Poftnfna platana v gotovini Cena Din V- Štev. 107. V Ljubljani, sreda 10. maja 1939. Leto IV Knez namestnik Pavle in kneginja Olga v Rimu Veličasten sprejem visokima jugoslovanskima gostoma ob prihodu v prestolnico Italije Ljubljana. 10. maja. Kner namestnik Pavle in kneginja Olga. ki sta prebila včerajšnji dan na Brdu, sta se ob 16.35 * spremstvom pripeljala v Ljubljano, odkoder sta nadaljevala pot proti državni meji. V Ljubljani s» ju pričakovali zastopniki vseh civilnih in vojaških oblasti. Ko je pripeljal dvorni vlak na ljubljansko podajo, sta vstopila v salonski vagon kneza namestnika Pavla in kneginje Olge ban dr. Natlačen in $ospa s krasnim šopkom cvetja. Knez namestnik Pavle in kneginja Olga sta se ves ?as, dokler je stal vlak na postaji, prisrčno razgovarjala z banom dr. Natlačenom in njegovo gospo, nakar je dvorni vlak odpeljal dalje proti Rakeku. Malo pred 18 je dvorni vlak kneza namestnika 'dospel v Postojno kjer je bil knezu namestniku Pavlu in kneginji Olgi prirejen veličasten ^ sprejem, katerega se je poleg uradnih italijanskih zastopnikov udeležila ogromna množica ljudstva s Krasa. Na peronn postaje, ki je bila vsa v jugoslovanskih in italijanskih zastavah ter v cvctin, so stale dolge vrste italiianske vojske v paradnih uniformah fašistovske milice ter mladinskih organizacij. Ob prihodu vlaka je godba igrala jugoslovansko himno. Med navdušenim! manifestacijami navzožnih množic je v naš dvorni vlak vstopilo posebno odposlanstvo italijanskega vladarja, ki ga vodi vojvoda Genovski. V njegovem spremstvu sta Reneral grof Carlo Gl or i a. častni adjutant italijanskega kralja, general .Tulio Marinetti. V spremstvu kneginje Ode bo ▼ imenu italijanske kraljice in cesarice vojvodinja Elizabeta Z i * ta de Mar_qnezi di Torre Cn**o, dvorna dama v Rimu. Med kraljevskim zastopstvom je tudi šef protokola don Mareello del Dra-g o, ki ga spremlja grof P i g n * 11 i. V Postojni sta kneza namestnika pričakovala tudi naš poslanik v Rimu Boško Hristič in poslanik pri Vatikanu Miroševič-Sorgo Ko je bilo kraljevsko odposlanstvo predstavljeno knezn namestnik« in kneginji Olgi, je dvorni vlak med novimi ma* nifestacijami odpeljal dalje. Sprejem kneza namestnika Povla t Postojni Je po svojem znnaniem sijaju bit najsijajnejši, kar jih je ta obmejni kraj v zadnjih dvajsetih letih doživel. Že takoj na meji sta visoka jueoslovanska gosta bila deležna prisrčnih prijateljskih pozdravov in manifestacij, ki so najboljše znamenj« sa pomembnost njunega obiska. * --------------------- Rim, 10. maja. o. Italijanska prestolnica Rim, ki je danes dopoldne sprejela jugoslovanskega kneza namestnika Pavla, se je za to priliko pripravila s takim sijajem in razkošjem, kakor le malokdaj. Osredna postaja v Termini je vsa v jugoslovanskih in italijanskih zastavah ter v vencih zelenja in cvetja. Zlasti je lepo okrašena dvorna Čakalnica. Trg pred postajo pa ve« plava v morju jugoslovanskih in italijanskih tribarvnic in rdeče-rumenih zastavah mesta Rima. Po zasebnih hišah eo postavljene svetilke, ki jih bodo drevi prižgali **a čast vzvišenih gostov, tako da bo večno mesto v*e v sijajni razsvetljavi. j . frgu pred postajo so postavljeni odri *a tuje in italijanske časnikarje, člane jugoslovanske kolonije in druge ngledne osebnosti. Pred vhodom v ulico Via Nazionale je postavljena še posebna tribuna, na kateri stoji bronasti kip volkulje, znamenje mesta Rima, pred katerim bo guverner italijanske prestolnice knez Colonna izrekel dobrodošlico visokima gostoma. Glede sprejema v Neaplju in v Florenci rimski časopisi objavljajo obširna poročila o pripravah za ta sprejem. Kakor se vidi iz teh poročil, bo sprejem jugoslovanskih Visočanstev v teh mestih zares veličasten. Sprejem, ki ga pripravlja prebivalstvo mesta Firence kneza namestnika in kneginji Olgi, je brez pretiravanja triumfalen. Vsi italijanski listi posvečajo obširne stolpce svečanemu sprejemu kneza namestnika Pavla v Rimu ter tudi Članke, posvečene visoki osebnosti jugoslovanskega kneza namestnika. Vsi časopisi ob- javljajo tudi poročilo o odhodu kneza namestnika Pavla in kneginje Olge iz Belgrada. Jugoslovanski knez namestnik Pavle in kneginja Olga sta se s spremstvom pripeljala v Rim danes ob 9.42. Že dolgo pred prihodom vlaka so oddelki vojaštva, oddelki fašistovskih organizacij in šolske mladine napolnili ves ogromni trg pred postajo Termini. Po vsem mestu so bili po ulicah, kjer se je peljal kraljevi sprevod, nameščeni zvočniki, ki so prenašali slovesnosti ob sprejemu. Sprejem so oddajale vse italijanske in jugoslovanske radijske postaje. Malo pred prihodom jugoslovanskega dvornega vlaka so na postajo prišli italijanski kralj in cesar Viktor Emanuel, kraljica in cesarica Helena, člani kraljevega doma, prestolonaslednik knez Piemontski s soprogo, vsa vlada s predsednikom Mussolinijem, grofom Cianom in glavnini tajnikom fašistovske stranko Staracem na čelu in zastopniki italijanske vojske. Na postaji je bila postavljena častna četa kraljevih karabinjerjev v slovesnih uniformah in četa sardinskih grenadirjev. Ko je pripeljal naš dvorni vlak na postajo, je godba kraljeve garde zaigrala najprej italijansko državno himno, ker je ta trenutek prišla na peron tndi italijanska kraljevska dvojica, nato pa jugoslovansko državno himno; Ko je vlak obstal, je iz njega stopil najprej knez namestnik Pavle in se prisrčno pozdravil * italijanskim vladarjem, kneginja Olga pa s kraljico. Knei namestnik Pavle, italijanski vladar in Mussolini so nato med zvoki naše himne obšli častno četo vojske, nato pa so se člani obeh dvorov s spremstvom umaknili v dvorno čakalnico, kjer se ie začelo predstav-Po končanih ceremonijah v dvorni čakalnici, so visoki gostje _ in gostitelji prišli pred postajo. Ko je množica zagledala kneza namestnika Pavla, so zaoriii viharni pozdravi, ki so trajali ves čas, ko se je sestajal slavnostni sprevod. Pred postajo so čakale pozlačene dvorne kočije za kneza namestnika Pavla in za italijanski dvor. V prvi kočiji sta vzela prostor italijanski kralj in cesar, na njegovi desnici pa knez namestnik Pavle. V drugi kočiji sta se peljali kraljica in cesarica Helena in kneginja Olga, v naslednjih pa spremstvo. Dvorne kočije je spremljala konjenica kraljeve garde. Med viharnimi manifestacijami italijanske mladine se je sprevod začel od postaje pomikati proti trgu Esedra v morju zastav, cvetja in raznega drugega slovesnega okrasja. Jugoslovanski zunanji minister dr. Cin* car-Markovič se je peljal v avtomobilu skupaj z italijanskim zunanjim ministrom groiom Cianom. Med nepretrganim pozdravljanjem, ki je kazalo globoko spoštovanje Rima in Italije do jugoslovanskih gostov in do Jugoslavije, je kraljevi sprevod dospel na trg Esedra, kjer je kneza namestnika in kneginjo Olgo pozdravil v imenu mesta Rima guverner knez Collona s spremstvom v starodavnih zgodovinskih nošah pod bronastim kipom volkulje, znamenjem cesarskega Rim» Sv. oče na čelu boja za mir v Evropi Vesti o prizadevanjih papeža PHa XII.» mirno poravnavo vseh evropskih sporov Paril, 10. maja. V Parizu potrjujejo, da je sv. oče Pij XII. povabil pet držav na koniercnco v Vatikan, ki bi se bavila z nemško-poljskim sporazumom. Papeški nuneiji so dobili navodila, da morajo storiti potrebne korake v Parizu, Rimu, Berlinu, Londonu in Varšavi. Nuncij v Pariza je imel že sestanek z zunanjim ministrom Bonnetom, ki mn pa še ni dal točnega odgovora, ker pričakuje sklepov francoske vlade. Angleška in francoska vlada sta v stalnih posvetih s Poljsko. Sv. oče je po zatrjevanja francoskih krogov naročil svojim nuncijem, da morajo opozoriti vodilno državnike na nujnost sedanjih vprašanj ter poudariti, da je treba storiti vse za sporazum. Korist svetovnega miru opravičuje tako pobndo. Zatrjuje tudi, da Poljska še okleva glede izjave o predlogu svetega očeta. Toda zunanji minister Beck je pripravljen sodelovati na tej konferenci, če bi bil že vnaprej določen spored razgovorov in bi se Anglija in Francija obvezali, da bi v primeru težav podpirali Poljsko. B e r 1 i n , 10. maja. m. Glede predloga sv. očeta sa sklicanje konference petih velesil berlinski krogi zatrjujejo, da je papeški nuneij Orsenigo že iiročil vabilo nemškemu kanclerju Hitlerju. Vatikan. 10. maja. m. Vatikansko državuo tajništvo potrjuje, da vodi sveti oče zelo živahno diplomatsko akcijo, ki ima namen, da se doseže mirna rešitev v nemško-poljskem sporu. Istočasno pa vatikansko državno tajništvo zanika, da bi ta prizadevanja že dobila obliko uradnega povabila petih velesil na konferenco. Papeški nunciji v raznih evropskih prestolnicah so po nekaterih vesteh že izročili vatikanski načrt za konferenco in njen spored. Vse to delo nstreza življenjskemu programu, ki si ga je ob nastopa vladanja postavil sv. oče: rešiti človeštvu mir in ga obvarovati splošnega pogina. W a s h i n g t o n, 10. maja. m. Republikanski poslanec John Aleksander je v poslanski zbornici govoril o tem, da naj bi sv. oče sklical mirovno konferenco v Rim, Ženevo ali Washington. Nihče, je dejal poslanec, ni v sedanjih dneh tako poklican. da stori kaj takega, kakor papež Pij XII., ki stoji na čelu boja za mir. Severne države se ne bodo vezale z Nemčijo, ne s kom drugim Sklepi zunanjih ministrov na sestanku v Stockholmu Stockholm, 10. maja. o. Snoči se je končal ee-trtanek zunanjih ministrov severnih držav: Danske, Finske, Švedske in Norveške. Na eesitanku so se ministri posvetovali o ponudbi, ki jo je pred kratkim poslala tem štirim državam Nemčija, naj bi * njo sklenile nenapadalno pogodbo, 6 čimer hi si Nemčija rada zavarovala severno mejo in zagotovila preskrbo z rudami ter drugimi surovinami teh držav. Ministri so razpravljali poleg tega tudi o utrditvi Aalandskih otokov v Finskem zalivu, M tvorijo pomorski ključ do oblasti nad tem zalivom in obvladujejo ves pomorski promet s Rusijo. Glasilo dr. Mačka o srbski opoziciji in sporazumu Zagreb, 10. maja. Veliko pozornost je vzbudil današnji »Hrvatski dnevnik«, glasilo dr. Vladka Mačka, ki v svojem uvodniku zelo ostro kritizira Vedenje srbijanske združene opozicije, h kateri se je prilepila tudi JNS. O tem njihovem stališču do sporazuma, za katerega sta se pogajala predsednik vlade Dragiša Cvetkovič in predsednik HSS dr. Vladko Maček, »Hrvaški dnevnik« pravi: Mora se priznati, da so tuji časnikarji rešitev hrvaškega vprašanje bolje razumeli, kakor pa mnogi belgrajski politiki, pa celo oni, ki so se drugače izjavljali za sporazumno ureditev odno-sajev med Hrvati in Srbi. >8pora»umaštvo g. Davidoriča in pasivno tadrža-nje združene opozicije.