga je obdajala. Zamišljeno si je ponavljal slovesne besede, s katerimi ga je bil knez Manfredi posvetil za vi-teza-junaka'- »Bodi hraber... Bodi zvest... Bodi čist...« Na večer tistega dne, ko je že prihajala noč, se je knez Manfredi izprehajal po prostranem, samotnem narku grofovske palače ter spremljal kneginjo Bea-trice. Zvest svoji dani obljubi, ni rekel knez Primaveri niti besede, s katero bi jo bil spominjal, da je njen^so-prog. Nato, ko je postal zrak hladnejši, jo je vprašal: »Ali se hočete vrniti, dete moje?« »Ne še,’knez,« je odgovorila ona. »Saj veste, da ie moja stara kaprica, to večerno sanjarenje v parku... Imatn ga menda od matere, ki me je tolikokrat in tako rada vodila v lepih poletnih nočeh po teh drevoredih'. polnih sence... Uboga mati!« je dodala z vzdihljajem. »Plemenita žena je bila.« je dodal knez. »Čista in zvesta — z eno besedo, ženska iz herojskih časov. Naša sodobna pokolenia nudijo našemu občudovanju !e redkoma take zglede modrosti in kreposti, kakor ga ie nudila grofica Onorata...« Primavera je vzdrhtela. Z bolestjo se je spomnila tistega grdega priznanja svoje umirajoče matere... Nato so se njene misli obrnile k neooznani sestri, katero ji je grofica Ondrata velela iskati, najti in ljubiti... Zavzdihnila je iz dna svojih prs... »Ubogo dete!« je dejal knez resnobno. »Gotovo sc vam bude mučni spomini... Toda mislite si vsaj tudi to, da bomo storili vse. kar je v naših močeh, da maščujemo smrt vaše matere!...« »Da, knez, priznavam, moje misli se nocoj obračajo k njej. k! je ni več med nami, in srce mi je polno bridkosti, če se spominjam nežnosti, s katero me 'e obdajala... Temne slutnje mi pretresajo dušo, a ne vem. kai ml prerokujejo...« »Pustite te žalne misli, dete moje,« je vzkliknil Manfredi nemirno. »Veriemite mi, boHše ie za vas. da se vrnete v palačo... Vaš duh le razburjen vsled resnih dogodkov današniega dne in vsled drugih', ki se obetain. in zato .Potrebujete počitka...« »Ne, knez.« je delala ona. »Narobe, pravo olajšanje mi je, da se izorehaiam no teh nasadih, ki tih ie ona ljubila, kakor da bi ?o hotela zopet najti... Zdi se mi, kakor da bi jo morala srečati za onimle1 ovinkom drevoreda ...« V Istem hipu In na istem ovinku drevoreda, ki ga ie Primavera nokazaln s prstom, se je nrikazala človeška senca, ki pa ie mahoma izginila. Niti Primavera. niti k«ez ie nista zanazila. »Toda vi!« je živahno povzela mlada kneginja, »vam je pred vsemi 'drugimi treba počitka...« Knez je zavzdihnil. Razumel je Beatrice. da se m hoče samote. »Torei vas nušSnm samo.« je dejV»T brez vidne žalosti. »Toda veriemite mi in prenodite si žalost, ki vas Zalezuje..* Lahko noč tore’, dete moje...« ^ primavera mu ie ponudila čelo, kakor zdaj .vsak večer. Starec jo ie očetovsko poljubil nanj: nato ie odšel, z vzdihljajem, ki ga Primavera ni slišala. Knez Manfredi je sklonjene glave počasi stopal proti palači po drevoredih, ki jih je bil pravkar prehodil z 13eatrice. Naenkrat pa je začul glas. ki mu je oo-rogljivo Šepnil v uho: »Dober večer, knez Manfredi!« Ozrl se je in videl žensko s krinko na obrazu, sl je tisti hip stopila iz grmovja ter ponovila z istim porogljivim glasom: »Dober večer, blagi starec!...« »Kdo ste?« je vprašal knez. »Kaj delate tu ob & ki uri?« »Iskala sem vas, knez...« »Kdo ste, gospa?!...« »Eh! kaj zato. kdo sem? Recimo, da sem ženska s krinko na obrazu. Vi ne vidite mojega lica, toda spoznali boste moje misli. Kdo sem? ... Senca.. • Pravičnost sem, ki prihaja k vam, udobnemu in lahkovernemu soprogu; resnica, ki prihaja v vaš doseg, vt potrpežljivi in zaupni starec!...« Senca se je zakrohotala. Knez Manfredi je prebledel. Zdelo se mu je. kakor da bi se v roganju te maske skrivalo strašno svarilo. Trdo jo je prijel za roko: »Kdo ste? Govorite, sicer vam strgam krinko z obraza!« -Knez,« je nato odgovorila ženska z nenadno resnobo, »svojega imena vam ne bom povedala, ker nikakor ni potrebno, da ga izveste. In mojega obraza ne boste videli, zato ker je Čisto nemogoče, da bi Manfredi storil ženski silo. Zdaj pa vas opozarjam, da če hočete, da sramota oskruni vaše ime. vam ni treba drugega, kakor da me poslušate.« »Sramota!« je zamrmral knez s prestrašenim glasom. »Ali seje hočete izogniti?