TALEJROM STR. 6 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 25. avgusta 2005 • Leto XV, št. 21, cena: 50 Ft Monošter, od 8. do 18. avgusta MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA SE VSE BOLJ UVELJAVLJA hotapijo med njihove bar-Od 8. do 18. avgusta je po­ ve? Morda je tisto, zaradi tekala v Monoštru v Sloven­ česar so po tematiki in for­skem domu 4. mednarodna malnem pristopu raznoli­likovna kolonija, ki se vse ki avtorji in avtorice tako bolj uveljavlja v panonskem podobni, prav posebnoprostoru. Kako je prišlo do občutenje…,« piše v katalo­noštru, lahko preberemo v ideje likovne kolonije v Mo­ gu druge kolonije, velja pa katalogu 1. kolonije iz leta tudi za letošnje ustvarjalce. 2002. »Minilo je že nekaj Duh pokrajine se je na po­ sreden ali neposreden na­let od tega, ko sva se prvič čin dotaknil umetnikov, na srečala z gospodom Feri­ nekaterih slikah odkrivamo jem Geričem, direktorjem silhuete monoštrske baroč­Galerije-Muzeja v Lendavi. ne cerkve, na drugih simbo-Navdušeno mi je govoril o lizira sedem drogov sedem lendavski Likovni koloni­ porabskih slovenskih vasi, ji. Po otvoritvi Slovenskega nekateri umetniki trdijo, da kulturnega in informativ­ se v Porabju ne sme barva­nega centra smo Porabski ti s temnimi barvami, kajti Slovenci prišli do idealnih ljudje in tudi pokrajina izža­je zapisal v uvodniku pred-Toda organizatorji so že ob umetnika in slikar s Slova-slikarki Jasna Merku in Ka-revajo toplino, odprtost. sednik Zveze Slovencev na prvi koloniji dali vedeti, da ške. Krog sodelujočih držav terina Kalc iz Italije, slikar Na 4. mednarodni likovni ko-Madžarskem Jože Hirnök. se jim bodo v prihodnje pri-se je torej res razširil, kar se Rudi Benetik iz Avstrije ter loniji nastale stvaritve si bo Sicer pa tudi prva likovna družili še avtorji iz drugih je nadaljevalo tudi na tretji slikarji András Győrfi, János lahko širša publika ogledala kolonija v Monoštru ni bila držav, kar je narekovala že-koloniji, ko so se v delo kolo-Simon in György Csuta iz pozno jeseni na razstavi v Slo­brez predhodnih dogajanj. lja po odprtosti kulturnega nije vključili tudi umetniki Madžarske. venskem kulturnem in infor-Kiparski simpozij leta 1999 in čisto socialnega prostora. iz Romunije in Estonije. Na »… ko se oziramo po Mo-mativnem centru. Končni cilj je obogatil mesto z dvema Monošter in njegova okoli-koloniji leta 2004 je sodelo-noštru, njegovih ljudeh in likovnih kolonij je izoblikovati monumentalnima skulptu-ca – po večdesetletni zaprto-valo devet umetnikov. pokrajini na eni strani ter zbirko likovnih stvaritev, ki bo rama, ena pozdravlja goste, sti – sta iskala in tudi danes Tudi na letošnji mednarod-po podobah, ki so tu na-v pomoč tudi širšemu občin­ko pridejo v mesto z avstrij-iščeta svoje mesto v panon-ni likovni koloniji je sodelo-stale to poletje, po drugi stvu pri spoznavanju sodobne ske ali körmendske strani, skem prostoru, na stičišču valo devet umetnikov: kipar strani, si morda zastavi-likovne umetnosti v panon­druga (kip Metoda Frlica več držav, jezikov in kultur. Ferenc Király (letos so mu mo danes tako običajno skem prostoru. z naslovom Sončni mrk) Na drugi koloniji leta 2003 v Budimpešti podelili eno vprašanje: kdo je bolj Mednarodno likovno kolo­krasi dvorišče Slovenskega je sodelovalo osem umet-najvišjih nagrad na pod-vplival na koga, okolje nijo sta finančno podprla doma. Prve likovne kolonije nikov, največ zamejskih ročju likovne umetnosti, na umetnike ali obratno. Ministrstvo za kulturo R pogojev za podobne ideje,« (l. 2002) v Monoštru se je Slovencev iz Italije, Avstrije, Munkácsijevo nagrado) in So prepoznali posebnosti Slovenije in Mestna občina udeležilo sedem umetnikov Hrvaške. Njim sta se pridru-slikarja Goce Kalajdžiski in območja na obrobju obeh Monošter. iz Slovenije in Madžarske. žila prekmurska madžarska Endre Göntér iz Slovenije, držav in pustili, da se vti-M. Sukič 2 Nove knjige IV PIKICA NA LUNI – NEUREJENI SVET NAŠEGA OTROŠTVA V mariborski literarni druž­bi, v zbirki Edition 1, je izšla zgoščenka z otroškimi pes­mimi Toneta Dodleka Pi­kica na luni – Pont a hol­don. Na zgoščenki so pesmi v izvirniku in madžarskem prevodu. Prevajal je István Dabi, avtor spremne besede pa je pokojni pesnik Slavko Jug. Na zgoščenki je natis­njenih devetindvajset pes­ mi, na eni strani sta sloven­ska pesem in prepesnitev v madžarski jezik, kar je zelo primerna oblika za dvoje­zični pouk v nižjih razredih osnovne šole, denimo, in morda tudi v vrtcih. Zbirka otroških anekdot Pikica na luni – Pont a holdon – kot Dodlekove pesmi imenuje Slavko Jug – je prisrčno pričevanje o dojemljivosti in odzivnosti otrok, ki opazujejo sebe in svoj svet. To opazovanje je neposredno in prvinsko, komentarji pa so prisrčni zlasti zato, ker so posrečena mešanica otroške naivnosti in pridobljenih spoznanj. »Velikokrat gre za uporabo stalnih jezikovnih fraz, ki jih otrok sliši od odraslih in jih prostodušno postavi v nove pomenske zveze. Gre pa tudi za izraze otroške občutljivosti, s katero tipa vase in v svoje okolje. Vse­kakor sta Dodlekova NIK in NOK nadvse duhovita otroka, dva izmed mnogih naših otrok, ki nas znajo očarati z iskrivostjo svoje razvijajoče se, radovedne pameti. Skozi otroške oči tudi odrasli znova odkriva­mo prvinski, očarljivo neu­rejeni svet našega lastnega otroštva,« je o pesmih Tone­ ta Dodleka napisal Slavko Jug, in se tudi vprašal: »Ne vem, komu bodo te zgod­bice bolj všeč, odraslim ali otrokom?« Še nekaj značil­nih naslovov: O umivanju zob, O poklicu, O dekletih, O prečkanju ceste, O raz­mišljanju, O rasti, O no­vem možu, O fintiranju, O sodu smodnika, O kaz­ni, O smrti – torej vse O. Tako O umivanju zob: NOK/ kar naprej opomi­nja NIKA,/naj si vendar že umije zobe.//NIK od­govori:/ »Saj nisem nič umazanega jedel.« A fog­mosásról: NOK/ Egyre figyelmezteti NIKET/hogy mossa meg végre a fo-gát.//NIK így felel:/ »De hiszen semmi piszkosat nem ettem.