« Vsi se še zelo dobro spomnimo, kako je Ljuba Davidovič govoril, da bo sprejel vsak sporazum, ki bi ga dr. Maček sklenil s katerokoli srbijansko stranko. Toda poznejše pasivno vedenje združene opozieije je pokazalo, da je pri tem igra-la glavno vlogo strankarska računica. Nekateri hrvaški zastopniki so se udeležil sestankov srbi-ianskih opozicionalnih strank ter so se preprni-čali o vroči želji, da bi za vsako ceno prišlo do sporazuma s Hrvati. To razpoloženje je v Mdnjih časih mnogokrat prišlo do izraza. Seda- nje stališče zastopnikov tefi strank ni v skladu s tem. To je treba ugotoviti resnici na ljubo. S tem seveda ne mislimo reči, da bi bile te stranke onemogočile sporazum, ker tega one v sedanjih razmerah ne bi mogle storiti, celo tedaj ne, če bi proti njem nastopile najostreje. Ce te stranke niso mogle preprečiti tolikih nesreč, ki so zadele ne samo hrvaški, pač pa tudi srbski narod, kako bi potem mogle preprečiti, da ne bi storili kaj dobrega. Toda one (srbijanske stranke) so s svojim pasivnim vedenjem razbile še ono malo zaupanje, ki je bilo pridobljeno v dolgi vrsti let s težavo. Pri mnogih Hrvatih se poraja vprašanje: če so tudi one srbijanske stranke, ki so se vezale na listo dr. Vladka Mačka ter vzdržale težaven in naporen boj in ki so pri volivni agitaciji nastopale * geslom sporazuma, pokazale tako brezbrižne, pri kateri naj bi potem Hrvati še naleteli na razumevanje? Čeprav se je v zadnjem času pojavilo mnogo dejstev, ki so upravičeno vzbudila nerazpoloženje med Hrvati, bi se vendar motil vsakdo, kdor bi mislil, da je popustila naša požrtvovalnost in da se čutimo izgubljene. Mi smo od začetka vedeli, da se moramo opirati samo na svojo lastno moč in da bomo dosegli toliko, kolikor nam bodo omogočile naše lastne moči. Po sestanku je bilo izdano uradno poročilo, ki pravi, da so zunanji ministri preučili nemško ponudbo, da pa so njihove države trdno odločene ostati nevtralne v vsakem evropskem sporu, s čimer bodo v pravični meri upoštevane tudi nemške koristi. S tem severne države nemške ponudbe sicer niso sovražno odklonile, saj iz njihove nevtralnosti ne more Nemčiji groziti nlkaka nevarnost, a je tudi niso sprejele. Ne nameravajo pa, kakor kažejo ti sklepi, sprejeti ponudb, da bi se priključile kaki drugi državi ali zvezi držav. Ce bi v Evropi izbruhnila vojna, bodo severne države, kakor 60 izjavljali ministri po sestanku, sklenile vse potrebne vojaške sklepe, da ohranijo svojo nevtralnost in se obvarujejo vojne. Vojaška pogodba med Nemčijo in Italijo ni napadalnega značaja, marveč služi miru. Napadalna bo postala šele tedaj, ko bo kdo napadel Italijo in Nemčijo, piše vodilni italijanski politični časnikar Virginio Gayda. Volitve v romunsko poslansko zbornico bodo po izjavi zunanjega ministra Calinesca 1. junija. V senat pa 2. junija. Pri volitvah bo smela postaviti kandidate samo vsedržavna stranka »Fronta narodnega preporoda«. Voditelj francoskih socialistov Leon Blum je včeraj v Londonu kosij pri bivšem zunanjem ministru Edenu. Moža sta se lahko pri tem pogovarjala, kako jim je s sankcijami proti Italiji uspelo razbiti angleško-francosko-itali-jansko politično zvezo, oslabiti z ljudsko fronto vojaško silo Francije in s tem povzročiti sedanje stanje v Evropi. Odstop bivšega sovjetskega zunanjega ministra Litvinova ne pomeni nikake spremembe v zunanji politiki Sovjetske Rusije, je zagotovil novi zunanji minister Molotov včeraj angleškemu poslaniku Seedsu. Dva milijona ljndi je obiskalo letošnji mednarodni sejem v Milanu. Odnošaji med Nemčijo in med katoliško Cerkvijo so se zadnje čase po zaslugi sv. očeta izboljšali, piše glasilo italijanskega zunanjega ministrstva »Relazioni Internazionalk. Po tem pozdravu je sprevod nadaljeval pot med nepreglednimi množicami ljudstva do kraljeve palače na Krivinalu, kjer so zn visoka jugoslovanska gosta pripravljeni najlepši prostori. Knez namestnik Pavle in italijanski vladar bosta jutri prisostvovala v Napoliju veliki paradi italijanskega vojnega brodovja, nato pa bo po raznih prireditvah v Rimu knez namestnik s kneginjo Olgo obiskal še Florenco, ki mu kot veliki prijatelji in podporniki umetnosti pripravljajo čudovit sprejem. Današnji sprejem knezu namestniku v Rimu je še enkrat prepričevalno pokazal prijateljstvo, ki veže obe jadranski državi. Dokazal je, da sta in da hočeta biti ti državi pobornici za mir na Balkanu in v Evropi in da se te volje zavedajo ne samo politični voditelji, marveč tndi ljudstvo obeh držav. Vesti 10. mafa Ves evropski tisk poudarja pomen jugoslovanskega uradnega obiska pri italijanskem vladarju in pravi, da ta obisk potrjuje še enkrat zvezo med Jugoslavijo in Italijo. Vojaška pogodba med Italijo in Nemčijo bo podpisana v začetku junija v Berlinu, ko bo nemško prestolnico obiskal grof Ciano. V Pariza je imel sejo tako imenovani .sredozemski odbor, na kateri je poročal bivši francoski poslanik v Madridu Rocea, ki se je vrnil te dni iz Španije. Dejal je, da je za Francijo ne-obhodno potrebno, da čimprej uveljavi vsa določila sporazuma, ki sta ga še pred uradnim priznanjem sklenili Francija in Španija. General Weygand, bivši načelnik francoskega generalnega štaba je včeraj poročal zunanjemu ministru Bonnetu o uspehu svojega obiska v Teheranu, Ankari in Bukarešti. Vse francosko časopisje obširno razpravlja o veliki vojaški paradi, ki je bila včeraj v navzočnosti kralja in cesarja ter Mussolinija v Rimu in poudarja zlasti motorizirano silo italijanske vojske. Bivši poveljnik Španske rdečo vojske general Mi-aja je včeraj dospel na Kubo in dejal, da je moral storiti , tako kakor je storil, ko je re- tublikanska vlada odpovedala, da bi prihranil poniji nadaljnje prelivanje krvi. Dejal je tudi, da se sedanji red v Španiji ne bo mogel držati. Guverner Libije maršal Balbo je pred dvema dnevoma dopotoval v Egipt na posvete z angleškimi voditeljskimi zastopniki, katerim bo skušal dopovedati, da italijanske vojaške priprave v Libiji niso naperjene proti Egiptu. Triletnico italijanskega cesarstva so včeraj praznovali z velikimi vojaškimi slovesnostmi po vsej državi. V Addis Abebi je imel podkralj govor, v katerem je slavil delo Italije za napredek Vzhodne Afrike. Nemška vlada uradno zavrača vesti, da je Argentina pretrgala vse politične stike z Nemčijo zaradi odkritij o nekakih načrtih proti argentinskemu ozemlju, ki jih pripravlja Nemčija. Do popolnega preobrata glede Nemčije je prišlo v tistem delu angleškega tiska, ki je do nedavnega podpiral nemške težnje. Predvsem velja to za najvplivnejši londonski list »Times«, ki je glasilo angleške vlade in denarništva. Ta je zdaj postal najostrejši nasprotnik Nemčije in njenih načrtov. Prihodnji teden se bodo v Ženevi začele seje Zveze narodov, o kateri ob letošnjih usodnih dogodkih ni bilo nič slišati. Zasedanja ce bosta udeležila angleški in francoski zunanji minister osebno. Nemčija la Italija spravita v prvi uri spopada dvakrat več vojakov na noge, kakor pa Anglija, Francija in Poljska skupaj, je govoril ugledni angleški politik Lloyd George. Edina pomoč proti tej pomanjkljivosti je -uvedba splošne vojaške dolžnosti v Angliji. Nemški zunanji minister Ribbentrop je včeraj dopotoval iz Milana v Berchtesgaden in je bil takoj sprejet pri kanclerju' Hitlerju, kateremu , je poročal o svojih posvetih v Milanu in o stališču Italije do nemškega spora • Poljsko. Nemške oblasti So izgnale zadnje dni iz Nemčije veliko državljanov poljske narodnosti, ki so bili včlanjeni v oblastno dovoljeni »Zvezi Poljakov« v Nemčiji. Poljska vlada bo na t« odgovorila z izgonom Nemcev iz Poljske. V Milanu so včeraj odprli razstavo del — slik, načrtov in izumov Leonarda de Vincia. Razstava spada med najpopolnejše, kar jih je bilo kdaj prirejenih. Za novega našega generalnega konzula v Trstu je bil imenovan^ Sahonjič Vladimir, do zdaj 6vetnik v zunanjem ministrstvu. Poljska poslanska zbornica je včeraj soglasno sprejela izredna pooblastila predsedniku rcr publike za vse ukrepe, ki so potrebni za državno obrambo in za zagotovitev varnosti. Španija je včeraj uradno izstopila iz Zveze narodov, češ da_ je Zveza postala orodje posameznih velikih držav in se svojevoljno vmešavala v špansko državljansko vojno. Poveljnik litvanske vojske general Rastilus je včeraj v Varšavi imel dolg razgovor z maršalom Ridzy Smigly in zunanjim ministrom Beckom. Romunski zunanji minister Gafencu je svoj uradni obisk v Turčiji odložil na sredo junija. Pri veliki vojaški paradi v Madridu, ki zanjo dnevu še vedno niso določili, bo sodelovalo tndi okrog 1000 letal. V Mariboru se |e ustanovila Osrednja blagovna zadruga Pottilfl bo matica hmctSiikcja zadružništva na Štajerskem Zgradba modernega silosa za sadje Maribor, 9. maja. Banska uprava v Ljubljani je sklicala za dane« predpoldne ob desetih ustanovno skupščino Osrednje blagovne zadruge. Na to skupščino je poslalo svoje delegate 15 blagovnih