PRIMORSKI DNEVNIK ie zaCel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5 do 1 7. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-od 18. septembra 1944 do 1 maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. meja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
^5£č?^,ovlnl Cena 600 lir - Leto XL. št. 216 (11.939)
Trst, torek, 11. septembra 1984
Na prazniku prijateljstva na Peči
Potrjena zamisel o skupnih ZOI 92
Obisk delegacije goriške pokrajine v Sloveniji
Ugodna ocena odnosov med sosedi na Goriškem
Predsednik Cumpeta ponovil obvezo pokrajine, da poseže pri pristojnih telesih, da bi Slovenci čimprej dobili globalno zaščito
SANDOR TENCE
Ljubljana — vloga Gorice in njene pokrajine pri obmejnem sode-l°vanju in v sklopu odnosov med na-so deželo in Slovenijo je bila v sre-thšču pozornosti včerajšnjega urad-obiska goriškega pokrajinskega odbora v Ljubljani. Šlo je za pomemben obisk, ki je po eni strani potr-™L da so odnosi med sosedi na Gorkem dosegli zelo dobro stopnjo razveja, po drugi strani pa odprl še driigim perspektivam sodelovanja v duhu odprte meje, katere pozitivni učinki v Gorici so že zdavnaj pre-segli deklarativne namene in prera-su v dejanja.
Tako gosti iz Italije, kot njihovi ljubljanski gostitelji so na razgovorih predvsem podčrtali pomembnost osimskih sporazumov, ki lahko tudi tem trenutku mednarodne gospodarske krize pomenijo konkretno mož-nust ne samo za iskanje novih oblik ekonomske kooperacije, ampak tudi sodelovanje na drugih področjih. Negacija goriške pokrajine, ki jo je v°dil predsednik Cumpeta, je imela Uajprcj razgovor s predsednikom
ljubljanske občinske skupščine Tinom Tomlje, nato jo je sprejel predsednik republiškega izvršnega sveta Dušan Šinigoj, svoj obisk v Ljubljani pa je sklenila s srečanjem s podpredsednikom slovenske skupščine Jožetom šušmeljem. Pri vseh razgovorih je sodeloval jugoslovanski generalni konzul v Trstu Mirošič, sprejema na sedežu slovenske vlade pa se je udeležil tudi bivši jugoslovanski veleposlanik v Rimu Kosin, ki sedaj predseduje republiškemu komiteju za mednarodne odnose.
Teme, o katerih je tekla beseda na razgovorih, so bile vse zelo stvarne in so zajemale vse najpomembnejše aspekte sodelovanja med Gorico in
Slovenijo. Posebno pozornost sta obe strani namenili dokončni izpopolnitvi cestnih povezav ter podčrtali nujnost, da pride čimprej do dokončne ureditve mejnega prehoda Štandrež -Vrtojba in do realizacije avtocestne povezave z Razdrtim. S tem v zvezi je predsednik Šinigoj povedal, da je bil načrt za gradnjo tega odseka že predložen v slovenski skupščini in da je obenem zvezna vlada pred kratkim predložila evropski investicijski banki prošnjo za finansiranje omenjenega plana.
Glede gospodarske kooperacije pa pa je predsednik slovenske vlade in-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
GORAZD VESEL
TRBIŽ — Nedeljska ljudska množična manifestacija na Peči, kjer je i-talijonsko - jugoslovansko - avstrijska tromeja (letos je doživela že peto izvedbo) predstavlja trdno podporo za pred meseci javnosti sporočeno skupno željo Furlanije - julijske krajine, Koroške in Slovenije, da predstavijo kandidaturo za zimske olimpijske i-gre 1992. leta v turističnih krajih ob tromeji. To izhaja tudi iz izjav, ki so jih za naš časnik dali visoki predstavniki oblasti, udeleženi na tej manifestaciji.
»Čez kakšen mesec se bomo pri predsedniku CONI v Rimu Carrara pogovarjali o tej pobudi. Po avstrijskih volitvah, konec septembra, se bodo sestali predsedniki in deželni odborniki za turizem treh sosednjih dežel, regij in republik in svojim olimpijskim odborom posredovali tristran-
sko zahtevo po kandidaturi,« je dejal deželni odbornik za turizem v F-JK Mario Brancatti. Dodal je še, da je predsednik CONI Carraro že v Los Angelesu ugodno ocenil ta predlog, izhajajoč iz krize, v katero je zašla olimpijska misel, in upoštevajoč potrebo, da se olimpijske igre kot nujna oblika mednarodnega sodelovanja ohranijo in utrdijo.