« Tone Dodlek je na sloven­skem kulturnem prizorišču kot pesnik in pisatelj priso­ ten že vrsto let. Pomemben mejnik v njegovem književ­nem ustvarjanju predstav­ljata samostojni knjižni izdaji Pikica na luni in Anatol. Osrednji del nje­govega pisanja predstavlja samosvoja trilogija Vsak srček ima svoj smrček; Ko so ribe zvezde popasle in Čevlji in vezalke. Skozi ce­lotno trilogijo avtor bolj in bolj občuteno in dosledno izraža spoznanje o prevla­di duhovnega v človeškem življenju. S pesniško zbirko Dideridu pa je v slovensko mladinsko poezijo vnesel nove razsežnosti, ko je žlahtno tradicijo haikuja združil z osebno izkušnjo in občutenjem ter prenov­ljenim pesniškim izrazom. Kot zgodba je tudi pot do prevoda v madžarski jezik. Prevajalec István Dabi iz Budimpešte je na naslove članov Društva slovenskih pisateljev – tudi podpisane­ga – pred leti poslal s pisal­nim strojem na karo papirju napisano pismo, v katerem vabi književnike, naj mu pošljejo svoja dela, če so zainteresirani za prevod v madžarski jezik. Kdo vse se je odzval na nevsakdanjo željo, ni znano, zagotovo je rezultat prevajalčevega va­bila dvojezična zgoščenka otroških pesmi/zgodbic To­neta Dodleka. István Dabi prevaja iz različnih jezikov in tudi v druge jezike. Na Madžarskem je objavljal v Új Tükör – Novo ogledalo, Alföld – Nižina in drugih. Od leta 2000 zbira pesmi, pripovedke, pravljice z vse­ga sveta v več kot 100 jezi­kih za svoje gradivo, VILÁG ANTOLÓGIA – SVETOVNA ANTOLOGIJA. Njegovi pre­vodi so izšli v 40 do 50 raz-ličnih jezikih v obliki knjig, časopisov, revij, radijskih oddaj na Poljskem, Mad­žarskem, v Transilvaniji, Vojvodini, Litvi. Zgodba – resnična – za ko­nec. Nekje sredi sedemde­setih let prejšnjega stoletja je bila skupina slovenskih književnikov iz Maribora, Murske Sobote in Lendave povabljena na gostovanje v Sombotel in Dolnji Senik. Za organizacijo je poskrbel pokojni lendavski pesnik Sándor Szunyogh, ki je ob­javljal tudi v madžarskih literarnih revijah. Nastop v Sombotelu je minil brez vseh zapletov, zataknilo se je na Dolnjem Seniku. Za zadrego v obliki molka je poskrbel prav Tone Dod­lek po nastopu pesnikov in pisateljev, v pogovoru z ob­iskovalci, ki se jih je zbralo presenetljivo dosti. Vpra­šanja so bila bolj ali manj standardna, od tistih naj­preprostejših, Kdaj ste za­čeli pisati?, do Koliko knjig ste napisali? Ko s(m)o, tudi podpisani sem bral svoje pesmi, odgovorili na vpra­šanja, je pisateljski kolega Tone Dodlek začel na glas razmišljati o občutkih in dilemah, kako lahko živijo ljudje ob bodeči žici – tedaj še postavljeni železni zave­ si na meji z Avstrijo. »Veste, malo je manjkalo, da ne bi mogel prebirati svojih pesmi, tako me je priza­delo ob pogledu na visoko žično mejo.« Odgovor na pesnikovo vprašanje je bil – molk zbranih, rezultat pa, da potlej pisateljev niso vabili na gostovanja v Som­botel in Porabje. eR RADIO MONOŠTER UKV (FM) 106,6 Mhz Od pondejlka do sobote od 16. do 17. vöre, v nedelo od 12. do 14. vöre. Porabje, 25. avgusta 2005 3 Za(h)valimo, po(h)valimo Srečanje Gda smo že mimo najvekšoga Irenka (Librecina) Klement, tej lidi smo leko vsakšoga pri »Domov bom šel in sredi leh zelenih svetka, Državnoga srečanja Po- v Monoštri Margita Kukor, cajti pa v pravom mesti gora bom legel vznak in bom strmel v nebo rabski Slovencov na Vogrskom, Aranka Schwarcz pa Anu­ vzeli pa nazaj domau odpe­ in v meni več ne bo nobenih zapletenih misli...« človek račun proba dati, sto, ka ška Penzeš, v Slovenskoj vesi lali, etak je leko sedem avto­ (Matej Bor) je djau vcuj k tomi dnevi, naj se Majči Antal, Kata Nemet, v busov nagnauk pelalo prejk v vse bola leko čütimo, z lejpimi Sakalovci Ema Sukič, na Do- Slovenijo. Moramo pohvaliti Resnično domoljubje ni znano po ekstremnosti, po skrajno­ spomini odidemo in kleta pa z lenjom Seniki Erika Glanz pa vse šofere tü, ka so si mirno, sti, ali po gromoglasnosti, temveč je tankočutno, globoko velko volov pridemo. Marija Kühar Grebenar, na lepau djali z lidami, tak kak duševno stanje, ki se razodene v obliki nemega duševnega Pri pripravi letošnjoga sre- Gorenjom Seniki Vera Gaš­ smo ji prosili. Gospa Hilda Vo­ trpljenja. To ni ognjevito, plamteče, vse pometajoče, doneče čanja nam je najvekšo vesel­ par pa Lujzek Hanžek. grinčič nam je pripravila izlet čustvo, temveč je tiha, globoka duševna bol, ki preoblikuje dje znamanüvalo, steri smo Baug plati vsejm trejm po­ v Prekmurji, s pomočtjauv sli­ tudi najbolj enostavnega človeka v heroja, v mučenca, ga pre­ organizirali, ka se je v pet pom, steri so na prvo rejč karja Ernesta Bransbergerja oblikuje v najplemenitejšega človeka, kajti ni plemenitejše lejtaj letos zglasilo največ lü­ spunili našo željo, so nam pa Toneta Kousa, gospodara strasti, kot je domoljubje. stva. Vse vküper s posaba po­ slöjžili mešo v dvaujom gezi­ Turistične kmetije Ferencovi v Opazovala sem nemo duševno trpljenje preprostih ljudi v mo­ zvanimi gosti pa kulturnimi ki, gorenjiseničkomi gospau­ Krašči, gde so kaulek 250 lidi noštrski cerkvi ob poslušanju svete maše v maternem jeziku, skupinami vred smo dobili di Ferenci Merklini, varaško­ ške z dobre vaule pogostili tü. njihovo globoko podoživljanje v umetniški kompoziciji inter­ 380 lidi, stere so najprvim mi župniki Zoltáni Németh Župan občine Cankova Drago pretiranih, iz dna srca prihajajočih besed gospoda župnika, mladi obrazi pozdravlali, pa kaplani Szabolcsi Fekete. Vogrinčič in podžupan Viktor ki je s sugestivno preprostostjo izrazil ta globoka čustva, ki so sterim smo se fejs-fejs radü­ Ranč tak smo hvaležni gore- Gider sta nas čakala z dari­ obhajala vse nas in nam je razkril, da nismo edini, da nismo vali pa smo ponosni nanjé. njeseničkomi pevskomi zbori lom. S toplim srcaum brodi­ sami, ki nam ta tajna bol teži srce. Tau so Agica Hanžek, Niko- Avgust Pavel pa zborovodki­ mo na domanjoga traktorista Med izseljenci smo naleteli tudi na povratnike z ameriškega leta Vajda, Anita Vajda, Lilla nji Mariji Trifus za čüdovito v Korovci, steri je vöpotegno kontinenta, ki jih je vlekla nazaj navezanost na rojstni kraj, Fasching pa Gyöngyi Gyeček. slovensko liturgijo. Lepau se iz blate peštarski avtobus. od koder so morali bodisi iz političnih, bodisi iz ekonomskih Za velko število navzauči so zavalimo vsejm kulturnim Preveč zadovolni smo bili z vzrokov nasiloma ali prostovoljno oditi in so sedaj ponovno najvekšo hvalo vrejdni sami skupinam iz Slovenije pa Po­ restavracijo Lipa, stera se je s lahko obujali spomine na brezskrbna otroška leta, ponovno lidgé, steri so se dali pozvati, rabja, tau so FS Destrnik pod svojimi delavci pobrigala za so lahko podoživeli, kaj pravzaprav pomeni človeku ta pravi so z veseldjom prišli iz vse mentorstvom Jelke Pšajd, pogostitev cejli den. Zvöjn naši dom, okolje materinščine, ki so ga leta in desetletja morali krajov na Vogrskom pa ške z Ljudski pevci in godci Gorič­ gostov so ranč skur v tistom pogrešati. Obstali so za en kratek