zadrug, ki so prijavile svoj pristop. Navzoči pa so bili tudi minister Franjo Snoj, zastopnik kmetijskega ministra načelnik ministrstva Vujnovifi, okrajni glavar dr. šiška, načelnik kmetijskega oddelka banske uprave inž. Podgornik, senator dr. Schaubacb, zastop-aiik Združne zveze v Ljubljani narodni poslanec Fr. Gabrovšek, narodni poslanci Krajnc, Špindler in Koban, predsednik Kmetijske zbornice Steblovnik, še! kmetijskega odseka banske uprava inž. Muri, referenta Puii in Kafol, zastopnik Zveze slovenskih zadrug inž. Tržan, ravnatelj Kmetijske družbe inž. Ferlinc, zastopnik mariborske podružnice Kmetijske družbe dr. Kovačič, ravnatelj Vinarske in sadjarske šole Priol in mnogi drugi zadružni delavci, Ustanovno skupščino je otvoril načelnik kmetijskega oddelka inž. Podgornik, ki je predal predsedstvo skupščine ministru Snoju. Ta je v svojem nagovoru podčrtal pomen zadruge in njene naloge ra bodočnost, zlasti glede izvoza sadja in živine. Do sedaj je naš kmet stal pri izvozu svojih pridelkov povsem ob strani ter ni zadostno sodeloval z našimi izvoznimi ustanovami Prizadom ter Zavo-iom za pospeševanje izvozne trgovine, zaradi če-tar so se z njegovimi pridelki bogatili samo nekateri izvozniki, on pa ni prejemal zanje pravega olačila. Pred prehodom na dnevni red so pozdravili skupščino še načelnik kmetijskega ministrstva Vujnovič, zastopnik Zadružne zveze poslanec Gabrovšek, predsednik Kmetijske zbornice in zastop-aik Kmetske zveze Steblovnik in zastopnik Zveze jloveslcih zadrug inž. Teržan. Zadružni referent banske uprave Ludvik ^us je prebral nato pravila nove osrednje zadruge, ki so bila sprejeta soglasno. Pri volitvah je bil izvoljen za načelnika zadruge agilni zadruzm delavec poslanec Špindler, v upravnem odboru pa so: minister Snoj, arhidiakon Fr. tovornik, banski svetnik Franc Prelog, Pongrac Turnšek, Stefan Žnidar, Alojzij Peruš, župnik Štefan Horvat, rerdo Magdič, Anton Lekše in Jože Lekan. V nadzorni odbor so izvoljeni Franc Vesenak, Alojzij stuhec, Beno Kotnik, Martin Munda in inž. Erik Eiselt. ; po končanih volitvah so bili sprejeti sklepi, da se sme zadruga z^idolZiti za tri milijone dinarjev, ki jih potrebuje za obratni kapital in da se nastavi za poslovodjo Anton Radauovič iz Zreč pri Konjicah. Z današnjo ustanovitvijo Osrednje blagovne zadruge v Mariboru je stopilo naše kmetijsko zadružništvo na Štajerskem na nova pota. Naloge nove zadružne ustanove so ogromne. Predvsem bo moralo doseči izravnavo med kmetijskimi in industrijskimi produkti, in sicer z organizacijo prodaje prvih in nakupa slednjih. Potem bo moralo dobiti odločilen vpliv na kakovost naše kmetijske produkcije, pa tudi na kakovost industrijskih proizvodov, ki jih kmet potrebuje, tako da ga zaščiti pred nakupom manj vrednih in nerabnih produktov. Mišljeno je tu predvsem semenje, gnojila, močna krmiia, cement, poljedelski stroji itd. Predvsem Ljubljana od včeraj do danes Včeraj proti večeru se je nenadoma zjasnilo. ] Mrzel veter je pregnal oblake, kmalu je postalo občutno hladno, tako da je ljudi, ki niso oblekli sukenj, začelo kar prav pošteno zebsti. Na gorah je spet padel nov eneg, ki je pobelil pobočja prav nizko do dolin. Pozno zvečer se je z Barja pri* valila gosta megla. Marsikdo si je dejal, da bo danes prav gotovo lepo vreme. Pa zgodnje jutro ni prav nič kazalo, da bi danes dobili lep dan. Kjer se je skozi meglo pokazalo nebo, je bilo videti, da so ee bili čez noč spet nabrali oblaki. Čas majniških izletov Spet je prišel čas vsakoletnih majniških izletov. To je priljubljeni šolski praznik. Letos Solarji s svojimi izleti prav za prav nimajo posebne sreče. Od začetka meseca pa do zdaj še ni bilo pravega vremena, tako da so morali izletniki redno jemati 6 seboj dežnike. V mestu zdaj dan za dnem srečujemo razne ekskurzije iz drugih mest, iz trgov in vasi. Z dežele hodijo šole na izlet v mesto, iz mesta pa gredo na deželo, na priljubljene majniške izletne točke. Nekaterim je prav ___________________ !»n iši nanrotriiA i7lof tr pa bo prvenstvena naloga nove ustanove organi- I *.pri srcu Gorenjska. Najrajši napravijo izlet v gor-zirati prodajo naše živine in našega sadja. _ j gj.e r(0tine. k znanim slapovom, k Savici, k Pe- Ker igrata sadjarstvo in sadna trgovina na nJniku^ k Martuljku, na Bled gredo, v Planico ali štajerskem prvenstveno vlogo v našem kmetij- v Vrata ali pa v Kamniško Bistrico. Prav priljub- slcem gospodarstvu, bo morala Osrednja blagovna J ]jen je majniški izlet na Golico, kjer ob tem zadruga posvetiti vso skrb predvsem sadni trgo- j £agu cvet0 narcise. Otroci z dežele pa prihajajo vini. V tem pogledu je že lansko leto pokazala ,.i_.1....£■*m m-AiLiirt »očorrti ca/lio v Klfl- skušnja z zadružno prodajo našega sadja v SlO' venskih goricah izredne uspehe, ko je nastopila kot regulator cen ter je znatno zvišala lanskoletni dohodek pri sadju. Med najvažnejše naloge bo spadala zgraditev modernega silosa ali sadnega skladišča v Mariboru. Zgradba se bo morala izvršiti s pomočjo sredstev, ki sta jih v te namene zbrala družba »Silos« in pa »Prizad«, ki sta obe državni ustanovi ter delata z državnimi sredstvi. S temi skladi je podana možnost, da dobi tudi Maribor takšno skladišče, s pomočjo katerega bo mogoče jeseni razbremeniti sadni trg ter tako popraviti cene, ki so takrat vedno zelo nizke zaradi prevelike ponudbe. V tem skladišču bo mogoče ohraniti sadje popolnoma sveže ter ga spraviti na trg na spomlad, kadar so cene dosti višje kakor na jesen. Za vzor pri zgradbi skladišča bodo služila ogromna sadna skladišča, ki jih ima Italija. V Veroni je skladišče, ki ima kapaciteto 300 vagonov, ter je opremljeno z aparati, ki avtomatično regulirajo potrebno temperaturo in vlago. Polec tega ima naprave, s katerimi je mogoče eele tams-portne vlake sadja ohladiti ter ga pripraviti za transport. Tudi mariborsko skladišče ho dobilo takšne naprave. LlubJfamka opera odšla gostovat v Split Ljubljana, 9.^ maja. V začetku prejšnjega meseca je prišla med operno Članstvo novica, da namerava naša opera l^tos zopet v Dalmacijo. Kakor hitro se je to raz-vedelo, eo v hipu oživeli vsi dogodki iz prednjih gostovanj. Takoj je bilo dosti govorjenja vsak dan. »Turneja bo.« so se ponavadi pričenjali po-govori in posebno zadnje dneve je bil to glasni predmet vseh pomenkov. Če je kdo namenoma ugovarjal: >Saj ne bo nič,c je imel brz krog poslušalcev, ki so hoteli zvedeti, odkod neki ve, ^ B Priče la so se pogajanja s Splitom in mi smo k veliko pozornostjo pričakovali seznam oper, ki bi jih tam dajali, zakaj od tega zavisi usoda po-eameznikov, pred vsem solistov. Ostati doma, ko jih velika večina gre (orkester, zbor in tehnično osebje mora z majhnimi izjemami iti kompletno), pa je obupno žalostna zadeva. Ko se je že zvedelo za repertoar m je bit ze tudi določen dan odhoda, so pa prihajale za-jireke, ki so postavljale vprašanje gostovanja na mrtvo točko. V veliki negotovosti, ki so rodi i itoluo komentarjev in zabavljanja, so minevali dnevi in nihče, razen uprave, ni z gotovostjo vedel, kaj je vzrok tega odlašanja. Nato so prihajala pisma in brzojavke, pa eo pričeli nalagati kulise v vagon in so zaboji s Kostumi, rekviziti in notami čakali pripravljeni, da jih odpeljejo dva dni pred nami, pa — se je spet vse ustavilo. Kaj takega se še ni nikoli primerilo. »Kulre gor, kufre dol,« kakor v opereti >Pri belem konjičku«. . Kaj je končno sprožilo vzmet, da gremo, zdaj n! ved važno. Dejstvo je, da so zdaj kulise že v Splitu in da delavci, ki so odšli včeraj, pripravljajo že oder in da bo nas, ki odhajamo danes popoldne, čakal na splitski postaji ravnatelj^ g. Betetto, ki se je odpeljal že v nedeljo zvečer. Tudi primožič, ki je šel s parnikom, bo že tam in najbrže tudi Janko in Franci. Upajmo, da se bomo dobro odrezali in da bodo Spličani zadovoljniz nami, kakor so bili do zdaj Se vedno. Saj vedo, da ne prihajamo na izlet ali zaradi morja, ampak na resno in odgovora« delo, pokazati, kaj Slovenci zmoremo, da na« bodo drugič zopet radi povabili. Iz Slovenskih goric Blagodejen dež, ki je namočil močno izsušeno zemljo je pričaral v Slovenske gorice novo prerojeno življenje. Naš kmet, ki je bil v zadnjem času obupno zaskrbljen, ker tako dolgo ni bilo dežja, se z zadovoljstvom ozira po svojih travnikih, njivah, vinogradih in sadonosnikih. Vse se razvija v najlepšem redu in se sme upati na dobro tetino, ako ne bo drugih vremenskih neprilik. Lepo kažejo zlasti oziminski posevki, ki se razvijajo v najlepčem redu. Razveseljiv je tudi pogled po mnogih sadonosnikih, kjer kaže, da bo letos vsaj po nekaterih predelih obilo sadja. Požari. Pri posestniku Lukežu na Tratah občina Velka, je zgorela stanovanjska hiša. Zgorelo je tudi pohištvo, razno orodje itd. Škoda se ceni na 8000 din. Požar je bil najbrž podtaknjen. -— Dne 1. maja t. 1. je nenadoma pričelo goreti 'pri posestniku Zorcu v Žitnicah, občina Sv. Jurij v Slovenskih goricah. Ogenj je uničil gospodarsko poslopje in stanovanjsko hišo. Omenjeni posestnik je kupil posestvo z imenovanimi poslopji šele pred nekaj tedni in se k sreči še ni preselil. Zgorelo je precej nepremičnin prejšnjemu posestniku Horvatu Stefanu. Celotna škoda znaša 15.000 din, ki pa je le deloma krita z zavarovalnino. Požar je bil podtaknjen. Vlomilci na delu. Pri posestniku Lorbeku Pe-fru, občina Sv. Ana v Slov. goricah, je bil 3. maja t. L popoldne izvršen vlom v stanovanje. Vlomilci so odnesli dve praznični obleki, par čevljev, klobuk, srajce, blaga za eno obleko, nad 300 din gotovine, šest kilogramov masti, precejšnjo količino mesa itd. Neznanci so z vsemi stvarmi izginili v bližnji gozd. Okradeni posestnik ima nad 1000 din škode. Storilce zasledujejo orožniki, a je malo upanja, da bi jih prijeli. Maribor v mesto, si ogledujejo po ves dan razne zanimivosti, opoldne kosijo v kakšni ceneni kuhinji, popoldne še malo stopijo na Grad, proti večeru pa se, trudni od hoje in vsega novega, kar so bili čez dan videli, vračajo z vlakom na domove. Zakaj se industrija seli iz mesta? Zadnje čase pogosto slišimo^ mnogo pritožb, da se nasa industrija seli v središče države. Mnogo člankov je bilo že napisanih, na shodih in zborovanjih smo tudi že v Ljubljani slišali mnogo razpravljati o tem prav gotovo zelo važnem vprašanju. Marsikdaj so govorniki zlasti iz gospodarskih krogov očitali mestni občini ljubljanski, da odganja industrijo iz Ljubljane ter zavira razvoj obrti s pretiranimi cenami električnega toka. Stalno se je ponavljala trditev, da je jK)vsod drugod električni tok cenejši kakor pri nas. Te trditve pa so samohotne, kajti govorniki so lepo molčali o cenah elektrike po drugih mestih. Cene električnega toka so po vseh jugoslovanskih mestih skoraj enake, v Ljubljani pa smo v marsičem celo na boljšem, kar zadeva te cene. Cena toku za ra»sveteren>. Te dni je v splošnem promet nekoliko ponehal. Zvitemu ptičku so pristrigli peroti Mlad, prebrisan tiček je Jože Wimmer- Y Ljubljani je raznim tvrdkam odnesel več radijskih aparatov, češ da jih kot trgovski potnik kupuje za interesente na deželi. Fant pa je bil »mahnjen« tudi na galanterijo, manufakturo, pa tudi na zlato in na erebio. 