Franc Brelih, predsednik skupščine občine Jesenice, ki je bil skupno s svojima kolegoma Anse Imi jem s Trbiža in Kolposchem iz Podkloštra prejšnji teden pri predsedniku Perti-niju v zvezi s Praznikom prijateljstva in kandidaturo za olimpiade, nam je najprej povedal, da se je več kot polovica pogovora sukala o prijateljstvu in sodelovanju med Titom in Pertinijem. Pertini je visoko ocenil sodelovanje ob tromeji in izrekel pozdrave udeležencem letošnjega Praznika prijateljstva. Ta pobuda ga je do takšne mere navdušila, da je za prihodnje leto napovedal svoj prihod.
»Tudi z naše strani podpiramo zamisel o skupni olimpiadi, čeprav se zavedamo, da zaenkrat kaj takšnega olimpijski pravilnik še ne predvideva. V času boja za turiste so naši kraji s tremi različnimi družbenimi sistemi in njihovo medsebojno odprtostjo kot ponudba prav gotovo zanimivi,« je dejal predsednik skupščine občine Jesenice Franc Brelih. Kar pa zadeva samo angažiranje v tej pobudi je po Brelihovih besedah po-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Dolar: ni dneva brez rekorda
RIM — Neprekinjena veriga rekordov se nadaljuje: včeraj je ameriški dolar veljal v Italiji ob zaključku borznih operacij 1.839,95 lire, potem ko je tečaj ponoči v Npw Yorku in zjutraj v Milanu že skoraj dosegel kotači jo 1.845 lir. Njegov vzpon je videti neustavljiv, saj je ameriška valuta samo v drugi polovici leta podrla zapovrstjo kar 17 rekor-
dov v zamenjavi z italijansko liro, od katerih 6 v zadnjih šestih dneh.
Spričo tako nevarne raste dolarskega tečaja (v Italiji se bo na primer zunanjetrgovinski primanjkljaj zato povečal za skoraj 2.000 milijard lir) so se včeraj sestali v Bazlu zastopniki državnih bank »skupine 10« industrijskih držav.
Volilni govor poljskim priseljencem
Za Reagana SZ krši sporazume iz Jalte
Poslanica evharističnemu kongresu v Mariji Bistrici
Papež pozval katoličane v SFRJ k sodelovanju z vsemi skupnostmi
^D()YLESTOWN — Ameriški pred-"^nik Ronald Reagan je na nedelj-Kem volilnem shodu v Dpylestownu Gfennsylvania) posredno obtožil Sovjetsko zvezo, da je kršila jaltski h°razum. S svojo običajno vnemo je Predsednik takoj prekinil volilni go-ko je nad glavami poslušalcev •Ruskega porekla opazil transparent * obsodite Jalto!«. Njegov komentar k ansparentu pa je bil vse prej kot Plomatski. »Ne smemo dopustiti, da 1 'Jalto izrabili za pretvezo tisti, ki n?L v àili ta sporazum. Jalta jim ni k°li dala oblasti aa nadvlado Polj-ke in drugih držav Vzhoda.« Že pred oosecem dni je Reagan ob podobni Luliki izjavil, da ZDA ne morejo Prejeti »delitve Evrope na interes-nc sfere«.
Nov volilni izpad je seveda Sovjet-
ska zveza sprejela zelo resno in ga najodločneje obsodila. Siam po sebi pa spada med obvezne začimbe ameriškega volilnega golaža. V prihodnjih dneh lahko torej pričakujemo podobne izpade glede baltskih republik in drugih vzhodnoevropskih »podjarmljenih« narodov. V ameriški volilni strategiji mora predsedniški kandidat vzbuditi pozornost enega ali drugega naroda, ki sestavlja ameriški kotel. Ker Reagan ne more prikazati notranje tematike v odnosih s takimi nacionalnimi skupnostmi, se seveda poslužuje svojega antisovietizma. V zadnjem obdobju dvori predvsem Poljakom, ki so tradicionalno pristaši demokratične stranke, a so zaradi svojega antisovietizma dovzetni tudi za Reaganovo zunanjo politiko.