čas tudi pri grobovih svojih drügi rosagov tü, tak prausti ki lajkoši pod vodstvom Stan­ časi meli 180 motoristov pri staršev, starih staršev, da bi jim izkazali čast post mortem, da lidgé kak gostje. Gvüšna sam, ka Črnka, FS OŠ Števanovci obedi, večer pa eno velko go­ bi se jim duša pomirila na otoku miru in pokoja. Ta ogromna, ka če bi zvöjn novin Porabje pod mentorstvom Marije stüvanje. Ali šlau je vse tak brž, nema strast je kot žareča zvezda kazala pot vsem izseljencem nej informirali lidi na drügo Rituper s pomočnico Anico pontoško, ka so ške vejn sami nazaj v domači kraj, kjer človek lahko nabere nove moči, kjer formo, bi nas trno-trno malo Salai, MePZ Avgust Pavel z natakardje pa küjardje nej vör­ na nekem senčnem dvorišču lahko za en kratek hip dočara bilau. Zatau moramo poš­ dirigentko Marijo Trifus pa vali. Pri šanki, gde je nagnauk prijazen lik že dolgo odseljene matere, ki ga je nekoč zaskrb­ töjvati in se lepau zavaliti za gledališka skupina Nindrik­ šest mašinov čakalo žedne laum­ ljeno čakala domov. vse tröjde tistim lidam, steri indrik pod mentorstvom Mi­ pe, ja pa nej, pa je že vsakši Slovenski ljudski ansambli tako iz Slovenije kakor iz Madžar­ so z živo rečtjauv davali na kija Roša. Za svetešnje guče, prišo na red. Šator nam je po­ ske, Mešani pevski zbor Avgust Pavel, nadarjeni amaterski znanje informacije v svojom tople pozdrave se zavalimo mogo sprajti prejdjen Porabje igralci so nam nudili s svojim kvalitetnim programom prijet­ domanjom kraji pa vküper veleposlaniki Andreji Geren­ d.o.o. Štefan Küplen. Garniture no zabavo, pristno slovensko vzdušje. Ponosni smo na njih, spravlali lidi, v Budimpešti čeri, direktori Urada RS za stolov, stolic so nam posaudili na njihovo prirojeno nadarjenost, na moč volje, na njihovo predsednica Slovenskoga Slovence v zamejstvu in po županja na Dolenjom Seniki vztrajno marljivost, s katero so ta nivo dosegli, tembolj, ker dröjštva Irena Pavlič, v Som­ svetu Francu Pukšiču in di- Erži Bartók, direktorica Kultur­ po mojem vedenju nobeden izmed njih ni končal niti akade­ boteli predsednica Slovenske rektori JSKD Igorji Teršaji. noga centra Erika Fuis pa Laci mije za igralsko umetnost niti glasbene akademije. samouprave Marija Kozar, v Velko pomauč smo dobili Nemeš, predsednik Slovenske Tako Porabski Slovenci kakor tudi ostali slovenski gostje si Mosonmagyaróvári pa Laci eške od tisti tü, steri so se samouprave v Sakalovci. Vse štejemo v veliko čast, da so našo prireditev počastili s svojo Brašič. V Porabji, gde se ške vzeli zatau, ka so se brigali tau je vtjüper dau zvoziti Karči prisotnostjo in svojim navdihujočim nagovorom v tako le­ deset lidi nej zglasilo samau za svoj avtobus od zazran­ Dončec (Janžo) s svojimi mla­ pem številu tudi ugledni politiki iz Slovenije in nam potrdili, od sebe, je na konci vküper ka do konca programa. Oni dimi športniki. da hodimo po pravilni poti, da nismo sami, da tudi mi spada­ prišlo (zvöjn kulturni sku- so Marija Kühar Grebenar Pohvalo vrejdni so vsi navzau­ mo k veliki slovenski družini in tvorimo del slovenstva. pin) 160 lidi. Zatau so pa že z Dolenjoga Senika, Lujzek či lidgé našoga srečanja za- Naša iskrena hvala naj velja v prvi vrsti organizatorjem, go­ nika mogli djasti, stere smo Hanžek z Gorenjoga Senika, tau tü, ka so se vsi kulturno spodu župniku, nastopajočim, pa seveda tudi kuharjem in zaprosili zatau. Od rama do Erži Šoš iz Otkauvec v Porab­ držali, porazmejno ponašali, natakarjem, ki so nam poskrbeli za izredno dobro organizi­ rama so odli pa na znanje ji, z drüdji krajov pa Irena z radostjov gora prijali eno­ ran nepozabno lep dan, da so se »brezdomne blodne duše« en davali, nagončavali lidi, vö­ Pavlič, Ančika Braunštein pa ga drügoga, ka leko za peldo kratek čas ponovno lahko počutile doma v Porabju, da so se znosili pozvanja, pisma tü. Laci Brašič, steri nas je fejs postavimo pred drüge. Baug tudi tisti Slovenci, ki jih je usoda zaradi kakršnihkoli vzrokov Tau so bili v števanovskom vöpomogo s tejm tü, ka je na plati! Kleta se vidimo! prisilila, da so morali zapustiti svoj domači kraj, lahko poču­ tali Erži (Bedevin) Šoš pa srejdi izleta mogo nazaj pela- Klara Fodor tili tam kot doma. lerenca Anica Salai, na Verici ti 3 lidi na cug. S pomočtjauv sekretarka Suzana Guoth Porabje, 25. avgusta 2005 4 Uran pozval k širokosrčnosti in odprtosti Praznik Marijinega vnebovzetja so slovesno obeležili v številnih slovenskih cerkvah. Na Brezjah se je zbralo okrog 6000 verni­kov, ki jih je nagovoril ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran. V pridigi se je posvetil predvsem pomenu ohranjanja slovenskega naroda, skrbi za nove rodove in strpnosti do drugih narodov, jezikov, kultur in drugače misle­čih. Na Štajerskem je bil osrednji verski dogodek na Ptujski Gori, kjer je maševal maribor ski škof Franc Kramberger, medtem ko so se verniki na Primorskem množično zbrali v božjepotni cerkvi v Logu pri Vipavi, kjer jih je nagovoril koprski škof Metod Pirih, in na Sveti Gori. Letos že 43. kmetijsko-živilski sejemvGornjiRadgoni Gornja Radgona bo od 27. avgu­sta do 2. septembra gostila že 43. mednarodni kmetijsko-živilski sejem. Na 20.000 notranjih in 22.000 kvadratnih metrih zuna­njih razstavnih prostorov se bo predstavilo 1490 razstavljavcev, od tega 390 tujih, iz 22 držav. Razstave živali se bodo razprosti­rale na 2600 kvadratnih metrih razstavnih površin, 10.900 kva­dratnih metrov pa je namenje­nih vzorčnim nasadom, maneži in predstavitvenemu prostoru. Sejem bo v soboto, 27. avgusta, odprl predsednik vlade Janez Janša. Sejemske prireditve bodo v času sejma potekale vsak dan od 9. do 19. ure, zadnji dan pa do 18. ure. Vstopnice so na voljo po ceni 900 tolarjev, za skupine odraslih nad 20 oseb 700 tolarjev, mladi­na si lahko ogleda sejem za 400 tolarjev, skupine mladih nad 20 oseb pa po ceni 300 tolarjev. V nedeljo, 28. avgusta, bodo veljale znižane cene vstopnic, in sicer 700 tolarjev za odrasle in 300 tolarjev za mladino. Poleg predsednika vlade Janeza Janše se bodo sejma udeležili tudi drugi predstavniki sloven­skega političnega vrha. Feri Lainšček NOURA NA SOMARE Srečo sam ga pri šanki. Plačo sam njemi špricer pa me je sploj nej k rejči püsto. Zato de v etom pisanji zdaj tüdi samo on glas meo. »Znaš, mené pa mojo deklino rejsan nika ne briga, ka pa kak bi trbelo napraviti. Müva samo vejva, da pa kelko se mava radiva. Ona, znaš, nešče djesti pržgane župe. Zakoj bi