4or na gotovi d?nfr je bel »nabrušen<. Pred dnevi bi ga bili orožniki v vlaku med Metliko in Karlovcem skoraj zgrabili, pa je skočil iz vlakci jn k ciganom. Iz Bele Krajine je šel v Zagreb, kjer se je izdajal za elektro-inženirja, nastopal pa jo tudi kot dr. Sonnenfeld, specialist za notranje bolezni. Komaj 20 let je fant star (doma iz Laškega), pa si je znal kar dobro pomagati. Pred dnevi pa so S?a bili aretirali v Miramarski ulici v Zagrebu. Prodajal je pravkar kos manufakturnega blaga. Najprej se je moral zagovarjati v Zagrebu, zdaj pa bo moral govoriti že ljubljanski jwlicij\. Šport v zadnji minuti Za nogometno tekmo med Italijo in Anglij* vlada ogromno zanimanje v Milanu in po vsej Italiji. Že do zdaj je bilo prodanih za 1,200.000 lir vstopnic. Tekma se mora smatrati kot finalna tekma za svetovno prvenstvo v nogometu. Kakor jo znano, st jo Italija osvojila svetovno prvenstvo pri tekmah, pri katerih Anglija ni sodelovala. Zdaj je torej preostala samo še tekma z italijansko reprezentanco. Tekmo med Italijo in Anglijo bo sodil znani nemški sodnik dr. Bauwens. _ Finalna nogometna tekma za italijanski pokal bo 18. maja v Rimu med milansko Ambro-ziano ter Novaro. Ambroziana je v nedoljo zmagala nad Genovo s 3:1, Novara pa nad Milanom s 3:2. , Pri kolesarskih dirkah okrog Italije je na progi Firenza-Bologna zmagal Bissio, drugi je bil Bartali. .... r Francoski bukareštanski dopisnik poroča svojemu listu »Pariš Soir«, da Jugoslovanom niti malo ne prija dunajska nogometna šola. H«rw*y AlUns 170 Antonio Adverso, cesarjev pustolovec Oba brata eta bila oblečena v zeleno obleko. Pierre je meril šest čevljev in je tudi v eobi nosil čepico iz vidrine kože in veliko konje-niiko sabljo, % ročajem iz slonovine z vdelanimi zlatimi okraski. ,V, uSesih je nosil obroče in njegove očt in zobje so se svetili, kadar »o je smejal ali kadar Je grozil. Ovir ni poznal: misliti in delati, je bilo zanj isto. Antonio ga je motril s svojimi očmi in je takoj spoznal, rta grozi njegovemu gospodarstvu polom in da mora hitreje misliti in nrepriževalnejše govoriti kakor sklop kdaj v svojem življenju. »Mali Jean mi je pripovedoval, senor, da hočete z menoj govoriti nekaj važnega,« je rekel Laffite. ..... >0 srebru, senor Laffite. O mehikanskem srebru, o milijonih.« »Oho, je dejal Laffite in zarožljal s svojimi obroči. »V tem primeru odgovarjam kakor ločena žena tepca, ko ji je matador poše-petal na uho: ostala bova skupaj, dragi. Torej k 26. poglavje. Kača se je prelevila. Šele po nekaj tednih Je pristal Antonio z doktorjem Mitehellem zopet na pomolu v New Orleansu. Tz razgovora v Grande Terre so nastala dolgovezna in trdovratna pogajanja. ... , , . , . ^Kai Je novega?« jima je kričal Livingston, ki jo ste nekaj dni oprezoval v pristanišču. »Mislil sem že, da je Laffite vaju oba z doktorjevimi kroglicami požrl.« . »On se je učil požirati,« je rekel Mltchelle, »čeprav je moral ^°»Pomaaalt smo mu z oranžnim sokom,« Je rekel Antonio. »Konec pesmi Pft Je bit vsekakor tak, da bo prvi tovor srebra iz Vera Cruza kmalu tukaj. Jean Laffite ga pripelje sam. Nato bodo pa redno vozili «em in tja mornarji sami,« . »Hvala Bogu! Banka je rešena,« je rekel Livingston. »Sider bi te gotovo zadela srčna kap,« jo rekel doktor Mltchelle »Zahvali se Toniju; vedel se je kakor kak mlad Odisej.«? Bil je že večer. Nočni čuvaji so hodili po ulicah in med petjem natikali svetilke, Iz reke se je dvigala gosta megla. »Mislim, da ne bomo več dolgo gledali čuvajev,« je rekol Mit-chelle, »V ponedeljek prevzamejo vlado Amerikanci. Radoveden se‘m, kako bo tu čez nekaj let.« _ _ . »Noč je jasna in vse je mirno,« je pel po starem običaju nočni čuvaj kljub temu, da je začel pršiti dež. Toda kakor v posmeh njegovi uradni dobrovoljuosti je nenadoma zadonel iz ulico De Conti pogrebni napev. V svitu bakel je prihajal sprevod. Med petjem so so mešali žalostni in ložeči glasovi mnogih žensk- v, , , »Velik kreolski bav-bav, najbrž zadnjic maha z repom,« je rekel Llvingston. »Oglejmo si ga.< Zavili so okoli vogala in se ustavili pri naslednjih hišah ob poti pred neko špansko gostilno. »To bi bil labko pogreb,« Je rekel doktor. »Ne vidim pa nosu In ljudje’drve skupaj iz vseh hiš. Tako je, kakor bi izbruhnil upor.« »Tu so nosila,« je rekel Antonio, ko so prinesli v ulico visok pokrit katafalk, obdan z bakljami in nunami. Na čelu sprevoda jo Sel Skof z duhovSčino. Petjo je postajalo glasnejše. Procesija se Je bližala počasi in neizrečeno slovesno. »Redemisti virgam haereditatis tuae...« »Ha, sedaj sem ee spomnil^ je vzkliknil Mltchelle. rSeveda, ur-iulinke. Danes se odpeljejo z zadnjim Španskim trausportom v Ha-vanno in nosijo s seboj svojo Marijino podobo. Zato je toliko ljudi.’ »Lova manus tuas in superbiam eorum in finem...« »Samo So nekaj starih ženic ostane tukaj. To so povečini francoski izseljenci, ki ee ob besedici republika zdrznejo od strahu. Jefferson, stari krivoverec, jim je poslal pobožno posem, da bi se pomirile, Toda ono ne verjamejo nič več. Poslušajte ta ropotk »Et gloriati suni qui oderunt te, in medio solemnltatis tuae, »Slika jo bila tu, odkar so prišli Francozi — in sedaj gre z njimi!« *pos«uerunt signa sua, signa: et non eognoverunt., .c »Dobro, da se jih znebimo,« je mrmral Mltchelle, »Prav, doktor. Tako pravi tudi Jim Carter. In z njimi vsi, 'ki alanujejo gori na reki.« Doktor se je presenečen obrnil. Kol drevo dolg Amerikanec v raztrgani srajci je prišel s skupino svojih tovarišev iz gostilno in o baklah, dimu in iskrah. »Ineenderunt igni santuarium tuum: in terra jiolluerunt taber-naculum nominis tui.< je odgovarjala množica Kreolcev v zboru. Mimo je prihajalo petindvajset ali trideset uršullnk z globoko sklonjenimi glavami. Mnoge so imele solze v očeh in na licih. Njihovi obrazi so bili voičeno bledi. Iz sredino črnooblečenih ljudi sc je dvigala ladjica, nalafeč napravljena za ta žalosten sprevod, vsa pokrita z zadnjim poznim poletnim cvetjem. Na ladjici jo bil nmJ* hen pozlačen poveznik, čigar stranico so bilo iz prosojno tančice, tako da so voečeno sveče mirno gorelo v svoji rumenkasti svetlobi v notranjosti poveznika zavarovane pred vetrom. Vsa okopana v svoj sijaj, kakor bi bila zbrala okoli sebe vso blisčoho pretoklosn in se zdaj poslavljala, zagrnjena v svoj zlati cad, jo sedela na nioo ljuka in živa podoba device z otrokom v narooju. Zdelo so jo, na ua # cvetjem okrašeni nosilnici, ki so jo nosili štirje močni nosači« plava v božanskem miru nad glavami sumeče množice in. r.f. . • pasovi bakel. Za hip so utihnili cek* Amerikanci pred goatilmskimi vrati. Toda no dolgo. »Hudič,« je zaklel potiho Carter. Tesneje se je zavil v svoj kožuh in odšel proti domu. Začelo je močneje deževati. Antonio io pustil družbo in sledil prooesiji. ki je zavila, proti pristanišču. Pomol je bil črn ljudi. Luči s špnuske tovorno ladje s» blestele v megli, kakor plavajočo svetlobne krogle. Množica jo bila sedaj popolnoma tiho. Od času do vat:a so ao slišali samo glasovi žalostni Imun. Nato so tudi te utihnile. so slopite v čoln. Nosilnico so položili Španski vojaki skrbno veliko barko. Slišati je bilo vojaika povelja in udarjanje veset Od tu in tam Včeraj je v belgrajski patriarhiji zasedal ar-hierejski sabor srbske pravoslavne Cerkve, ki razpravlja o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na to Cerkev. Člane arhierejakega sabora je včeraj obiskal tudi pravosodni minister dr. Viktor Ku-iič. Pri tej priliki so mu razložili tudi najnujnejša vprašanja, e katerimi so bavi vodstvo srbske pravoslavne Cefkve. Predvsem so opozorili P™'7®: sodnega ministra na § 21 in § 22 zakona o sr eri pravoslavni Cerkvi. O vprašanju izvajanja s - > ki govori o tem, do česa ima pravico srbska pravoslavna Cerkev v gmotnem oziru ^ države sem spadajo podpore, bera v Juani Srbiji >” gori, razne verske doklade v Bosni, na in v Dalmaciji, kar je država doto* po #» ustave dati pravoslavni Cerkvi J ,J? minister izjavil, da bo tej prošnji ugo „ zakonskih določil. O vprašanjih, ki j h omenja S 22 in ki govori o povrnitvi vse »kode, ki jo je ta Cerkev imela - to Škodo mora povrn h. država — je pravosodni minister prav tako izjav U, da ijo storil vse kar bo le mogoče, da se to vpra-Lni® čin, m-ei reži. — Na tokratnem zasedanju arhierejskega sabora je že Ye® drugih vprašanj. Med drugim bodo razpravljali