MARIJA BISTRICA — V Mariji Bistrici, nedaleč od Zagreba je bila v nedeljo sklepna slovesnost hrvat-skega nacionalnega evharističnega kongresa, na kateri se je zbralo več deset tisoč vernikov. Na slovesnosti je bil tudi papežev odposlanec, dunaj ski nadškof kardinal Franz Kónig, srečanje vernikov v Mariji Bistrici pa je bilo obenem tudi zaključek slo-
vesnosti ob 1300. obletnici krščanstva na Hrvaškem.
V Mariji Bistrici so med drugim prebrali poslanico papeža Janeza Pavla IL, ki je v njej tudi omenil, da katoliki živijo v Jugoslaviji s pravoslavnimi in protestanci, z muslimani in tistimi, ki niso verniki. Po njegovih besedah prav to dejstvo obvezuje katolike, da z vsemi živijo življe-
nje vzajemnega spoštovanja in razumevanja, iskrenega prijateljstva in sodelovanja.
Podobno so izzvenele tudi besede zagrebškega nadškofa Franja Kuhariča, ki je dejal, da Cerkev vzpodbuja svoje vernike v vsaki družbeni in državni skupnosti, da s poštenim delom prispevajo k blagajni celotnega naroda. Slovesnostim v Zagrebu in Mariji Bistrici so prisostvovali številni katoliški dostojanstveniki iz Jugoslavije in inozemstva, predstavniki drugih verskih skupnosti in sabora SR Hrvatske.
Predsednik komisije za odnose z verskimi skupnostmi zveznega izvršnega sveta Anto Sučič je v soboto v prostorih hrvaškega izvršnega sveta priredil sprejem za dunajskega nadškofa kardinala Franza Koniga in druge cerkvene dostojanstvenike.
Papež si želi v Jugoslavijo
QUEBEC — Kot poroča italijanski tisk je papež Janez Pavel II. v pismu, ki ga je naslovil na jugoslovanske vernike ob zaključku evharističnega kongresa katoliške cerkve izrazil željo, da bi v bližnji bodočnosti obiskal svetišče Marije Bistrice, ko se bo odzval povabilu škofov evharistične konference in ob pripravljenosti državnih oblasti opravil pastoralni obisk v Ju goslaviji.
Danes uradno odprtje seminarja za šolnike
TRST — V veliki dvorani Kultnega doma v Trstu bo danes .'Poldne, ob prisotnosti politič-in šolskih oblasti, vzgojite-Jey. učiteljev in profesorjev, u-odno odprtje jubilejnega 20. seminarja za slovenske šolnike na ,ržaškem. Seminar prireja tr-z°šfc0 šolsko skrbništvo v sodelo-Vanju z Republiškim komitejem 2* vzgojo in izobraževanje SR Slovenije.
pred uradno otvoritveno s.večanostjo bo pesnik in preva-Kilec Ciril Zlobec predaval o slo-venski knjigi doma in v svetu, „ slavnostnih nagovorih pa bo v°otopil Koroški oktet. Koncert je omogočil RK za vzgojo in izo-oraževanje SR Slovenije.
V nedeljo se je na bazoviški gmajni zbrala množica, da bi počastila spomin štirih junakov, ki so jih fašistični krvniki tam usmrtili pred 54 leti
Z enotnim nastopanjem zajeziti hudo krizo v ladjedelnici Sv. Marka
TRST — številni predstavniki političnih strank, krajevnih uprav in tržaški parlamentarci so se včeraj udeležili javne skupščine, ki so jo delavci tržaške ladjedelnice Sv. Mar ka sklicali, da bi opozorili javnost o dramatičnem položaju italijanskega ladjedelniškega sektorja in v tem okviru tržaške ladjedelnice, za katero je v teku, že tretjič letos, dopolnilna blagajna. Septembra bodo vpisali vanjo predvidoma 300 delavcev, oktobra 400, novembra pa kar 500, oziroma okrog 60 odst. zaposle nih. Da bi našli izhod iz krize ne le za ladjedelništvo, pač pa tudi za celotno pomorsko industrijo, delavci po zivajo vse socialne in politične sile k čimvečji enotnosti in k združenem boju.