jo pa tüdik gejla? Nej je tou glij nikša (h)rana, mogouče rejsan pri driski pa griži pomaga, samo ka ona toga nema. Če de pa šče gda mejla, vej je pa zatou tüdik drugo vrastvo. Ge pa, če ti tak povejm, neščem iti k spouvedi. Ka mo tam klečo pa proso blagoslov? Naj mi lepou gospoud blagoslov domou pošlejo, če mislijo, ka sam toga po­trejben. Nikak va se že oženila, če naja nedo ščeli zdati. Vej je pa nej naša cerkev edina. Če tü gori na brejg stoupiš, se lepou vidi, ka jih šče devet kouli geste. Med devetimi pa de naji že eden gospoud za pejneze zdau. Ja, takši sam ge zdaj. Nika sam več nej takši, kak sam biu. Za­dosti je mené premetavalo v žitki kak repo na koulaj. Zadosti sam se ge slaboga nagledno, zdaj pa je konec s tejm. Zdaj je čas, ka neka po svoje napravim. Če ti sploj vejš, ka tou pomeni: gnouk neka po svoje napraviti? Ka po svoje, tou gvüšno pomeni glij tou, ka se za nika odloučiš po svojoj pameti pa ti tou tüdik vöspelaš. Tak, kak sam pravo, ka bom odo s touv deklinov, tak tüdi odim, pa ka koli ka se je moja stara na glavou postavlala. Vej, dugo je na glavej pa nej mogla stati. Tou nišče nemre, pa tüdik nej ona, ka koli je žilava. No, ka ne boš mislo, rejsan, svojiva sva, ges pa moja deklina, strašno svojiva, samo tou glij ne misliva, ka va leko živela v beč­ki. Tou samo pomeni, ka va živela ovačik kak drügi tüj kouli. Namesto konja va mela traktor. Namesto kosé motorno kosilni­co. Za dojiti krave va mela pa aparate. Vse tou pa so, če ne vejš, takši mašini, ka sami delajo. Pravi paver zdaj samo tak poma­jütne pa pravi: ‘Zbougom švic, zbougom žüle!’ Te pa, gda je vse gotovo pri iži, te se pa vzeme traktor, pa se pela na veselico. Ja, ja, pajdaš, tak je zdaj tou. Boš vido, samo ka pride njeni stari z Dojčlanda, pa ka mi küpi té traktor. Zna biti, razmejš, ka pride že zdaj. Gnes, vütro, pojutrišnjem.... S črnim mercedesom, on se samo v takšom vozi. Zato zdaj tüdi nika nedem več na njivo, ka ga moram tüj čakati. Njemi je najbolj važno, je piso, ka si v krčmej samiva sedeva, pa si v oči pogledneva. Vse drugo njega ne briga. Če sam njej dober, sam tüdik njemi. Dau de mi, keuko de leko dau. Meni je tak vseeno, keuko pa ka. Što se pa gnesden šče za erbijo ženi? Gvüšno pa sva tou nej ge pa moja deklina. Ka müva sva pravla: delala bova, samo neva pavra. Paver prek svojga plouta ne vidi. Pa ne misli drugo, kak na vrejmen. Müva pa, bougi vala, va itak živela ovačik kak drugi. Šče za vrejmen se neva sekejrala. Namesto kukorce va pouvala tulipane. Namesto krav va pa mela mogouče somare. Ka, znaš ka, moja deklina je noura na somare...« »No, pajdaš,« sam te vseeno pravo. »Tou, ka je noura na somare, tou ti pa vördjem.« Ka je tvojo je mojo tü? Ka je pa mojo, s tistoga pa tebi nika neda, se šegau majo lüdje hejcati. Če si malo pre­mišlavamo, buma zadosta pelde vidimo, ka se nistarni lüdje tak obnašajo. Kelkokrat si zgučavamo, ka tomi ali ti­stomi od kec vöde na tau ali na tisto. Depa zatok etakšoga ipa je nej slobaudno včasin sauditi. Nistarni lüdje strašno vejo šparati, pa če si predse postavijo eden cilj, za tistoga dosti aldüjejo. Med tejm pa trno dosta delajo tü. Dapa te so nej tej, od šteri bi rada pisala. Gnesden je moda, ka nistarni lüdje od daleča pridejo, vse povržajo, ka so meli ali nej meli, pa v drüge pokrajine, sploj daleč odide­jo. Sto so bili tam »doma«, s koga so živeli, gde so si sprajli pejnaze, niške ne vej. Nistarni pa vzemejo vrejd­nosti, štere so povejmo od rosaga, pa tak mislijo, ka so nej od tistoga vkraj vzeli, šteri porcije plačüjemo, šteri za male slüže delamo zatok, naj država leko znauvič raz­tala te vrejdnosti. Pa te so oni prvi, šteri krčijo, ka špitale etak, šaule tak, ka nega so­cialne podpore. Večkrat štemo v novinaj, ka je te ali tisti milijonke, milijarde vkradno, pa te za nistarne cajte tau vse ta vo­gasna, velka tihoča nastane kauleg takšoga. Navaden de­lavec pa vsakši den leti, dela pa največkrat za tau samo telko dobi, ka nikak prežive. Etakšoga ipa mrnjavimo, se čemerimo, depa nika ne mo­remo naprajti prauto tomi. Pa te šegau mamo povedati, ka je policija slaba, birovije pa eške bola. Moramo pa uvide­ti, ka so človekove pravice pri nas tü razširjene. Tau nede tak, kak gda so šandari bili, ka so koga dobro naklali, pa se ji je vsakši bojo. Gnesden policija, birovija pa drugi mo­rajo sploj skrb meti na tau, ka naj ne kršijo človekove pravi­ce. Tau je že drugo delo, ka eden bola prausen človek se ne vej braniti, nepravično ga tü leko nut zaprejo, tej velki špekulanti pa največkrat vse doj plačajo, pa vse vküp zla­žejo, se vejo braniti. Zdaj bi stoj leko pravo, zakoj pa ges od toga pišem, vej pa pri nas v Porabji nega kaj takšega. Samo dobro pazite. Dobro si vöodeberite lüdi, ki vas na tau ali na tisto škejo nanjé vzeti, ka buma vas leko prejk ličijo. Kakoli ka so tau nej naši Porabci. Pa te sam eške nej gučala od toga, ka se moremo ovak tü paziti. Nej dugo sam mejla goste iz Szegeda, pa so malo kaulagvrat gledali po vesi, vid­li so, ka je pri ramaj dostavse venej, nej zaprejto. Tak so se čüdivali, ka je tau nej zapo­vedati. Prajli so, ka tam na njigvi pristavaj (tanyákon) sploj trbej lüdam skrb meti na vse svoje male vrejdnos­ti. Pri nas je prej eške nikši božji mir. Samo ka eden vo­grski pregovor tak pravi, ka prej »vrag ne spi«. Ka je nej bilau, vse leko es pride. Sta­novanje, svoje hiše zapirajte, če z daumi dete ali je nauč, ka buma nej vedeti, gda na nas vtrgnejo, nas leko eške zaničajo, pa našo vrejdnost odnesejo. Gde so pa že tisti časi, gda v Porabji nej trbelo zasünjavati rame? Pa te se leko tak natüma vü­pamo, ka »gaunarge« dobijo svoj štraf. Prej če od države, rosaga kaj vkradneš, je nej nevola. Vej si pa nej sauseda vkradno. Pri nas se je tüj pa tam tö godilo, ka so z državne gaušče kradni­li lüdje, pa so mislili, ka je tau etak vreda. Po mojem je nej vreda. Če od rosaga vzemeš, od vsakšoga vzemeš. Pa te menje pride za špitale, za šaule… Šegau majo povedati, ka prej nej vrejdno pošteni biti. Največ nas je pa zatok itak pošteni, za­tok, ka mirno škemo spati. Irena Barber Porabje, 25. avgusta 2005 5 Dugi žitek (3) Rejdkosteri človek je tak srečen, ka z Boga pomočjauv leko dočaka 90 lejt. V Sakalauvci so tau Püšnjarska Ana (Gréd­lics Józsefné), steri so mi pripovejdali od njinoga dugoga žitka. Istina, ka so pravli, ka so že dosta pozabili, dapa z njinoga pripovejdanja se je vönamalo žitek, z vsemi vese­ljami in žalosti. Moja