elani tega sabora o novem zakonskem osnutku o volitvah patriarha. Kulturne potrebe Bosne so vkljub povojnemu napredku še vedno velike. Kolikor bolj se širi izobrazba med ljudi, toliko večja potreba se čuti tudi po srednjih, meščanskih m njim sorodnih šolah. Na zborovanju učiteljev meščanskih sol je bilo med drugim poudarjeno, da prav nobena meščanska šola v drinski bano.vini nima 6vojega lastnega šolskega poslopja. Zato se tam skoraj vsako leto pojavlja vprašanje namestitve šol in vprašanje odgovarjajočih prostorov, Ogromno cerkev, ki bo posvečena sv. Savi, grade v Belgradu na Vračarju. Prva zamisel, naj bi se v spomin prvemu srbskemu prosvetitelju postavil veličasten hram, kateri skoraj ne bo imel para na Balkanu, je sprožil že pred 80 leti be -grajski 6rbski nadškof. Že takrat so bili zbrani prvi prispevki dobrotnikov, toda zaradi pomanjkanja strokovnjakov in graditeljev je vse oblica o pri načrtih. Šele po vojni se je stvar pomaknila 7. mrtve točke. Cerkev bo zgrajena v novobizan-tinskem slogu ter bo našlo v njej prostora deset tisoč vernikov, Gradbeni prostor so izbrali na hribu, kjer so pred 345 leti Turki sežgali posmrtne ostanke sv. Save, da bi na ta način zadali smrtni udarec srbski pravoslavni cerkvi, ki je bila v stoletjih sužnosti edini nosilec srbstva m srbske kulture. Vsa stavba bo veljala okro.g 350 milijonov ■dinarjev, a na Balkanu bo večja edinole znana cerkev Hagije Sofije v Carigradu, katero so Turki spremenili v svojo mošejo takoj po zavzetju Carigrada, Nad svojimi poslodajalci se pritožujejo natakarji in strežniško osebje v belgrajskih gostinskih lokalih. V prestolnici je povsod vpeljana navada, da se gostu pri računu zaračunava 10 /o napitnina. Ta denar se po posebnem ključu razdeljuje med vse strežno osebje, toda mnogo lastnikov gostin-skih obratov je takih, da jemljejo tudi od tega de naria svoj delež in puste osebju malenkostne de narce. Verjetno je, da sc taki gostilničarji najdejo tudi kje drugje ne pa samo v Belgradu. i . 3i»i V bližini dalmatinskega otoka Lovrinac je nasedla na plitvino italijanska motorna jadrnica »Colombo«, Zadnja dva dni je v vsem Srednjem Primorju pihal močan južni veter, ki je privlekel s 6eboj tudi temne oblake, iz katerih je lilo kako,r iz .škafa. Ponoči je veter zajel tudi italijansko jadrnico in jo zanesel na plitvino. Naše oblasti so takoj poslale na pomo.č motorni čoln finančne kontrole, ki je rešil vso posadko, nakar je bila iz bližnjega Zadra poklicana neka italijanska ladja, da je jadrnico potegnila v zadrsko pristanišče. Obesil se je osmošolec gimnazije ▼ Sremski Mitroviči Franjo Bauer. Fant je moral zaradi vnetja rebrne mrene zapustiti za nekaj tednov šolo, kar je nanj delovalp zelo porazno. Še bolj pa ga je žalostilo, ko je gledal v hiši stalno prepire med svojimi starši. Njihova rodbina je bila svoj Čas zelo bogata, pozneje pa je skoraj osiromašela, V takem razpoloženju je fant sklenil, da si bo končal življenje. Popoldne je na drevesu ®redi domačega dvorišča vrezal začetnici svojc-fh imena in priimka in zraven zarezal še križ, nato pa se obesil. Prav krvavo so se potolkli nogometaši v Petrovgradu. Dva kluba sta igrala prijateljsko tekmo, toda sredi igre so začeli igralci brcati namesto žoge svoje soigralce, Brce so letele na V6e strani. Sodnik divjakov ni znal ukrotiti. Najhujše jo je iztaknil igralec Josip Bonn, katerega je go.lman nasprotnega kluba močno brcnil ^ v želodec. Bonn je moral v bolnišnico, kjer so izvršili nad njim dve operaciji. Dvakrat so morali izvršiti tudi prenos krvi, pa vse skupaj ni nič pomagalo. Hude notranje poškodbe so povzročile njegovo smrt, Surovega nogometaša so orožniki prijeli, z njim vred pa še dva njegova tovariša, ki sta se enako obnašala med igro ter poškodovala več igralcev. Sploh je bila nesrečna tekma en sam pretep, kajti pretepali so se gledalci in igralci vsi vprek. Tekma je bila gotovo slaba reklama za toliko proslavljeni nogometni šport, Na dan svoje svatbe in tik pred poroko se je po nesrečnem naključju ustrelil Dobrivoje Veljkovič iz Sikirice pri Paračinu, V hiši se je zbralo veliko število svatov, prijateljev in ostalih gostov. Vse je bilo veselo in razigrano. Da bi dal duška svoij radosti, 6i je Dobrivoje izposodil pri prijatelju samokres in začel streljati. Ko je izstrelil prve naboje, je hotel orožje spet napolniti. Pri tem pa je obrnil cev proti sebi in po nesrečnem naključju pritisnil na petelina. Počilo je in krogla je fanta zadela točno v srce. Nemesto svatbenega sprevoda se je iz hiše razvil pogreb, Ker so starši nasprotovali ženitvi sta se v teku dveh let ubila dva brata Rakoviča iz Ljub-nic pri Beranah. Milič Rakovič se je bil zaljubil v revno dekle. Vedno je sanjaril o njej, še bolj Pa potem, ko mu je mati prepovedala sestajati se z njo. Mati je namreč hotela, da se sin oženi z dekletom, ki mu bo enako, to je, da bo enako bogato. Ko Milič za materine nasvete ni hotel slišati, je moral zato preslišati marsikak bridek očitek. Ko je poslednjikrat stopil pred mater in jo prosil dovoljenja za poroko z izvoljenko, je bil tudi tokrat osorno zavrnjen. Nasprotovanje matere ga je pognalo v obup. Vzel je puško in se ustrelil, Prav enaka je storil pred dvema letoma tudi njegov brat, kateremu je mati tudi branila vzeti dekle, ki si ga je bil izbral. S svojo trmo je mati dosegla, da sta se ubila dvji sinova, zaradi česar je ostala vsa bogatija brez slehernega dediča. Razstava Lavrinove, B. Remceve in T. Gorjupa Razstavna kronika tekočega leta je izredno bogata in pestra. Komaj preneha ena razstava, je že na vrsti druga. Tokrat nas seznanjajo v Jakopičevem paviljonu s svojimi deli gostjo ga. Nora Lavrinova, gdč. Bara Remčeva ter slikar Tine Gorjup. Ga. Nora Lavrinova ima na razstavi dve risbi, dvaindvajset ujedank in del s suho iglo ter dvajset akvarelov. Umetnica se nam predstavi s prav ugodne plati. Njeno delo priča o veliki ljubezni in puritanski skrbnosti, s katero se je bila posvetila študiju pridobitev, ki so si jih nabrali in jih izročili potomcem veliki umetniki prejšnjih časov. Skrbno je bilo njeno šolanje in vestno, tako da nam dela izpričujejo znanje, ki je bilo pridobljeno z veliko vztrajnostjo in ljubeznijo ter zdaj kot spoštovanja vreden faktor odlikuje njeno solidno ustvarjanje. Nekaj mirnega in zrelega je v njeni umetnosti, neka zmernost, ki za uravnovešenimi linijami njenih risb na plemenit način prikriva nemirnost in viharnost duha; v tem pogledu so zlasti značilni njeni krajinski motivi (Kotor, V Pirenejih). Spet drugod srečamo nekakšno skrivnostno zamišljenost, polno čudovite poezije. Rem-brandtovska nastrojenja nahajamo (Lutkar). Zdi se mi, da je marsikje na nedvoumen način opazna žlahtna angleška uravnovešenost, ki na prvi pogled učinkuje kot nekakšna idilična lirika (zlasti v angleških pejsažih). Človek ima dojeni, kakor bi bilo nervozno pojmovno rahljanje vidnega sveta le naglo zdrsnilo mimo njenega duhovnega očesa, ne da bi utegnilo dušo, trdno zasidrano v pravilnost svojega gledanja, količkaj razburiti ali vznemiriti. Risbe Bare Remfcve govore razločno, da je umetnici ves milje z vsemi nosilci kompozicije, slednja stvar in predmet, enako drag. V njih ne poskuša dajati globine, skoraj dosledno se drži ploskve. Na videz preproste, redko sklenjene linije, odpirajo gledalcu v svojih včasih naglo odstavljenih potegih možnosti, ki na neverjetno učinkovit način vzbujajo dojeni življenjske resničnosti in polnosti jiredmetov. Svet njenih barv je izredno razgiban, vsestransko aktiven in živ. Kakšno nasprotje v porabljanih možnostih najdemo med »Mo-tivom s Šolte« in »Štepanjo vasjo« ali »Ratečami«, kjer je odjužno nastrojenje ustvarilo presenetljivo toplo in pristno pokrajino, iz katere diha slutnja bližnje pomladi v čadastem nebu, v nemirni gruči liiš in v okopnelem, prisojnem bregu! Tudi tihožitja Bare Remčeve pričajo o velikem, pristnem umetniškem talentu. Zlasti dobri sta Tihožitje I. ter II. in obe tihožitji z jabolki. Sveže in izvirno učinkuje v svojih živih barvah tudi »Velikonočno tihožitje«. Umetnica je razstavila tudi nekaj prav dobrih portretov, od katerih bi bil še prav posebej omembe vreden »Portret R.c ter »Portret M.< Bara Remčeva je vsekakor umetnica, od katere se lahko nadejamo še najboljšega. Tretji razstavljalec je slikar Tine Gorju p, ki ima razen prav dobrih olj tudi nekaj odličnih risb kakor »Pri sončenju«, kjer je ua mojstrski način razporedil osvetljavo, »Ljubljana z Brda«, »Speči otrok«, »Motiv z Viča«, »Sv. Katarina« ter »Brdo«. V oljih se nam predstavi kot prijatelj svežega, zdravega, krepkega življenja v pokrajini, glasnik radosti in hvaležnosti za lepoto, vzpodbu-jevalec in poet. Gorjup je v resnici dober krajinar, ki nam bo v tej svoji, po vsem videzu priljubljeni specialiteti brez dvoma dal še nekaj izrednih del. Pa tudi drugod je doma. Kako živa, kako sijajna je njegova »Mati s spečim otrokom«! Kako srečen je rahlo v maniri mojstrov z začetka prejšnjega stoletja izvedeni portret »Moja mati«! Zdi se, da mu tihožitje še najmanj leži. Tine Gorjup je zelo nadarjen slikar, ki mu svet v resnici govori z barvami. Nobenega dvoma ni, da bo v naši umetniški sredi po dobi, ki bo znala potegniti trdno črto iz današnjega, po prizadevanjih, posamičnih ustvarjanjih in hotenjih slabo preglednega časa postal izredno vidno in priznano ime. Pričujoča razstava v Jakopičevem paviljonu je deležna prav lepega obiska. Razstavljaici pa tudi v resnici zaslužijo, da si vsa naša javnost ogleda njihova pomembna dela. Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Fazamki rod so uničevali Kranj, 9. maja. Pred nedavnim časom je naročilo več lastnikov lovskih revirjev v okolici Kranja iz Hrvaškega fazane, ker je bila ne samo njihova želja, ampak želja vsega tukajšnjega prebivalstva, da bi se pri nas zaredile te neškodljive lepe živalice. Gozdovi okrog Rupe in gozdovi proti Predoslju so bili v zadnjem času pravi raj pisanih fazanov, ki so delali kratek čas številnim ljudem, ki hodijo tukaj vsak dan na sprehod. V ponedeljek in torek je kranjska policija aretirala več fantov iz Rupe pri Kranju, o katerih je zvedela, da so kradli iz fazanovih gnezdec jajčka ter jih potem uživali. Največ škode so povzročili v revirju g. trgovca Rudolfa Hlefcša iz Kranja, in sicer za več kakor 2000 din. V torek popoldne je policija aretirala tudi neko žensko iz Rupe pri Kranju, ki je iz lovišča g. Hlebša kradla iz gnezdec tudi mladiče in jili potem pripravljala za jedila. Akadeimlci pevski zbor bo zapel tudi v Kočevju Vso našo javnost opozarjamo, da nas Bo 'dne 21. maja obiskal Akademski pevski »bor iz Ljubljane in nam priredil svoj koncert. Za ta koncert je pač nepotrebna vsaka reklama, saj je to zbor, ki je svojo veličino dokazal na številnih koncertih po Sloveniji in drugod, in o katerih smo brali vselej najpohvalnejšo kritiko. . . Zbor je eden najboljših v državi m 6loji pod visokim .pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije. Vodi ga znani pevski strokovnjak in komponist Fr. Marolt. Podal nam bo zopet lepoto slovenske narodne in umetne pesmi, da se bo lahko sleherni udeleženec koncerta prepričal o priznani umetniški višini pevskega zbora slovenske univerze. Koncert bo pa v slovenskem Kočevju še posebej pomemben zato, ker se tu zlasti v zadnjem času najizrazitejše pojavljajo sledovi gibanja, ki nosi na sebi poleg drugih tudi znake narodnostne nestrpnosti in znake, ki jih prava kulturi odkla-nja. Zato z vso iskrenostjo in prisrčnostjo že v naprej pozdravljamo Akademski pevski zbor, ki predstavlja danes pod vodstvom svojega dirigenta g. Fr. Marolta program najresnejšega slovenskega kulturnega stremljenja. V ta namen se je v Kočevju ustanovil poseben slovenski meddruštveni odbor, ki ga tvorijo kot predsednik dipl. fil. Šeško Jože, kot tajnik pa ravnatelj Kranjske hranilnice v Kočevju g. Kovač Fr., kot člani pa fungirajo predstavniki vseh kulturnih in narodnih organizacij v Kočevju. Za Slovence na Kočevskem bo ta koncert vsekakor dogodek, ki nas mora združiti vse brez razlike, da bomo kot en mož manifestirali ob slovenski pesmi našo voljo in naše hotenje braniti do skrajne -mere to, kar je našega. Zato prosimo in pozivamo vse kočevske Slovence od blizu in daleč, brez ozira na prepričanje in etan. da tako kot lansko leto s evojo impozantno udeležbo dokažejo, da znajo ceniti poslanstvo Akademskega pevskega zbora. Drobne iz Kranja Brez denarja ho težko priti na Finsko... V nedeljo popoldne so pobegnili z Kranja trije 19-letni fantje, od katerih sta dva vajenca, tretji pa je že pomočnik. Ta triperesna deteljica je stalno hodila skupaj in komurkoli izmed teh je prišlo kaj navzkriž doma ali pri obrtniku, so potožili drug drugemu in kovali maščevanje. Prod nedavnim časom je edon izmed teh »nadebudnih« fantov dejal sosedom, da misli pobegniti na Finsko. Ljudje tega seveda nisa verjeli, ker vedo, da se brez denarja no da priti daleč. No, pa so se fantje le »skorajžili« in odšli od doma v svet. Domnevajo, da so došli v smeri proti Zagrebu. Mislimo, da jih bo kmalu minilo veselje do take pustolovščine, zlasti ker nimajo prav nič denarja s seboj. Tatvino r vrednosti 20.00(1 din je prijavila pred dnevi gostilničarka S. A. iz Gorenjo Save ter osumilu tatvine nekega moškega. Policija je do-tičnega še isti dan aretirala in iz zaslišanj spoznala, da gre za fingirano tatvino. S. A. se je nahajala namreč v zelo hudih denarnih stiskah. Da bi imela mir pred upniki, si je skušala s tako manipulacijo pomagati jx> zgledu premnogih bogatih ljudi. Policija jc zato tudi »ukradenko« aretirala in oba aretiranca oddala okrajnemu sodišču v Kranju. Tamkaj v Ameriki.. . Premalo kmetovalcev v Argentini Po statističnih podatkih je razvidno, da je v Argentini 3,320.000 kmečkega prebivalstva, dočim živi v mestih 9,444.000 ljudi. Zadnje dni marca sta mladi slovenski sestri Dorothjr in Nettie Pečjak iz Geneve, Ohio, igrali v radijski postaji v Achtabuli, Dorothy na špansko kitaro, Nettie pa ua električno havajsko kitaro. Bili sta gostinji Manua Loa otočanov, ki so nastopili pod pokroviteljstvom glasbenega konservatorija 6 Honolulu. Pač svojevrstno! Velika slovenska šolska prireditev v Buenos Airesu. V nedeljo, 16. aprila, se je vršila velika prireditev slovenske šole s Paternala, na kateri so sodelovali: slovenska šolsko društvo s Pater-nal in iz Dock Suth-Bocke, nadalje še druge šole in razna društva, med drugimi društvo »Slovenski dom« in Sokolsko društvo iz Dock Suth-Backe. Spored je obsegal razne pevske točke, deklamacije, telovadbo in igro. Ve« čisti dobiček so določili za povečanje šolskih prostorov, ki so postali že pretesni. (Tord.) V državljanstvo USA je bilo sprejetih letos že 197 naših ljudi. Samo na Zvezni sodniji v Clevelandu v poslednjem času 25 Slovencev. (Tord.) »Jugoslovanski Obzor«, glasilo Jugoslovanske podporne zveze »Sloge« v Milwaukee-We«t Allis, v drž. Wisconsin, je 1. aprila zadnjikrat izšel kot tednik. Odslej bo izhajal dvakrat na mesec, 1. in 15. dne. — Kot tednik je izhajal 10 let. — Mil-waukee predstavlja drugo največjo slovensko naselbino v Ameriki, ki obsega do 20.000 Slovencev. Radi denarnih težkač je doslej žc 5 listov prenehalo izhajati. Iz istih razlogov je moral tudi »Jugoslovanski Obzor« skrčiti svojo izdajo, (T rd.) Poseben velikonočni program za jugoslovansko radio-uro v Milvvaukee, Na veilko nedeljo sta nastopila v milwaukee-skem radiu dva slovenska pevska zbora, po številu p.eko 6G pevcev in pevk, in sicer: celokupni nicšvii zbor cerkve sv. Janeza in celokupni zbor srbskega pevskega društva »Stevan Sijački«. Program je obsega! nabožne velikonočne, obenem pa tudi narodne pesmi. (Tord.) Športne vesti Teniški dvoboj Belgrad—Dublin. V Belgradu Se je včeraj začel teniški dvoboj med Belgradom in Dublinom. To je nekaka repriza zagrebških tekem za Davisov pokal. V Belgradu sta včeraj namreč igrala Punčee in Mitič proti obema irskima igralcema Rogersu in Egartu. V prvi igri je Irec Ryan premagal Belgrajčana Berto e 6:2, 4:6 in 6:4.' Igra je bila slaba. Ryan pa jo bil mnogo boljši kakor pa Berta. V drugem srečanju je Mitič se enkrat premagal Egana z 11:9, 6:3. Mitič je Irca sicer premagal z večjo rutino, igral pa je leno in neambiciozno, tako da tudi druga igra ni bila posebno loj>a. V tretji igri sta nastopila irski in naš prvak Rogers in Punčec. Ta igra je bila najlepša in polna lepih potez na obeh straneh. Zmagal je Pimčec z 8:6, 6:3. Oba naša igralca sta nato takoj odpotovala v Budimpešto, kjer že v pe-tek, soboto in nedeljo nastopita proti madžarski rejjrrezentanci v drugem kolu tekom za Davisov pokal. Teniški 'dvoboj Belgrad—Dublin pa se danes nadaljuje z igrami: Pallada—Rogers, Belgrajski Slovenec Smerdu in Irec Egan. Ryan—Branovlč, ter igra v dvoje Ryan-Egau ; Laslo-Smerdu. Na Dunaju je nemška teniška reprezentanca v prvem kolu tekeni za Davisov pokal premagala Švicarje e 5:0. Gostovanje angleške nogometne reprezentance v Evropi. Včeraj Je odpotovala iz Londona angleška nogometna reprezentanca, ki bo nastopila najprej proti Italiji, nato pa proti Jugoslaviji in Romuniji. Angleško reprezentanco sestavlja 16 igralcev; angleško časopisje je mnenja, du je to najboljša angleška nogometna reprezentanca. Program angleških nogometašev jo naslednji: Danes ojioldno prispejo Angleži v Milan, kjer ostanejo do sobote. V soboto popoldne igrajo prvo mednarodno tekmo z Italijani. Sodil bo nemški sodnik dr. Bauwens. V nedeljo ostanejo Angleži v Benetkah, nato pa potujejo v Belgrad, kamor bodo prišli v torek. Stanovali bodo v hotelu »Srbski kralj«. V četrtek ob 5 pojx>ldne igrajo svojo drugo mednarodno tekmo z jugoslovansko nogometno reprezentanco. Tekmo bo sodil francoski sodnik. Iz Belgrada potujejo Angleži v Bukarešto, kjer bodo v sredo 24. maja odigrali svojo zadnjo tekmo na evropski celini. Iz Bukarešte potujejo Angleži domov. Kraj Barometer- 9 sko stanje 9 Temperatura v ('• r ^ ■S g Ac .-j , H/J s§ s (smer, jakost) ui/ra vrsta J Ljubljana 764-7 15-4 6-1 93 10 0 5-0 dež Maribor 763-3 16-7 4-0 70 7 0 5-0 dež Zagreb 753-4 17-0 12-0 90 8 SE, 20 dež Belgrad 761-4 22-0 14-0 80 6 NE. 2-0 dež Sarajevo 760-4 21-0 71 50 3 SE. 3-0 dež Vis 762-1 12-0 7-0 60 6 Ei 0-2 dež Split 761-3 19-0 91 70 6 SE, 6-0 dež Kumbor 760« 20-0 11*0 90 4 S, 1-0 dež Rab 1762-4 15-0 100 70 4 SSE, Ju: dež DabPovnlR 1760-b 21-0 ll-o 50 3 SE, 3-0 dež Vremenska napoved: večinoma oblačno in pa Madno vreme. Kasneje se bo oblačnost zmanjšala. Koledar Danes, sreda, 10. maja: Antonio. Četrtek, 11. maja: Mamert. Obvestila Nočno službo imajo lekarne; dr. Kmet, Tyr-seva 43; mr. Trnkoczy ded,, Mestni trg 4 iu mr. V st ar, helenburgova 7. — Krajevna protituberkulozna liga v Ljubljani fl!la *vol redili občni zbor v sredo, 10. maja t. 1. , • v, Pro-\lorih mostnega fizikata 11. nacisti. (Mestni dom JI. nadstropje). Vabljeni so vsi člani ni mo, ki se za protituberkulozno borbo zanimajo. t » i I?!eslih *rž'h, v vsaki večji vasi širom Jugoslavije se bo bliščal s cerkvenega zidu, šole ali pa županskega poslopja ličen plakat letošnjega pom adanskega Ljubljanskega velesejma ter t - ui.in F v dnevih ad 3. do 12. junija v belo Ljubljano. Pa tudi v zamejstvu bo znanilec naše gospodarske delavnosti. Plakatni osnutek je izdela akademski slikar profesor L Vavpotič. Plakat je izdelala Jugoslovanska tiskarna. Rešimo mladino pred alkoholizmom. Liga proti alkoholizmu je na podlagi svojega dosedanjega dela smatrala za potrebno, da posveti vso pozornost vprašanju zaščite mladine pred alkoholom. Zato je za letošnji treznostni teden določila geslo: »Rešimo mladino pred alkoholizmom.