« je vprašala senca naglo. »Ali hočete storiti, da si nihče ne bo mogel igrati z vami? Ali hočete preprečiti svoje sramotno ponižanje? ... Se je čas...« »Strela božia!« je zarohnel knez z zamolklim glasom. »Govorite!... In pred vsem, govorite jasno. Kaj mi hočete povedati?« Ničesar vam nimam povedati.« je odgovorila senca hladnokrvno. »Saj mi ne b> verieli... Pojdite z menOi. knez_..; spremite me... in videli boste izdajstvo t lastnim? očmi, na lastna ušesa boste slišali izdajalca! Dajte, stopite z menoj. •. toda tiho. brez šuma!...« Knez sl je potegnil z roko preko čela. ki ie bilo mokro od znoja. Njegovo trpljenje v tej minuti je bilo strašno. Sledil je ženski, ki je hodila nred nilm po številnih ovinkih parkovib drevoredov. Nenadoma pa je obstala. Zakrivalo jih ir- gosto grmovje. Pred njima. ono-stran trate, ki jo je oblivala mesečina, ie sedela na granitni klopi pod vrbo žaluiko bela ženska nostava: nred to žensko pa je klečal moŠkt iti ji strastno poljubljal roko. Bila Sta Primavera. kneginia Manfredi, in vitez de Pagastens. Dama s krinko mu jih je .nokazala z iztegnjeno "o-ko, nato pa. kakor da ie opravila svoie rdelo in nima več česa iskati na tem kraju, se jp rahlo umaknila nazai tef izrinila brez šuma, nustivšn Manfredi,ia samega: bil je ves prepadel, nrevzet od neizmernega strmenja, ves obtman rod udarčem katastrofe, ki ga ie bila zadela v sredo srca. Spremimo Lukrecljo Borgia, ki so jo naši braTc! gotovo spoznali. Sluza, ki ga je bila kupila za svoie zlate, ie stal na svOiem mestu. In ko jo je vprašal, ali naj čaka še dru_gi večer, ie odgovorila: »Ne... Zdaj je končano...« anrEB Pohištvo za sobo in kuhinjo, skoro novo, radi selitve takoj na prodaj. Naslov pove uprava »Večemika«. 1375 Veliko, prazno solnčno sobo s posebnim vhodom, tudi za pisarno prikladno, oddam. Aleksandrova cesta 35. looo Trgovski lokal v Marlbohi v sredini mesta primeren za veletrgovino, manjšo industrijo, podružnico oddam s 1. julijem v najem. Ponudbe na Hinko Sax, Maribor pod »Trgovski lokal«. 1309 Gostilna »Krčevinski dvor«, preje Černovšek otvorjena! Naznanjam cenj. občinstvu, da sem svoji lastni hiši na Aleksandrovi cesti 79 otvoril gostilno. Točil bom lastno vino iz Slovenskih goric ter preskrbel za točno in vestno postrežbo. Gostje vabljeni! Frac Vogrin, gostilničar. 1372 Sobo In kuhinjo oddam proti odkupu pohištva. Vpraša-ti Radvanjska cesta 2, Studenci. 1355 Stanovanja z dvema sobama v novih hišah oddam. Naslov pove uprava »Večemika«. 1358 Predtiskanje najmodernejših vzorcev, kakor tudi popravilo svilenih nogavic v ateljeju za perilo Rupnik, Slovenska ulica 20. 833 Gramofone popravlja najbolje in najceneje mehanična delavnica Justin Gustinčič, Tat-tenbachova ulica. 14. 602 Kuharica, katera pozna tudi primorsko kuhinjo, lahko prevzame kuhinjo na svoj račun pod ugodnimi pogoji. Naslov v upravi lista. 1353 Sobo- in črkosHkanje izvršuje po ceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič. Grajska ul. 2. 2231 Mizarstvo Ciril Razboršek, Taborska ulica 22 izdeluje najsolidneje pohištvo vseh vrst in notranje opreme ter renoviranja. Cene nizke! XV Elektroinštalacije, montaže vil, stanovanj, tovarniških poslopij vsaka montažna popravila, popravila motorjev najcenejše Izvršuje Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ul. 16. Velika izbira svetilk, elektroblaga, motorjev po konkurenčni ceni. XII v nedeljo dna 11. Im. popoldne vrtni koncert polnoštevilne pekerske godbe. Pivo vrček Din 3*50, Cala Din 2*50. — Pristen pekrčan po 16 in 18 Din. Ocvrti piščand po 28 Din Vstopnina prosta Sivi lasje dobivajo naravno barvo Iti mladostno svežost brez barvanja. Že 20 let izkušeno. Natančnejša pojasnila brezplačno. — A. ZORKO — MARIBOR. Postni predal 80. 1352 Najboljši in najcenejši nakup nogavic, rokavic, perila ter vseh modnih in šiviljskih potrebščin Modna trgovina ANTON PAŠ ul. 4 Umetna svila, foulard svila, 1313 pralni deleln v veliki izbiri Srečko Pihlar Maribor, Gasposka ul, 5. Dr. Kern Prva pomo{ oonesrečenlm ilvaRIm knjiga polna ilustracij. Važna za kmetovalce in živinorejce. Cena Din 34*— s poštnino Din 36-—. Naroča se v knjigarni Tiskovne zadruge, Maribor Aleksandrova cesta 13 Izdaja Konzorcij »Jutra, v Ljubljani: predstavnik izdajatelja te urednik: PRAN iiW ZOVfC v Mariboru. Tiska Mariborska'tiskarna (L d. predstavnik STANKO DETELA' v Mariboru.