NA 5. STRANI
NA ŠPORTNIH STRANEH
Srečanje o košarki povsem uspelo
S seminarjem o mladinski košarki, z osmimi prijateljskimi tekmami v Dolini in Zgoniku ter z družabnostjo na Gradu sv. Justa se je v nedeljo končalo italijansko - jugoslovansko srečanje v košarki, na katerem so nastopili mladi igralci in igralke iz petih mest severnega Jadrana (Milje, Trst, Benetke, Reka in Pulj). Srečanje je povsem uspelo.
Meblu pokal Bazoviških žrtev
Združena ekipa Meblo je zmagovalec pete izvedbe ženskega odbojkarskega turnirja Športnega združenja Sloga za pokal Bazoviških žrtev, ki se ga je udeležilo osem šesterk, pet iz zamejstva, tri pa iz matične domovine.
Kljub odložitvi obiskov Honeckerja in Živkova
Bonn ne bo opustil politike dialoga in sodelovanja z vzhodnimi državami
BONN — Za vzhodnonemškim državnim in partijskim voditeljem Honeckerjem je zdaj tudi bolgarski voditelj Todor Živkov odpovedal uradni obisk v ZRN od 19. do 21. septembra. Tudi drugo odpoved obiska v dobrem tednu dni je za-hodnonemška zvezna vlada obžalovala in predstavnik vlade Sudhoff je izjavil, da Bonn ne vidi nobenega razloga, da bi zaradi dveh odpovedanih obiskov opustil politiko dialoga in sodelovanja z vzhodnoevropskimi državami.
Bonski politični krogi poudarjajo, da ne gre dramatizirati položaja, zlasti še, ker je zahodno-nemški veleposlanik v Sofiji dobil uradna zagotovila, da ne gre za preklic, ampak za preložitev obiska. Sofija je utemeljila odpoved obiska s sedanjim mednarodnim položajem. Med Bonnom in Sofijo so različna mnenja, kar zadeva nameščanje raket v ZRN. K temu je treba prišteti razpravljanje v zahodnonemški javnosti, češ da jaltski sklepi ne veljajo in bližnje jesenske manevre NA TO. Kljub temu so v Sofiji pripravljeni na pogovore za določitev novega datuma obiska.
Vsi ti razlogi pa niso prepričali diplomatskih krogov v Bonnu, ki menijo, da je Živkov prav tako kot Honecker odpovedal obisk zaradi pritiska iz Moskve. Spričo skoraj zanesljive ponovne izvolitve Ronalda Reagana za predsednika ZDA, sodijo v Bonnu, si prizadeva Sovjetska zveza ohraniti popolno nadzorstvo nad odnosi med Vzhodom
in Zahodom in preprečiti kakršnekoli nezaželene signale iz svojega tabora.
Sofija se sklicuje na sedanji mednarodni položaj, ko utemeljuje odpoved obiska Živkova. Na dvostranske odnose z Bonnom se ne more sklicevati, ker med državama praktično ne obstajajo kakšni resnejši problemi. Sklicevanje na mednarodni položaj je očitno usklajeno s stališči varšavskega pakta.
Bonski uradni krogi na čelu z zunanjim ministrom Genscherjem poudarjajo, da ni razlogov za živčnost. Vsi običajni stiki in kanali za dialog so ostali odprti. Tako se je včeraj nadaljevala v Stockholmu konferenca o varnosti in razorožitvi, ki je v sedanjem trenutku najpomembnejši forum za pogovore med Vzhodom in Zahodom. Zunanji minister Genscher je ob tej priložnosti pozval države udeleženke, naj si prizadevajo praktično ultrepa ti za krepitev zaupanja v Evropi. Napredek v Stockholmu bi lahko zboljšal napeto stanje v odnosih med blokoma. Na prvih dveh zasedanjih stockholmske konference so bila pojasnjena različna stališča. Zdaj je prišel čas, da začno udeleženci konference obravnavati bistvene zadeve, je dejal Genscher, ki se bo na robu jesenskega otvoritvenega zasedanja generalne skupščine OZN sestal s sovjetskim zunanjim ministrom Andrejem Gromikom in verjetno tudi z vsemi drugimi zunanjimi ministri držav članic varšavskega pakta.
Hkrati poudarja zvezna vlada v Bonnu, da se je na splošno njena politika dialoga lani in zlasti po prekinitvi ženevskih raketnih pogajanj vsekakor uveljavila. Ta politika je zlasti občutno zboljšala odnose med nemškima državama in omogočila nadaljnje olajšave za ljudi. Zato ima zvezna vlada vse razloge, da tako politiko nadaljuje. Poleg tega so vsi pogovori v zadnjem času brez izjeme pokazali, da se vse vzhodnoevropske zaveznice Moskve, vštevši NDR močno zanimajo za nadaljevanje dialoga z Bonnom in z zahodnimi državami.