« V zvezi 8 tem sklieuje zborovanje za soboto 13. t. m. s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev tedna. 2. Vpliv alkohola na deduo snov (predava dr. Božo takerlj). 3. Prehrana otrok in alkohol (dr. 1. lire). 4. Alkoholizem in vzgoja mladine (dr. Stanko Gogala). 5. Zaščita mladine pred alkoholizmom s pravnega stališča (univ. prof. A. Maklecov). b. Organizacija za obrambo mladine pred alkoholizmom (strok, učitelj Vojko Jagodič). Po predavanjih je na programu razgovor in končno »prejetje predlogov, odn. resolucije v smislu gornjega gesla. Namen zborovanja je predvsem ta, da vsestransko osvetli vprašanje alkoholizma med slovensko mladino in določi smernice za nadaljnje delo v tem pogledu. Zborovanje bo r soboto, 14. t. ni. ob 9. uri dopoldne v magistralni dvorani. »Protituberkulozna zveza v Ljubljani ima svojo VIII. redno letno skupščino v nedeljo, dne 14. t. m. ob 10. uri z običajnim dnevnim redom v sejni dvorani mestnega magistrata v Ljubljani. Zveza zeli, da se te skupščine udeleže po svoji ti delegatih brez izjeme vse njene krajevne ediniee. l rijateljski sestanek delegatov na predvečer skupščine v restavraciji »Slamič« odpade, ker se jo javilo prepičlo število udeležencev.« Zanimivo in daues selo aktualno predavanje, »Kako uredimo naše domove in kleti proti letalskim napadom« bo pod okriljem Komiteja tehničnega dela na splošno željo ponovil priznani predavatelj g. prof. inž. Dimnik Stanko v četrtek, dne U. maja, ob 8 zvečer v dvorani Združenja jugoslovanskih inženirjev in arhitektov v Ljubljani, Kongresni trg l-II., levo (Kazina). S tem je dana možnost, da sc udeleže tega posebno danes tako vaznega predavanja tudi vsi oni, ki so bili zadnjič zadržani ali ki so morali zaradi prevelike udeležbe in natrpanosti dvorane oditi domov.. K nastopnemu javnemu predavanju vsi toplo vabljeni, ]Xwebno pa hišni posestniki in stavbeniki. Vstoi) prost. Učiteljstvu škofjeloškega okraja! Zborovanje Učiteljskega društva je preloženo od 13. maja na 20. maja. V soboto, 13, t. m, tedaj zborovanja ne bol Ljubljansko gledališče Drama: Začetek ob 30. Sreda, 10, maja: »Othello«. Premiera. Premierski abonma. Četrtek, 11. maja: Zaprlo. (Goetovanje drame v Celjui »Othello«) Petek, 12. maja, ob 15: »Upniki na plan!« Dijaška predelava. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. Sobota, 13. maja: »Utopljenca«. Red A. Nedelja, 14. maja: »Žen® na Niskavuoriju«. Izven. Glaboko znižane cene od 14 din navzdol. Vsled gostovanja v Dalmaciji ostane opera v tekočem tednu zaprta. Drevi se bo vršila premiera Shakespearejeve tragedije »Othello« z Levarjem v naslovni vlogi. Delo je nanovo inscenirano, vloge so razen nekaterih, nanovo zasedene, taka da obeta ta predstava zanimiv gledališki dogodek. Po spletkarstvu povzročena tragedija ljubosumja, daje nosilcema obeh glavnih vlog Othellu (Levarju) in Jagu (Debevcu) priliko za stvaritve velikega formata. Glavni ženski vlogi bosta igrali Mileva Boltarjcva (Desdemono), Gabrijelčičeva (Emilio), nadlje Jan, (Cassia), Levarjeva (Blanco), Lipah — daža, Skrbinšek — Brabantia, Cesar Montana, Potokar — Lodovica, Gregorin jn Jerman — senatorja, Presetnik in Gale —- plemiča. Režija je prof. Šestova. Originalno glasbo je komponiral Balatka, izvajala jo bo godba 40, pešpolka pod vodstvom dirigenta Herzoga. Inscenator inž. arh. Franz. Premiera drevi bo za Premierski abonma. Mariborsko gledališče Sreda, 10. maja: Zaprlo. — Četrtek, 11. maja, ob 20: »Holly\voodRed A. Premiera. —- Petek, 12. maja, ob 20: »Grohar«. Gostovanje Mrakove igralske skupine. Dramatik Ivan Mrak pride v Maribor v petek, 12. t. m. in bo v Narodnem gledališču uprizoril 6 svojo gledališko skupino svajo tragedijo »Grohar«. Sam bo nastopil v dveh nosilnih vlogah. Igral bo Groharja in nadsvetnika Vrbo. Za predstavo vlada živahno zanimanje. Nabavite 6i vstopnice pri gledališki blagajni. Newyorški nadškof - tudi drzen letalec Leta 1931 je z letalom prinesel iz R ma v Francijo papeško encikliko, ki 10 je fašistična vlada prepovedala z letalom, 60 bili vsi prepričani, da bo naredil tudi tokrat kratek krožni polet v bližnjo okolico, in niso bili niti malo v strahu, ko je Speelman izginil za obzorjem. Bili so prepričani, da ga je kakšna napaka v motorju prisilila, da je moral leteti v ravni črti in da se bo pač pozneje vrnil. Toda Speelmana ni bilo več na spregled. Oni, ki so bili tedaj, ka je odletel, na letališču, niso več dvomili, da je z letalom kje padel na tla in se ponesrečil. Začelo se je že iskanje za njim, ki pa ni moglo roditi uspeha, kajti msgr. Speelman je bil tedaj že onstran meje, v Franciji. Pristal je na letališču Le Bourget, kjer so ga takoj prijeli, ker svojega prihoda ni prijavil in ker tudi ni imel v redu 6vojih papirjev. Stvar je bila kmalu poravnana, le tega ni smel tedaj nihče zvedeti, čemu je msgr. pribežal v Francijo. Prinesel je namreč s seboj na prsih omenjeno papeško encikliko, ki jo je italijanska vlada prepovedala razširjati. Msgr. je praznoval svojo 501etaico točno tedaj, kot nemški kancler Hitler. Rajen je bil leta 1889 v Whilmanu v Ameriki. Univerzo je študiral v Fordhamu, pozneje pa v New Yorku in v Ameriškem kolegiju v Rimu. Italijansko zna prav tako dobro kot angleško. In prav zaradi tega ga je kardinal Gaspari pritegnil v tajništvo Sv. stolice. Leta 1932 se je moral vrniti iz Francije v Združene države, da zasede izpraznjena škofovsko mesto t Bostonu. Novica, da je bil imenovan dosedanji bostonski pomožni škof Speelman za newyorškega nadškofa in kardinala, je vzbudila v ameriški javnosti precej presenečenja. Vsi 60 namreč pričakovali, da bo na mesto prejšnjega newyorškega nadškofa kardinala Patricka Hayesa prišel msgr. Slephen J. Donahu, ki je po vsej Ameriki znan tudi kot sijajen pridigar. Zgodilo pa se je drugače, ker je sv. oče smatral, da je prav, če postane newyorški nadškof ravno m6gr. Speelman. Ta maž je bil že tedaj, ko je bival v Rimu, znan kot silno delaven človek, ki se mu je posrečilo vse, česarkoli se je lotil. Poleg tega pa si je pridobil največji sloves tudi s tem, po čemer pač ne slovi noben drug kardinal, namreč po svojih letalskih sposobnostih. Znan je kot nadvse drzen letalec. Msgr. Speelman je bil tisti mož, ki je leta 1931. prinesel iz Rima v Francijo besedilo papeške enciklike, ki jo je izdal prejšnji sv. oče Pij XI. Tedaj so bili odnošaji med Vatikanom in Italijo zelo napeti, in je italijanska fašistična vlada med drugim prepovedala razširjati po Italiji omenjena papeško encikliko, prav tako pa ni dovolila, da bi se ta enciklika prenesla preko italijanskih meja v ostali svet. Nekega dne je Speelman prišel zjutraj kot ponavadi na rimsko letališče in se pripravil kot druge dni za svoj jutranji polet. Ko se je dvignil Vsakodnevna letalska zveza med Starini in Novim svetom Vozni listek bo stal „samo" 20.000 dinarjev Letalske družbe Zedinjenih ameriških držav I in Anglije so že del j časa vodile pogajanja za | vzpostavitev redne letalske zveze med Evropo in Ameriko. Zdaj so pogajanja končana, prav tako pa tudi že vse priprave za redni vsakodnevni letalski potniški promet med Londonom in Newyorkom. Prvega junija letos se bo dvignilo veliko vodno letalo z angleškega letališča Croydon ter odletelo s prvimi potniki in s precejšnjim tovorom pošte v Novo Fundlandijo, od tam pa preko Kanade v Newyork. Število potnikov, ki bodo letos potovali s temi vodilnimi letali v Ameriko, bo za letos Se omejeno, predvsem pa bodo letala prevažala v Novi svet pošto in razne druge pošiljke. Drugače bo na ameriški strani. Tam bodo ameriška letala jemala tudi že takoj v začetku v večjem številu potnike. Z ameriške strani bodo vodna letala odhajala v Evropo iz Baltimora, odtod se bodo podala preko Azorskih otokov v portugalsko prestolnico Lisbono. Za prekooceanski promet bodo Amerikanci uprabljali ogromna in močna Možje, ki danes skrbe za vojaško moč Anglije. Od leve na desna: Vojni minister Hore Belisha, minister za narodno obrambo admiral Chatfield in minister za zrakoplovstvo sir Kingsley Wood, vodna letala, ki bodo mogla kljubovati tudi naj-silnejšim viharjem in drugim vremenskim nezgodam nad Atlantikom. V Angliji se že zdaj pridno vadijo za te polete, saj je komaj še tri tedne časa, ko bodo morali prekooceanski letalci nastopiti vsakodnevno službo. Zdaj letajo angleški letalci s takšnimi vodnimi letali na eni strani do Gronlandije, na drugi pa do Severne Afrike in nazaj. Že dosedanji poskusi pa so pokazali, da se bodo mogli evropski potniki zelo udobno in brezskrbno voziti v Novi svet. Preskrbljeno bo tudi vse potrebno za primer, če bi se le pripetila sredi oceana kakšna nepričakovana nezgoda. Pravijo, da vožnja z ameriškim letalom v Evropo niti ne bo preveč draga. Preračunali so, da bo potnik moral za to pot plačati našega denarja komaj 20.000 din. To je razmeroma res precej poceni, če pomislimo, da bo potovanje trajalo zelo malo časa, drugič pa, če upoštevamo, da potovanje iz Amerike v Evropo z angleškim prekooceanskim parnikom >Queen Mary« velja samo 3.000 dinarjev manj. Ljudje, ki ne gledajo, oziroma jim ni treba gledati toliko na denar, se ■ bodo gotovo rajši vozili z letalom, ker bodo lahko mnogo prej prišli na cilj, drugič pa bodo imeli še posebni užitek pri vožnji z letalom. Koliko bo veljala vožnja z angleškimi letali, o tem nič ne povedo, vendar pa je verjetno, da ne bo dosti dražja kot ameriška«. Le pravijo, da bodo angleška letala prenašala v Ameriko vse poštne pošiljke po redni poštni taksi, doplačati bo treba le en šiling. Sčasoma pa se bo tudi ta dodatek zmanjševal — vsaj tako zatrjujejo zdaj, ko se letalski promet med Ameriko in Anglijo še