ženitev pa težave »Gda sam novembra 1939. leta domau prišla z Nemškoga, sam 24 lejt stara bila. Sam takšno mišlenje dobila, ka je že cajt, ka si ne­kakoga ziščem pa mo se ženila. Moje padaškinje so že vse oženjene bile pa so mlajše mele. No pa te sam 1940. leta na fašenek spoznala enoga mladenca iz Sakalauvec, Ferenca Gredliča. Mladina je tistoga ipa vküp ojdla, gda je kakšna igrota bila, največkrat je z Gorenjoga Senika Ferdi igro s fudami, dapa v Sakalauvci je tö bila banda (stari Hacko z goslinom, Viktus s kravo, Pepel na cingule). Gda so tej notri vrezali, te so vse okna drgetala, tak so igrali. Dja sam trno dosta nej ojdla po balaj, dapa na tisti fašenek sam večkrat išla. Tam sva se spo­znala pa po tistom oženila. Pa ka misliš, ka je najvekšo bogastvo, najvekša vrejdnost mladim lidam? Tau, ka sam včasin noseča gra­tala. Nejsam za snejo prišla v Sakalauvce, liki za vertinjo. Nej mi je vseedno bilau, ka sam včasin mogla za tjauko (kuhalnico) prijeti pa küjati, dapa po drugom kraji je pa dobro bilau, ka je ništje nej notra kokodako v mojo delo. Moja tašča (anyós) je že pet let pokojna bila, gda sam dja k iži prišla. Na tri moške sam mogla küjati, prati pa red držati, ka je mojga moža brat ešče doma bijo. Nej dugo po tistom se je on tö oženo, mojo sestro Ilonko je vzejo. On je na Dolenji Senik prišo na mojo domovino. Te so ešče tast (após) tö živali, smo maro držali, grünt delali pa po­malek vertivali. Ešče v tistom leti, 23. novembra 1940, sam porodila dvojtja, edno deklično pa ednoga pojba. Moja mati pa veška baba sta mi bile na pomauč pri rojstvi. Pojbič se je rodijo odprvim, deklična pa za njim. Ona se je zdrava narodila, trno lejpo dejte je bila, pa gda je gorzrasla, je lejpa dekla gratala. Name je srce za mojga sineka bolelo. On se je srmak, faličen naraudo. Kotrige je zdrave emo, liki njegve oči so nej tak vözraštjene bile kak pri ednomi zdravomi deteti. Do tri lejta je na edno okau temno kaj vido, po tistim samo sploj malo. Vsigdar je samo na stumbaj sejdo pa v sunce gledo, ka je tam svetlost vido. Tau je tö nej dobro bilau, ka me je sunce tisti mali pogled vcejlak vkraj vzelo. Te smo ga v špitale pelali, gde so ma vrezali oči, dapa operacija se nej zošikala, ešče bole so ga zapravili. Tau je velka žalost ednoj materi! Kelkokrat nanga poglednem, si mislim, ka sam pregrejšila, ka mi je Baug takšen žmeten križ dau. Moj sin je zdaj 65 lejt star, že 62 lejt mora svoj žitek v kmici živeti. Dapa dja sam vsigdar Boga molila pa sam ga navčila vörvati, ka de na drugom svejti večno sveklino vido. Pa on tau vörva. Zapisala: Ema Sukič Pismo iz Sobote AJAJ, AJAJ, NAŠ SRMAČKI NOGOMET Ja, ja, tou leto se je zgodilo, ka je niške nej vüpo na glas gučati. Ka gučati, ka je niške nej vüpo ranč broditi! Sobočki nogometa­ši do brsali labdo nin v tretjoj ligi. Boug moj, kak sam veseli za­toga volo. Tak sam biu veseli, ka zdaj več pejnez v varaši Sobota za kaj drugo tö ostane, nej samo za tou brsanje z nogou, ka sam vcejlak slejpi grato. Ja, sreča nad tejm, ka več nega brsanja v prvoj ligi, me je naredila za slejpoga človeka. V tej svojoj slejpi sreči sam vido, kak varaš Sobota skrb ma za mlade, ka se več nedo cepili z drogo; vido sam, kak kultura vsebole raste v tom mojom varaši; nagnouk se mi je vidlo, kak je doubo moj varaš velki interes za bole male športe, kak so pingpong, plavanje, judo, atletika; vido sam, kak varaš ma skrb za stare rame, ka de se vido indašnji žitek; vido sam vse pa biu tadale slejpi. Si leko brodite, lidge moji, ka tou znamenüje? Človek je slejpi pa dun vidi? Ranč tak je bilou z meuv. Vido sam eden srečen pa kulturen varaš, v sterom je največ vrejdna kultura srca, pošte­nje, spoštüvanje pa skrb za srmaka. Boug moj, kak sam slejpi biu! Dapa gda sam spregledno, je bolelo kak stou vragou. Vejte, ka se je zgodilo? Sobota je dobila nouvi nogomet! Rejsan, ka v tretjoj ligi, dapa že si brodijo, kak nin za pet lejt pridejo nazaj v prvo slovensko ligo. Vej se je pa soboški žüpan z dvejma moža­karoma dau fotografejrati, naj se vidi, sto rad ma nogomet. Tak brž so bukse gore oprli, naj se brž zgodi, ka de Sobota poznana po nogometi. Tou sploj nej nikša baja, ka so ovi stari, zavolo stere je vse na nikoj prišlo, ostanili dužni stou pa stou miljonov. Ka bi pa tou bilou naprej valaun. Najbole naprej valan je tou, ka se je narodilo nouvo vüpanje od nouvoga brsanja labde. V Soboti nikše nevoule nega, ka mladi športniki pa njivi stariš­ke kuman ladajo pejneze vküper škrabati. Ja, če pa so nouri! Naj bršejo nogomet, tak včasin do pejnez pridejo, vej za tou skrb ma soboški žüpan pa tisti pejneznati, steri leko v Soboti vsikši kikel vözozida. Vej njemi pa tou žüpan dopisti! Na, zdaj vidite, kak je tou! Dugo sam biu slejpi, dapa po tistom sam gore prišo, ka so slejpi drugi, nej pa ge. Vej pa je nindri indri v Evropi - tak ga radi glej­damo - nogomet žmeten biznis. Ka pri vsej vragej pri takšnom biznisi iške varaš Sobota, steri za svoje lidi mora skrb meti, nej pa ka pejneze ta meče za nikšni nogomet, ka je nika nej vrej­den. Vej pa s tejm več brige ma kak pa z drugimi problemi. Tou je gé slejpo delo! Moja tašča Regina, trno čedna ženska, si od toga etak brodi: -Vej pa pejneze trbej za rekreacijo tadati. Naj lidge lejčejo sé pa ta, naj si trenejrajo tejlo, ka do bole zdravi. Ge takšo modrüvanje ranč ne morem poslüšati. -Moja draga Regina, vej je pa tou nej nikšna rekreacija, -sam jo dole stavo. -Če bi se žüpani pa njegovim šlau za rekreacijo, bi té klub Mura brezi pejnez tadale brso labdo, tak kak ti vsikši den deš zavolo rekreacije peški od Sobote do Beltinec. Dapa ti deš šenki, če si dobro brodim. Po tistom je tiüma ostanila. Ge pa samo čakam, ka de nare­dila nouva fuzbalmafija. Vejn do začnili zidati vcejlak nouvi varaš Soboto. Miki V okviru Panevropskega pikni­ka je pred 16 leti pri Sopronu padla železna zavesa. Ta dogo­dek je omogočil več stotisočim Nemcem iz Vzhodne Nemčije, da so prestopili mejo, obenem je bil uvod v dogodke, ki so vodili k padcu berlinskega zidu. Na te dogodke so se spominjali 18. in 19. avgusta na kraju piknika ter tudi v koncertni dvorani kam­noloma v Fertőrákosu, kjer so priredili Evropski koncert. Likovna kolonija mladih Od 21. do 27. avgusta poteka v Monoštru 35. (koroška) likovna kolonija mladih, katere pobud­nik je bila OŠ Vuzenica. Kolonija se vsako leto seli po slovenskem zamejstvu. Organizator letošnje kolonije je Zveza Slovencev na Madžarskem, v delo kolonije se bo vključilo 25 učencev iz Italije, Avstrije, Slovenije in Porabja. 