Vladni krogi v Bonnu sodijo, da je najnovejša odpoved ponoven dokaz, da Sovjetska zveza zahteva od svojih zaveznikov, da natanko sledijo njeni liniji zavračanja pomembnejših stikov z Zahodom — vsaj do izvolitve novega ameriškega predsednika. Ali bo morebitni sestanek Gromika z Reaganom kaj spremenil, je drugo vprašanje.
Predstavniki Kohlove koalicijske vlade so tudi izkoristili odpoved Todora Živkova kot dokaz, da glasne razprave in neprijetne izjave nekaterih uglednih konservativnih politikov iz vladnih vrst pred Honeckerjevim obiskom niso bile vzrok za odpoved obiska vzhodnonemškega voditelja. P° vladnem mnenju je odpoved obiska iz Sofije spod-bila mnenje socialdemokratske strokovnjaka za varnostna in razorožitvena vprašanja Egona Bahra, ki je dejal, da se je Honecker sam odločil.
BOŽIDAR PAHOR
Dolga pastoralna pot po Kanadi
Papežev šesti obisk na ameriški celini
Zunanji ministri zasedajo na Malti
Srečanje neuvrščenih za mir v Sredozemlju
•	Ugodna
NADALJEVANJE S 1. STRANI
formiral svoje sogovornike, da prav v tem času teče v republiški skupščini razprava o dveh pomembnih zakonskih osnutkih. Eden zadeva u-vedbo prostih carinskih con na obmejnem področju, drugi pa posodobitev skupnih vlaganj v gospodarstvu. Na srečanju s Šinigojem je tekla beseda še o pripravah na italijansko-jugos'.ovansko srečanje za preučitev načrta o realizaciji vodne poti Soča -Sava Donava, lu bo sredi oktobra v Gradežu. Preverili so tudi izvaja nje sporazuma o obrambi pred točo in skupnih akcij za zaščito okolja ter potek del za gradnjo sabotinske ceste. Končno pa je prišlo tudi uradno potrdilo, da bo predsednik naše dežele Comelli v kratkem obiskal Slovenijo.
Če je kooperacija na gospodarskem področju dosegla dobro stopnjo razvoja ne moremo tega trditi za kulturne izmenjave. Ta ugotovitev je prišla do izraza zlasti na srečanju z ljubljanskimi upravitelji, na katerem sta obe strani soglašali, da je bilo na tem področju premalo storjenega. Zato so se včeraj domenili za priredbo skupne slikarske razstave ob sodelovanju umetnikov iz Ljubljane, Gorice in Celovca, ljubljanska univerza pa se bo vključila v širšo sociološko raziskavo o obmejnem sodelovanju, za katero je dala pobudo goriška pokrajina.
Ena prevladujočih tem na teh razgovorih so bila tudi odprta vprašanja Slovencev v Italiji. Predsednik Šinigoj je podobno kot vsi ostali ljubljanski gostitelji poudaril, da v Sloveniji zelo pozorno spremljajo življenje slovenske manjšine in podpirajo njen boj za dosego globalne zaščite. Predsednik Cumpeta je dejal, da je to vprašanje celotne italijanske demokratične družbe ter izrazil obžalovanje, da italijanska ustava po skoraj 40 letih še ni rešila tega vprašanja in da teče sedaj parlamentarni postopek tako počasi. Vsekakor bo goriška pokrajina, je še podčrtal Cumpeta, spet posegla pri parlamentu in pri drugih državnih telesih, da bodo Slovenci v Italiji čim-prej dobili globalno zaščito.
•	Potrjena
NADALJEVANJE S 1. STRANI
trcbna previdnost, ker so ZOI v Sarajevu še aktualna in se tudi Beograd poteguje za poletne 01. Zaradi tega bi te kandidature za ZOI leta 1992 marsikdo ne razumel. Pač pa v tem pogledu prepuščamo pobudo deželi F-JK in Koroški, ki na tem aktivno delata.«
To pa ne pomeni, sodijo Kranjskogorčani, da ob ugodnem izidu ne bi mogli sprejeti nekaterih pomembnih tekmovalnih panog kot so skakanje in tehnične discipline (slalom in veleslalom).