ni začel, in bodo nazadnje veljale tudi za letalski prevoz poštnih pošiljk iste takse kot veljajo v Angliji sicer. Na eni strani bo redna vožnja z letali med Starim in Novim svetom gotovo razbremenila ladijski osebni in poštni promet in ga izpopolnila, na drugi strani pa pokazala, kako spričo moderne tehnike čedalje bolj izginjajo velike daljave, ki so nekoč ločile Evropo od Amerike. Dolžnost vsakega katoličana jo, da zastopa vsak dan, ob vsaki vri in povsod idejo kongresa Kristusa Kralja! številni darovi naj omogočijo izvedbo tega kongresa i Z bojišč na Daljnem Vzhodu: Prodiranje japonske pehote. Ponarejena listina, ki naj skati prijateljstvo z Nemci Politika je čudna reč, posebno mednarodna politika. Poslužuje se V6eh mogočih sredstev za dosego cilja Zlasti Nemci 6e v zadnjem času čutijo zelo prizadete nad tem, ker njihavi nasprotniki — kakor zatrjuje nemško časopisje — ne izbirajo nobenega sredstva, samo da bi Nemčiji onemogočili dobre odnošaje z drugimi državami. Tako zdaj pravijo, da je prišlo do poslabšanja odnošajev med Nemčijo in Argentino »zaradi neke ponarejene listine«. Kakšna je bila ta listina, ne povedo. Stvar je tale: Nekdo, ki je sicer po rodu Nemec in ki je baje v aktivni službi ameriške gospodarske propagande, je po nemških zagotovilih izročil ta dokument argentinskim oblastem, da bi na ta način v konkretni obliki podprl Rooseveltovo trditev, češ da Nemčija ogroža južnoameriško celino. Takole piše poluradna »Nemška diplomatična korespondenca«: »S tem papirjem, na katerem je tudi ponarejen podpis nemškega uradnika, 60 hoteli sovražniki nič manj kot odkriti nekakšno zaroto proti nedotakljivosti Argentine, pri tem pa so imeli le ta namen, da bi 6e pretrgale dosedanje dobre vezi med nemškim in argentinskim narodom. Oči-vidno ti ljudje sedanje protinemške propagande ne smatrajo za zadostno, da bi z njo mogli doseči 6voj namen, ki obstoji v tem, da tudi južnoameriške države pristopijo k oni skupini držav, ki danes nasprotujejo avtoritativnim državam. Samo po sebi se razume, da vsi načrti, ki so jih Nemčiji podtaknili v omenjeni listini, 6padajo v celoti v kraljestvo bujne domišljije. Na žalost eo tudi v Buenos Airesu — glavnem argentinskem mestu — očividno prevladovali čudni obziri, ki so dovolili, da se za nekaj ča6a ohrani, po omenjeni ponarejevalski aferi povzročeno in po časnikarskem in cirkuškem »boju laži« vzdrževano sovražno ozračje. Z nemške strani moremo ves ta .primer spremljati z globokim obžalovanjem in začudenjem. Ni pa se 6amo pri tem primeru pokazalo, da ponarejanje listin še vedno služi kot pripravno sredstvo tedaj, kadar gre za to, da bi Nemčija čim več pretrpela na svojem ugledu in da bi imela čim več škode. Zato je upravičeno pričakovanje, da se bodo ■končno tudi v Argentiniji ob spominu na stare boljše čase oprijeli težnje, da se res onemogoči vsak »boj laži«, ki na koncu koncev mora vendar škoditi tudi lastnim argentinskim koristim in pa ugledu, ki ga ta država uživa med svetom. Krivica in škoda, katero bi z nadaljnim takim hujskanjem pretrpeli 6amo nemški državljani, ki 60 sc lojalno postavili v službo 6tare domovine in gostoljubne dežele, ne more na noben način koristiti Argentiniji sami, temveč samo namenom tretjih,'ki povzročajo vse to zlo,« Programi Radio Ljubljana Sreda, 10. maja: 12 Baletna glasba (plošče) — 13.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Duet citer (gg. E, Mezgoliz in M. Hebein) — 14 Napovedi — 18 Mladinska ura: a) Letalska industrija in država (g. Čolnar Janko); b) Šotor za izlete in taboren je (g. Miroslav Zor) — 18.40 Pomladanski ljudski svetniki (g. Bori« Orel) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nae. ura: Zagrebška družina v petnajstem stol. (Srdja čokič, publ.) Zgb — 19.50 Prirodopisni kotiček (g. prof. Fr. Pengov) — 30 Prenos iz Maribora. Proslava 20 letnice obstoja glasbene šole Glasbene Matice Maribor — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Audran: Maskota, skrajšana opereta (plošče — izvajajo člani pariških gledališč). Četrtek, 11. maja: 12 Odmevi iz Češke (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.2(1 Harmonika solo, igra g. Pilih Rudolf — 14 Napovedi — 18 Slovenske vojaške pesmi (Radijski orkester) — 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: Telovadno predavanje — 19.30 Deset minut zabave — 20 Prenos pevskega koncerta iz zavoda sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano — 20.45 Reproduciran koncert simfonične glasbe — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Koncert Radijskega orkestra. Petek, 12. maja: 11 Šolska ura: Proslava materinskega dne (Brezposelni učit. abitnrienti) — 12 Iz naših krajev (plošče) 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Napovedi — 18 Zenska ura: Kaj mora žena vedeti o zavarovanju II. del (ga. Vida Peršuh) — 18.20 VValdteuflovi valčki (plošče) — 18.40 Francošč1 a (g. dr. Stanko Leben) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: Predavanje insp. drž. obrambe — 19.50 Zanimivosti o izse-l.iencih (g. Premrov Jože) — 20 Spomini na Joh. Straussa (plošče) — 20.20 Fr. Lipah • Cvetje bajan (člani Nar. gledal, v Lj.) — 21 Zvoki v oddih (Radijski orkester) -r 22 Napovedi, poročila —* 22.30 Angleške plošče. Zahtevajte povsod naš list! Polne roke ženki Ta ameriški cirkuški velikan drži v rokah štiri poročene žene, stare od 17 do 24 let. Kakor se vidi iz slike, niso ravno najtežje. Čudno, neverjetno in nerazumljivo lahek napev je napolnil ves prostor in prevzemal 6 svojim razpoloženjem vse letalce. Besede te pesmi so bile polne nenavadne dobrotnosti, grenkobe in tovariške ljubezni. Pesem, ki so jo peli ti fantje, je bila čudna, čudna zaradi tega, ker je iz nje dihalo razpoloženje z roba smrti. Toda v njej je bilo pri vsej čudnosti nekaj, kar je utegnilo človeku privabiti solze v oči: »Okrog nas gorišča pusta in zidovi črni, sivi... Pesem, ki nam vre na usta, pojo mrtvi, nič več živi. In zato praznimo čaše, da bolest nam oslade! »Hura!« za vse tiste naše, ki se jutri poslove. Pod nebo letimo smelo vsi za njimi v smrt drvč, tu na tleh čepe le tisti, ki 6e 6mrti tam boje ...« Še dokler je zvenela ta nenavadna pesem, ta žalostna himna letalcev, je major Brand odšel v svojo pisarno, ne da bi ga bil kdo od letalcev zapazil. Vsi so bili tako prevzeti od svojega petja, da niso nič videli, kdaj je vstal in izginil. Brandov stari pribočnik Phipps je sedel v pisarni in se mučil, da bi sestavil neko pismo. Delo mu ni šlo kaj prida od rok, zakaj odlagal je pero, kadil, se spet lotil pisanja in tako naprej. Snemal je z oči naočnike ter si jih spet natikal, kakor da bo potem bolje videl m bolje umel. Potem je 6pet natlačil pipo in kar naprej odlašal s pisanjem, vse, dokler ni stopil v sobo major Brand. Ko ga je Phipps zaslišal, se je razveseljen obrnil k Brandu in ga vprašal: »Ali je dovolj močno in lepo, če napišem v poročilu » ... umrl je junaške smrti.,.?« Pišem namreč materi rajne ga Russella, pa saj veste, materam mora človek že paziti, kako naredi. Toda te besede se mi zde zdrgnjene in prazne ...« Na Brandov obraz je spet padla ža' lost: »Dragi Phipps, navsezadnje, če dobro premislimo, bi se bili že lahko izurili v tem poslu... Saj ste takih pisem napisali že lepo število.« Phipps se je popraskal za ušesom »2e, toda naše sožalnice so že v*e tako obrabljene ... Rad bi topot napisa) kaj bolj prisrčnega in toplejšega za ti dve materi...« Brand ga ni hotel več poslušati: »Prosim vas, Phipps, nikar me še vi ne mučite. Kaj za vrag hočete lepega napisati materi, kateri sporočate, da 60 (ji ubili sina? Pri takem sporočilu so olepšave nepotrebne. Nobena ne bo nikogar oživila ali resnice preklicala ... Napišite ji, kar hočete in kakor hočete okrašeno in v cvetju, srce se ji bo strlo,.. Kar pišite ...« Phipps ga je poslušal in nadlegoval. Roka se mu je ko je pisal. Poveljnik ni je pribočnik naskrivaj, ▼ oči ... Major je sedel in kadil cigareto za cigareta. Pero v Phippsovi_ roki je škripalo, kakor da ga pritiska jezna sila. To mučno čemenje je delala še mučnejše pesem, ki je vrela iz točilnice v pretrganih sunkih, kakor da jo zanaša veter: » ... ki se jutri poslove ... ki se jutri poslove ...« Poslove v 6mrt... To ponavljanje je s svojo žalostjo pribijalo zidove in grabilo Branda za srce . .. Tedaj je zavreščal telefon. Poveljnik se je naglo zdrznil in planil na noge Klicalo je »pet vrhovno poveljstvo bojišča. Brand se je takoj oglasil. »Halo major,« je klical telefon. »Imamo krasno delo za vas . • •« Major Brand je trpko odgovarjal: ^Lepo delo, seveda ..« Potem je nekaj časa poslušal, nata pa povišal glas in dejal: »Ra-zu-mem!« čisto po predpisih in uradno. Poslušal je naprej, potem spet spregovoril: »Dobro je: vsaki dve uri zračna pa-trola. Vzdignili se bomo ab petih. Vse in v redu. Vse dobro. Toda od kod vzamem ljudi? Saj veste, da jih je spet pol šlo po gobe ...« Telefon-je odgovarjal: »Poslali smo vam nove, ki bodo jutri pred zoro pripravljeni na start. Vsak trenutek morajo biti tam,.. Major je odgovoril: »Dabro, storili bomo tako. Kar mora biti, mora biti. Toda če se bo en sam teh novincev vrnil, bo to čudež. Da.., Da ... Dobro, dobro, razumem!« Major je zaprl telefon. Zunaj so že ta trenutek čakali novi letalci, da se priglasijo majorju Brandu, kakor jim je bilo zapovedano. & Fotorisba Warner Bros. Zunaj so ta trenutek že čakali novi letalci, da se priglasijo majorju Brandu. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 18. Mesečna naroSnina 12 din, m inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/III. Telefon 4001 do 4005. Oprava: Kopitarjeva oliea 6. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jok iu ciar.i-. Izdajatelj ini Jože Sodja. Urednik: Mirko Javornik.