25. mednarodni folklorni festival Folklorna skupina kulturnega društva in Mestni kulturni cen­ter v Sárváru sta pred 25 leti organizirala prvi mednarodni folklorni festival, ki je od takrat postal ena največjih folklornih prireditev na zahodnem delu Madžarske. Folklorne skupine prihajajo v Železno županijo s pomočjo Mednarodne folklorne zveze. Tako so na tem festivalu, ki traja teden dni, že nastopile skupine iz Indije, Bolivije, Bra­zilije, Turčije, Izraela in skoraj iz vseh evropskih držav. Vsakolet­no srečanje poteka pred 20. av­gustom, madžarskim državnim praznikom. Letošnjega srečanja se je udeležilo deset folklornih skupin (skupine iz Anglije, Avs­tralije, Belgije, Cipra, Hrvaške, Makedonije, Transilvanije, Rusi­je, Turčije), priredili so tudi več razstav (Zgodovina festivala, madžarske ljudske noše) in iz­dali nekaj publikacij. Tri skupi­ne (Hrvati, Turki in Baski) so nastopile tudi v Monoštru. Porabje, 25. avgusta 2005 6 PRED PRAZNIM TALEJROM Pred dvöma kednoma, gda sam v Števanovci odo, je tak vrauče bilau, ka je Štotjina Rejza pod slivov sejdla pa tak čakala na bejle črejvle. Za eden keden, kak če bi človek v drügi svejt staupo, mrzlo je pa se cejli den dež lejva. Zdaj tö ranč tak, kak gda je vrauče bilau, nikoga ne vidim po cejli vesi. Pred Šporani vidim, ka stoji eden auto pa mi je na pamet pri­šlo, ka te auto skur vsakši den srečam, gda se delat pelam. Sto tau more biti, zmišlavam, vejpa tü ena te­tica sama žive. Gda v künjo notrastaupim, te mi že dolakapne. Vejpa tej so meni spoznani. Tau je Magda, hči Šporanoga Nanina, z možaum pa z vnukom. Najprvin sam nej vedo, ka vrag je. Eden pra­zen talejr je na stauli pa ka so v künji, vsi kaulak tauga talejra sedijo. Brž na vöro poglednem pa te vidim, ka je ranč podnek. Te sam že vedo, zaka gledajo tak fejst tisti prazen talejr. Kaulak se obrnem, te vidim, ka zark za menov na špajerti Magda zrejzence notra küja v župo. Ranč ne vejm, če tašoga reda smejm dražiti z repor­tažo, zmišlavam sam v sebi. • Obed küjete? začnem spi­tavanje, dapa kak sam vöpra­vo, mi je že napamet prišlo, ka od tauga vekšo norijo bi vejn ranč nej mogo pitati. »Tau je že vse kreda, dja že samo segrejvam pa zrej­zance notrastjüjam. Lačni smo gratali, zato ka smo z drvi delali dočas, ka se je dež nej püsto.« • S kapüstino testauv trno ne more drva kalati zato, ka ta mauč trbej, nej? »Tau misliš, ka mo mi te­stau djeli?« pravijo Magda pa prkovač gorzdignejo s piskra. • Tau že zato drügo, etak že vcuj leko stane k hra­stovomi penjej tö, pravim, gda zaglednam v piskri mesau. Popoudne te tadala delali z drvami? »Ne vejmo, zato ka se zdaj sploj lejva pa tak vögleda, ka de popoudne ešče tadala tak.« • Na tau pravi­jo, ka pavri sve­tek majo, nej? »Tak pravijo, samo zdaj že dosta svetimo.« • Kak nagausta odite vö k materi? »Vsakši drügi den, dapa če tak djeste delo, te vsakši den. Zdaj že čas mava z možaum, zato ka sva v penziji obadva.« • Gda ste vi v Varaš odišli? »Dvej leta smo ešče tü bili pri starišaj, gda sva se oženila pa te 1966, gda smo ram gorzo­zidali, smo odišli v Varaš.« • Zaka so tistoga reda mladi tak na silo notra v Varaš šli? »Zato, ka smo v slüžbo v Va­raš odli pa etak se nam nej trbelo z autobusom voziti. Drügo pa tau, ka Vogrin nej sto tü venej ostati.« • Sto tau? »Vejpa moj mauž.« • Če bi se zdaj mogli od­laučiti, te bi v Varaš odišli ali bi pa tü ostali? »Zdaj bi že bola tü v Števa­novci ostala. Tü je zato me­nje ramov pa nejso tak na red kak v Varaši. Pa tau je tö velka pomauč, ka zdaj že vsakši ma auto. Če kaj trbej, te si notrasede pa vse pripe­la. Prvica je pa tau, ka gda je človek mladi, si ovak brodi pa gda je stari, te tö.« • Zaka ne tjüjate na ti­ stom starom notzozida­nom špajerti? »Zaka? Zato ka je vrauče etašoga reda na tistom tjüjati. Zazranka sam zato malo naložila v njega,« pravijo Šporan Nani pa primejo rejglin. »Primi, Pripovejsti iz Muzeja Murska Sobota ODPADNA JAMA Jama ne znamenüje nika drugo kak graba. Odpad pa je tisto gé, ka vkraj spadne, ka je več za nikšni nüc nej. Tou zna­menüje, ka je odpadna jama tista graba, kama nut mečemo, ka je več za nikoj nej. Gnesden bi tomi moderno prajli smetišče, tou je tisto mesto, kama se meče smetje. Dapa ka nam guči pripovejst od grabe s smetjom iz soboškoga muzeja? Najšli so jo med prekapanjom parka kouli so­boškoga gra­da, v sterom je muzej tö. Tou je bila preci globoka graba, skur takša, kak na našom kej­pi. Nut v njoj so arheologi najšli čüda smetja. Pa tou je nej bi­lou vküper na­brano iz enoga ali dvej lejt. V toj grabi se je na­bralo smetja iz deset pa deset lejt, iz stou pa stou lejt. Arheologi so v njoj najšli vsefele: čonte od pogejdeni živali, zgorejne drve, falate spotrej­ti posanc, falate peči, glažov, stare vugnjene cveke … pa skur do gnes, gda se najde eške kakša konzerva. Sto bi si brodo, ka leko takšna graba povej trno dosta od toga, kak so inda živeli v staroj Soboti, kakše šege so meli, pa kak so se vömenile vse do gnes. Kakoli, ka je vse tou bilou talüčeno, ka je nej bilou več za nikšni nüc; soboški arheologi so tou grabo eške kak vedli ponücati. Dosta nouvoga so zvedli od stari pa malo menje stari časov pa tou v svojom muzeji nutpokazali. Miki Roš ešče zdaj pozna, ka je to­peu.« • Lepau mate spucano dverice pa platni. Dosta morate tau čistiti? »Vsakši keden, zato ka bi ovak ridjavo gratalo. Sploj pa zdaj, gda ga ne nalagamo pa luft je tü bola soparni.« • Tau je vaš vnuk, steri je zdaj z vami? pitam znau­va Magdo. »On je naš vnuk pa sploj rad odi se vö. Zato ka tüj leko lagvo dela pa razbijava.« • V Varaši dosta Sloven­cov žive, šegau mate se kaj srečati? »Zdaj dostakrat, zato ka mi, Slovenci, hvala Baugi zdaj že dosti prireditve mamo. Prvin je nej tak bilau. Te smo se bola po bauti pa v slüžbi srečali.