»Olimpijske igre pri nas so naravna posledica mnogostranskih oblik sodelovanja ob tromeji, vzpostavljenih po moji izvolitvi in z uradnimi obiski v Podkloštru, Beljaku, na Jesenicah in v Tolminu,« je izjavil tr biški župan Vito Anseimi.
»Mi ne pojmujemo meje kot faktorja ločevanja, ampak kot element povezovanja. Na tej osnovi se je porodila ideja o višjih oblikah sodelovanja, kakršne omogočajo prav olimpijske igre,« je še dodal Anseimi.
Na prazniku ob tromeji, ki se ga vsako leto udeleži nekaj tisoč oseb, je vsaka stran v stojnicah ponujala svoje specialitete v hrani in pijači. Za dobro razpoloženje udeležencev na prazniku ni poskrbelo samo lepo vreme, ki je zlasti popoldne, ko se je megla dvignila, omogočalo razgled po sosednjih dolinah in vršacih, ampak tudi valčki in polke narodno -zabavnega ansambla Obzorje, ki ga sestavljajo fantje iz zgornje savske doline.
QUEBEC — V polmilijonskem Que-becu, zibe’ki severnoameriškega krščanstva je papež Pavel Pavel II. v nedeljo začel svoj 12-dnevni pastoralni obisk v Kanadi, ki na svojih tleh še nikoli doslej ni gostila kakega vatikanskega poglavarja. V tej, po površini drugi državi na svetu s komaj 25 milijoni prebivalcev, so katoliki v manjšini (44 odstotkov), medtem ko so prav v pokrajini Quebec v skoraj popolni večini (92 odstotkov), zato je značaj papeževega obiska izrazito pastoralni Po uradnem sprejemu na letališču, kjer so ga pričakali predstavniki o-blasti in so zagrmele salve iz 21 topov, kot je ob prihodu najuglednejših državnikov v navadi, se je papež srečal z množico popoldne na univerzitetnem stadionu. Tri ure dolgi maši je sledilo več desettisoč vernikov, v homiliji pa je Janez Pavel II. govoril o razmerju med vero in sodobno
kulturo, ki da druga drugo ne izključujeta. Nasprotno, je poudaril papež, v hitro spreminjajoči se družbi je nujno iskati novo kulturo ob zvestobi krščanskim načelom ameriških prednikov, treba je poiskati pot integracije med modernostjo ameriške družbe in njenim globokim humanizmom.
Med do'gim potovanjem proti Kanadi se je papež v letalu pogovarjal s skupino tridesetih novinarjev o najbolj aktualnih temah cerkvene doktrine in mednarodnih odnosov : o težavah pri dialogu z marksističnimi vladami, o tako imenovani osvobodilni teologiji, o usodi duhovnikov -ministrov v Nikaragvi in o možnostih njegovega obiska na Kubi. Veliko vprašanj pa je bilo tudi na račun nasprotovanja in protestov, ki so jih pred njigovim obiskom v Kanadi priredile tamkajšnje katoliške feministke.
LA VALLETTA — V malteškem mestu La Valletti se je včeraj zače’a ministrska konferenca sredozemskih neuvrščenih in PLO, katere glavni cilj je pripraviti nov varnostni sistem v Sredozemlju. Ob otvoritvi konference je malteški zunanji minister , Alex Sceberra» Trigona opozoril na nevarnosti, ki jih predstavljata obo-roževa’na tekma in medblokovska konfrontacija. Sceberras Trigona je tudi izrazil željo, da bi se države prisotne na konferenci obvezale, da bi za rešitev medsebojnih sporov ne u-porabile sile, kar bi bil prvi pogoj za realizacijo »cone miru« v Sredozemlju.
Za organizacijo konference so se o-dločii že lansko leto ob priliko 7. vrha neuvrščenih držav, na njej pa so prisotne Alžirija, Ciper, Egipt, Jugoslavija, Libija, Malta, Maroko, PLO, Sirija in Tunizija. Z razliko od Alžirije, katero bo zastopal minister
za zdravstvo, bodo druge države zastopale zunanji ministri. Čeprav je sodeloval na pripravah, pa Libanon ne bo prisoten na konferenci zaradi notranjih problemov. Med drugim bodo na konferenci obravnavali pa'6" s tinski problem, bližnje vzhodno vprašanje in ciprski problem.