« • Rad bi še kaj od vas spitavo, samo tak vidim, ka vaš mauž nika sploj čemerasto gleda, vejn je že lačen, nej? »Ah, nej je on tak nevaren pa vejn lačen tö nej,« se smejejo Magda. Nej bi mis­lo, dapa kak Magda pravijo, »Vogrin«, je razmo, ka sam pravo ženi, pa se začne sme­jati. »Leko spitavate, dja čas mam,« mi pravi vogrski. Depa te sam se že odlaučo, ka je nemo tadale dražo pa obed se tö vörazladi, če mo ešče malo kaj parklajo. K. Holec Porabje, 25. avgusta 2005 7 Miki Roš Dušan Mukič IZ MOJOGA DNEVNIKA GRON Tak je viski, ka včási v njega gron vdari. Črni vréjek je viski vréjek, blüzi Sunci in oblakon. Te cejli lejs gori, ti pa nücaš dosta vodé, ka bi odjen vugasnila. pisati zato, naj ne pozabim, ka se mi je zgodilo v dnevaj mojoga živlenja. Na, vej človek ne mora samo tak tapozabiti, ka se njemi je zgodilo. Dapa nigdar se Pa se ti ne vidi, ka moj potok s Srebrnoga brgá tak pomalek tečé. ne vej. Dnevi mojoga živlenja so se začali pisati, pa je zato tou moj dnevnik, ka se v njem piše od moji dnevaj. Ti si tista, štera je tak stejla. TISTI TOREK, Pa ne vejš, ka je vodej žmetno, ka bi gori tekla. V STEROM SMO SE TRNO DOBRO RAZMELI Dragi moj dnevnik! Vejm, ka je nej šega, ka bi stoj v dnev­nik od ednoga dneva dvakrat nut piso. Dapa ge si ne morem pomočti. Po pondejlki puni nevol je prišo té torek pa obed pri strini. Trno lepou smo se razmeli, kak sam ti že točkar vöovadila. Po obedi pri strini Fridi pa se je zvün toga eške vsefele lejpoga godilo. Ge rejsan ne vejm, ka naša strina Frida dejvle nut v njeno gesti. Vejm, una pozna nikšno čelarijo. Ka tou je nej mogou­če, ka se godi pri njenom gesti­ji. Takšni trno čemerasti smo prišli k njoj, ka bi se med seuv najraj zgrizli. Talejri župe so eške nej bili prazni, že smo se smedjali pa se šalili. Po mesej pa krunčaj smo bili že najbo­le srečna držina v krajini. Po pogačaj smo tak vövidli kak ena sama velka lübezen, stera razmej vsikšoga na toum svej­ti. Dapa pri strini Fridi se gesti ne skonča samo tak nagnouk. Eške sta nej minouli dvej vöri, že so se na stouli najšli retaši, pa po tistom eške pred večer­djo pečeni piščanec. Dragi moj dnevnik, tou je več nej bilou za strpeti! Naš ata pa od strine mouž, Dani, sta kartala šnopsara. Obadva mata šegou pri kar­taj noriti pa se trno doj sva­diti. Tou delata v krčmej pa pri nas doma. Nejsam mogla vörvati, kak sta se vöminila. Nej samo, ka sta se nika nej norila! Nej, ka se je eden nej čistak nika doj svado! Ranč naoupak! Eden drugomi sta piščavala, naj drugi gvine! Dragi moj dnevnik, ge sam takšno eške nej vidla! Moj brat Andi je strini vsikšo pout po gestiji pomogo talejre pa vse drugo doj odnesti s sto­la. Pa tou je eške nej vse! Po tistom je talejre pa nože pa piskre, tepsije pa vse drugo eške zepro, zbriso pa lepou na mesto sklau. Moja sestra Zana je vse zejla, ka je na sto prišlo! Si leko brodiš, moj dra­ TAKŠA SREJDA, gi dnevnik!? Rejsan, ka je pas­ko mejla na linijo, dapa gejla je koužo od piščanca tö! Moja mama je ato vsigdar küšnila, gda je kakšno rejč pravo, tak­šo lübezen je čütila do njega. Küšnila ga je eške vsigdar po tistom, gda si je nalejo nouvo posanco špricera! Ka pa ge, se leko pitaš, dragi moj dnevnik? Ge pa sam samo vsevküper gledala in se čüdivala, kak tou, ka smo se dvej sestri pa brat eške nej čistak nika vküper svadili. Rejsan, eške zazrankoma smo bili kak psi pa mačke. Pri strini Fridi je vse tou preminoulo kak lan­ski snejg. Rejsan ne vejm, ka dejvle strina Frida v njeno ges­ti. Mora biti nikšna čelarija! Eške na pouti domou smo bili najvekši padaši na svejti. Dvej sestri, eden brat, mama pa ata, edna velka srečna držina. Trno srečna pa z dobro volou sam šla v postelo. V STEROJ JE SKUR ŠLOU VSE NAOUPAK vola je odla po našom rami! Dapa ge mam glavou zato, ka z njou brodim. Ge sam nej kak moja sestra Zana, ka jo samo zatoga volo ma na šinjeki, ka si jo nouč pa den vred gemle. Zato sam brodila pa si zbrodi­la tö. Odletejla sam v špajzo, vrejzala vsikšomi falat krüja od strine Fride, ka nam ga je so me. Vsikši je pojo svoj falaj­ček strininoga krüja. Tou bi ti mogo videti, moj dnevnik! Tak na gnouk smo se vcejlak vöminili. Sestra je tak brž enjala meti kopalnico samo za sebe, mama je oči pistila naj eške drži žmetno glavou na vankiši, ge pa sam vsem vküper naredla zajtrik z dosta Ovak si pa brodiš, ka sa ge nej voda, liki en mangli. Depa ti té mangli naaupek nücaš: Gda gorí pa vrauče gé, si ga na sé deješ. Gda pa bejli snejg na Črni vrejek dé, ga vkraj ličiš. * Ka sa ge gé za tebé? Potok, brejg, mangli? Ali človeča düša? Raztomačin ti: Ge sa nika pa don nika nej. Ge sa nekak pa don niške nej. Ge, ge, ge – Ka si pa ti? Što si pa ti? ZGODBE O ŽIVALIH -ZA 25. AVGUST MONARHOVO POTOVANJE Metulja, ki se ime­nuje monarh, po latinsko Danaus plexippus, sreča­mo zelo pogosto poleti v Združe­nih državah. Vidi­mo ga predvsem na kaki rastlini, ki ima mlečen sok. Ta žuželka se pomnoži do petkrat, raste in se hrani s tistim sokom. Jeseni se monarh izseli s severa Združenih držav na jug. Spo­mladi se po isti poti vrne na sever. Zato da zmore to zelo dolgo potovanje, si uskladišči zaloge semenja, ki ga dobi v nektar­ju, s katerim se hrani. Dolgo so ljudje mislili, da je namenjen v Mehiko, ko se odpravi na pot. Leta 1976 pa je neki zoolog s Torontske univerze odkril zelo velike jate monarhov v nekem gozdu na Sierri Madre. Prvič je bil monarh omenjen v zapiskih Krištofa Kolumba o potova­nju v Ameriko. Ko je Kolumb na svoji drugi poti v Novi svet plul ob kubanskih obalah, je zapisal v ladijski dnevnik, da je videl včera pri strini Fridi telko spiu. Dragi moj dnevnik, nej se je dobro začnilo! Gnešnja srejda je skur gore poučila eške prva, kak se je kuman začnila. Že med mujvanjom v kopalnici smo se vküper zgrabili, moja sestra, ge pa moj brat. Mama se je že trno rano korila z na­šim atom, zakoj trbej tak dugo spati pa zakoj je ta Amerika. Kolumb je bil prvi Evropejec, ki je moj, trno povejdala. nikšna čelarija. Den je biu ta­ bil neposredna priča selitvi monarhov. lagva Ne vejm, zakoj, dapa bougali dale lejpi, kak mora biti. Porabje, 25. avgusta 2005 To je bilo leta 1494, dve leti zatem, ko je bila odkri­ dala za domou. strininoga krüja njene šunke špricerov - Tak, zdaj pa naj vsikši po-pa klobasi. Dragi moj dnev- Boug gej svoj falat krüja, - sam za-nik, v njenom gestiji je rejsan VRTOVI I. MAJHEN ZGODOVINSKI PREGLED Vrtnarjenje lahko imenujemo termometer kulture. Kjer se na­hajajo rože, tam najdemo tudi pozornost, skrbnost, dobro raz­položenje, obzirnost, estetski čut, harmonijo, z eno besedo domač­nost, oziroma prijetno vzdušje. Človek in rastlina tvorita neke vrste simbiozo, kajti rastlina predstavlja enega od osnovnih pogojev človeškega življenja, ki pa brez človeškega negovanja odmre v zelo kratkem času. Med­tem ko je rastlina eden izmed po­gojev človeškega obstajanja, so rože hrana za človeško dušo. Vrtnarstvo je umetnost. Vrt je živa umetnina, kompozicija barv, ob­lik, simetrične ali nesimetrične harmonije. Vrt je povsem dru­gačna