Konferenca se bo zaključila danes zvečer in predvidevajo, da bodo ■— kot je za konference neuvrščenih \ navadi izdali skupno izjavo, v kateri bodo nakazali skupna stališča glede obravnavanih problemov in načine, kako popestriti sodelovanje med Neuvrščenimi v Sredozemlju. Na vče;
rajšnji delovni seji je jugoslovanski zunanji minister Raif Dizdarevič o-pozoril na čedalje večje blokovske pritiske na neuvrščene države Sredozemlja in predlagal konkretne akcije za pospeševanje sodelovanja mef1 njimi, h kateremu bi bilo treba pritegniti tudi druge evropske države
Nekoliko več optimizma na zagrebškem velesejmu
ZAGREB — Na otvoritvi Zagrebškega jesenskega velesejma, na katerem sodeluje 1800 domačih in več kot 1360 tujih razstavljavcev iz 66 držav, je v nedeljo govoril podpredsednik ZIS Janez Zemljarič. Tudi on je omenjal optimistične podatke o uresničevanju ekonomske stabilizacije ter med drugim povedal, da realno pričakujejo, da bo Jugoslavija letos ustvarila za 600 milijonov dolarjev presežka v plačilni bilanci. Prav tako bo letošnje leto prvo, v katerem bodo odplačila konvertibilnega dolga presegla nove zadolžitve, prihodnje leto pa se bo dolg zmanjšal. Takšna gibanja omogočajo oblikovanje in uresničevanje bolj dolgoročne strategije normaliziranja likvidnosti Jugoslavije v tujini, je dejal podpredsednik Zemljarič, (dd)
Proslave na Visu
VIS — V nedeljo je bila na Visu zaključna proslava 40-let-nice prihoda tovariša Tita, politbiroja CK KPJ, predsedstva A V NOJ, vrhovnega štaba in zavezniških misij na otok Vis. Odkrili so spomenik (ob tem je spregovorila predsednica ZIS Milka Planinc), na ljudskem zborovanju pa je bil slavnostni govornik predsednik predsedstva CK ZKJ Ali Šukrija.
S Titovim prihodom je Vis postal mesto, s katerega so vrhovni poveljnik in štab vodili odločilno bitko za osvoboditev države, hkrati pa glavna pomorska baza partizanske mornarice.
Predsedstvo ZK Slovenije o položaju žensk
LJUBLJANA — Na včerajšnji seji predsedstva CK ZK Slovenije so med drugim razpravljali o ekonomskem in političnem položaju žensk. Ne zato, so ker bi bile ženske posebna kategorija, ki bi jo izloča iz položaja delavcev na splošno, temveč zaradi podatke”' po katerih je največ žensk zaposlenih v industrijska vejah, v katerih so najndžji osebni dohodki.
V razpravi so večkrat omenili, da ne bi smeli dovoli tendenc, naj bi se ženske spreminjale v nekakšno r zervno delovno silo ali bi jim zmanjševali pravice, zn8 čilne sicer za samoupravno družbo. Omenili so tudi, 0 v politiki omejevanj ne bi smeli pozabiti na žensko mati, na njene obveznosti in na družbeno skrb za otr ke oziroma družino. Ves problem pa je seveda tes povezan s položajem delavca nasploh oziroma z uresN čevanjem politike stabiliziranja gospodarstva.
Razhajanja med socialisti in komunisti
Francoska združena levica za sedaj pokopana brez upov
PARIZ — Praznik komunističnega glasila Humanitè in sočasno zasedanje direktorija socialistične stranke sta pokazala, da so se komunisti in socialisti dokončno razšli in da je dosedanja združena levica vsaj zaen krat pokopana. Če bi morda v neki obliki spet oživela prihodnje leto zaradi same taktike na zakonodajnih volitvah, je pa tudi samo teorična možnost.
O vsem tem so se včeraj široko razpisali vsi francoski časopisi, seveda vsak s svojega zornega kota in s svojo dozo zlonamerne škodoželjnosti. Celo socialistom naklonjeni Le Matin je izšel s porogljivim naslovom na prvi strani — Marchais je naredil iz pogreba praznik. Edino glasilo KPF Humanite je celo svojo prvo stran pokrila z ogromno sliko množice in podpisom — zbiranje v Coumeuve.