umetnina, kot je poslopje, kip ali slika. Zanj je značilna ne­nehna spremenljivost. Nikoli ni dokončno urejen. Oznanja mine­vanje časa, signalizira spremem­bo letnih časov. Spreminja svojo podobo tudi v teku zgodovine, kajti vsako zgodovinsko obdobje in tudi posamezni sistemi imajo svojo vrtnarsko kulturo, svoj slog. Značaj vrta ni odvisen le od okusa obdobja, temveč tudi od naravnih in klimatskih razmer ter pedoloških pogojev. Korenine zgodovine vrtnar­ske umetnosti se ne nahajajo v Evropi, saj so že na območju Vsakdo je gotovo že slišal o slo­današnjega Egipta -na prvem vitih mezopotamskih visečih pomembnem prizorišču zgodo-vrtovih, ki so bili postavljeni na vine človeške kulture -odkrili umetnih terasah. Največji med upodabljanja vrtov iz let okrog njimi so bili tako imenovani 2500 pred našim štetjem. V egip-babilonski viseči vrtovi, ki so tovskih vrtovih je igrala poleg povezani z imenom kraljice Se- rastlin izredno važno vlogo tudi miramis, ki je bila v 6. stoletju voda – vir življenja. Poldrugi kilo-pred našim štetjem po vsej ver­meter dolg in tristo metrov širok jetnosti ustanoviteljica teh vrtov bazen je lišpal tebanski vrt farao-v kraljevskem dvorcu. Zato so ti na Amenofisa III. okrog leta 1375 vrtovi, ki predstavljajo enega od pred našim štetjem. sedmih čudežev sveta in so naj­bolj razgibali človeško fantazijo, poimenovani po kraljici in se še danes imenujejo tudi Semirami­sini viseči vrtovi. Na žalost iz tega obdobja ni ohranjenih opisov ba­bilonskih vrtov, tega paradiža v puščavi. Neki rimski pesnik je si­cer obiskal te viseče vrtove, toda šele po propadu babilonskega imperija. Na podlagi njegovega orisa so v obliki piramide urejeni viseči vrtovi predstavljali večnad­stropne terase. Posamezne tera­se so bile pokrite s tako debelo prsteno plastjo, da so tam lahko rasla tudi drevesa. Obdane so bile s 7,6 metra širokim zidom. Za celotno kompozicijo je bila značilna simetrična razporedi­tev geometrijskih tvorb. Tukaj si je lahko človek v senci cipres in palm prijetno krajšal čas. Pravo­kotni bazen je bil obdan s kam­nitimi robovi in drevesi v dobro premišljeni razporeditvi. Za za­livanje visečih vrtov je skrbela reka Evfrat, ki je tekla v bližini; iz nje so v podzemeljskih ceveh speljali vodo v vrtove. Mesto Babilon se je nahajalo na bregovih reke Evfrat v Mezopo­tamiji na ozemlju današnjega Iraka. Mesto ni bilo znano le po svojih visečih vrtovih, temveč tudi po svojih neprehodnih mest­nih zidovih, ki jih mnogi ravno tako prištevajo med največje čudeže sveta. To mestno obzidje je bilo pravzaprav dvojno: dva vzporedno zgrajena zidova, ki sta imela osem vhodnih vrat, ki so omogočili vstop v mesto. Med vzporednima zidovoma je bila razdalja tako velika, da so med njima lahko drvele četverovpre­ge. V tem mestu je bil zgrajen tudi legendarni Babilonski stolp, znan iz Svetega pisma, na vrhu katerega se je nahajala cerkev. Babilon je bil eno od najbogatej­ših mest starega veka, kamor so prihajali trgovci z vseh koncev in krajev sveta, da bi prodajali dra­goceno blago.Toda razcvet mesta je trajal le kratek čas, le nekaj de­setletij, ker so mesto podjarmili Perzijci in ga opustošili. Danes bi zaman iskali sledove slavnih visečih vrtov, o obstoju Babilona pa priča le nekaj raz­valin, med drugim tudi razvaline nekdanjega kraljevskega dvorca, ki je stal na promenadni cesti. Prva pomembna doba vrtnarske umetnosti v Evropi je bila poz­na doba rimskega imperija. V milijonskem cesarskem Rimu so eden za drugim urejali ogromne zasebne vrtove. Osrednji prostor starorimskih hiš je bil prostran nepokrit atrij, okrog katerega so se nahajali bivalni prostori. Ta ploščad je bila tlakovana z brušenimi kamni in okrašena s stebri ter z bazenom na sredini. V času rimskega imperija so začeli graditi na obali morja razkošne dvorce z razgledom na morje. Suzana Guoth ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1. p.p. 77, tel.: 94/380-767 e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: EUROTRADE PRINT d.o.o. Lendavska 1 9000 Murska Sobota Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem. menadna cesta – sétáló utca) Nika je nej vreda Eržika se je etognauk etak tau­žila svojoj prijatelici Irmi: »Vejš, sploj sam nemirna, ne vejm, ka je z mojim možaum.« Irma pa: »Pa zakoj tak misliš, ka je nika pri njem nej vreda?« Eržika pa: »Vejš, že duge dni edne rejči ne pisti iz sebe. Zdaj ne vejm, če je takši norc, ka nejma mi kaj po­vedati ali pa sploj dosta tak­šoga v sebi drži, ka ne smej vöpovedati.« Kak je tau doktor zrendalüvo Ilonka pa Pištak sta etognauk v ednom varaši na pošto šla. (Slovarček: simetrična razporeditev geometrijskih tvorb – mértani alakzatok szimmetrikus elrendezése; četverovprega – né­gyes fogat; iz vseh koncev in krajev sveta – a világ minden részéből; viseči vrtovi – függő kertek; podjarmiti – leigázni; pro- pa od tistec vöprinese eden klarinet pa ga tomi kaudiši v roke potisne pa ma etak pra­ vi: »No, igrajte mi nika.« Kaudiš pa: »Takša nesreča! Ranč ste vi mogli doma meti klarinet.« V gledališči Otto je etognauk nika v Budimpešti odo pa je eden večer v gledališče üšo. Kak tam gleda, kak špilajo, vidi, ka njegvi lejvi saused tak spi kak mlejko. Bucne svojoga pravoga sauseda pa ma etak pravi: »Gleta, gleta, kak spi moj lejvi saused.« Of pa ta pogledne pa etak pravi: »Vidim, vidim. Depa za toga volo bi zatok namé nej trbelo gorzgoniti.« I.B. Gda tam tak malo kauleg pogledneta, Pištak etak pra­ vi: »Gle, gle, Ilonka! Pred tisto oprejto oknov pa eden poštaš spi na stauli.« Ilonka pa zdaj etak pravi možej: »Njaj ga njaj, pa poj vkraj. Vejš, tau tak mora biti, ka je tomi človeki doktor tak zrendalüvo, ka pri oprejtoj okni mora spati.« Serviz Eden turist je po ednoj vesi odo ta pa nazaj, malo je gledo ves, isko je tau, isko je tisto. Med tejm pa mimo de nistarni ramov, gda vidi, ka pri ednom rami v dvau­ra eden moški edno žensko fejst bije pa kove. Zdaj turist na čemerasti krči tomi nor­lavomi: »Ka pa vi delate?« Of pa etak nazaj: »Ka de-lam, ka delam? Popravlam pralni mašin.« Nej je vrejdno lažati Eden kaudiš nut staupi k ed­noj držini pa se tauži, kak je on v svojom živlenji napo­na nesrečen bio. Gazda ga pita, kakšo maštrijo je emo. Of pa pravi, ka je vsigdar goslar bio, samo ka banda, gde je špilo, je raznok üšla. Gazda zdaj tadala spitava: »No, pa te na kakši inštru­ment ste igrali?« »Na kakšom, na kakšom, vej pa na klarineti.« Zdaj gazda nut staupi v sobo