Ni dvoma, da je bilo na lem politično - zabaviščnem srečanju v Cour-neuve res veliko ljudi, vendar je bila politika nekje bolj ob strani, več je bilo živahnosti v zabaviščnem delu. Baje je vodstvo odklonilo tudi do-
voljenje za okroglo mizo, ki jo je predlagal komunistični tednik Ilevolu tion. Ves politični poudarek je bil torej le v govoru, ki ga je imel z odra glavne scene član politbiroja in direktor Humaniteja Roland Leroy, z zaledjem politbiroja na odru, pri čemer sta v znamenju enotnosti sedela v prvi vrsti skupno Georges Marchais in Charles Fiterman. Leroy je sicer ob koncu pozval k ponovne mu zbiranju ljudske levice proti de snici, toda ves njegov govor je bil v bistvu ostra kritika prejšnje in zla sli sedanje socialistične vlade, češ da problemi ne dopuščajo nobene strpnosti in da je potrebna drugačna poli-
tika. Naštel je sicer nekaj pridobitev iz obdobja skupne leve vlade vendar menil, da so imeli komunisti svoje resne pripombe že v času Mauroyeve vlade, še bolj pa je la razlika pri šla do izraza ob nastopu Laurenla Fa biusa, ki je baje dal komunistični partiji na njena vprašanja zelo nejasne odgovore, zaradi česar je bilo nujno, da so komunisti iz vlade šli. Tudi sedanji razvoj potrjuje, da je bila ta odločitev pravilna, je sodil Leroy, ki je sploh znan kot eden tistih v vodstvu KPF, ki ni naklonjen zvezi s socialisti.
Socialisti so na sočasnem zaseda-
nju direktorija svoje stranke vzeli to ločitev komunistov, o kateri je govoril že dan prej tudi Georges Marchais na televiziji, na znanje, seve da s podobnimi očitki, češ da so za razkol krivi komunisti. Glavni urednik dnevnika Le Matin, ki je sicer blizu vladi, je svoj današnji komentar opremil z značilnim naslovom — konec mita o enotnosti — v katerem je pribil, da je morda celo bolje stvarno spoznanje brez utvar. Seveda pa novi položaj postavlja tudi vprašanje, ali bodo zdaj socialisti šli v iskanje svoje razširitve* na desno oziroma vsaj v center. Socialisti sami tega še ne delajo javno, se pa težnje ču-
tijo, celo pri samem Mitterrandu■ Z® to so včeraj v vrhovih desne °P°llnS je že odgovorili. Tako Bernard "o kot zlasti še Raymond Barre v nu UDF sta vsako tako razširjaj odločno zavrnila. Barre je celo op zoril proti slehernemu zapeljevanj s strani socialistov .. . Konservan ^ Figaro pa je komentiral, češ da pri tej politični igri največ iz0u sam Mitterrand, ki je nekoč za“jLf zvezi s komunisti. Njegov Pre.r\-0. Laurent Fabius kljub vsemu svoj P gram vztrajno nadaljuje in treba J ugotoviti, da je kljub vse hujših s daino - gospodarskim zagatam	.
radi novih odpuščanj delavcev, v	■
novejšem času naletel na delno o e ran je pri sindikatu CFDT in j ' to je pri levičarsko demokratske^ sindikatu delavcev in pri elitista sindikatu kadrov, medtem ko s gp/, sno tudi zaradi novega položaja K odnos s sindikatom CGT vse bol] ostruje. Strpnost problemov in -s nost v politiki sta si sicer naspT0 včasih si pa tudi sekundirala.
BOGDAN POGAČNIK
Deželno posvetovanje o izseljenstvu
VIDEM — Tretja deželna konferenca o izseljenstvu in predvsem organizacijska vprašanja so pred kratkim bila v središču Pozornosti v Vidmu na srečanju med deželnim odbornikom Antonini jem in predstavniki izseljenskih organizacij. Slovenske izseljence je zastopil Walter Dre-scig.
Novost tretje konference, ki jo bo dežela priredila v teku 1985. leta, je v tem, da bo sledila vrsti srečanj z izseljenci, kar naj bi prispevalo k opredelitvi osnovnih tem, ki jih bodo pretresli na konferenci. Ker pa bi taka srečanja pomenila veliko organizacijsko in finančno breme za prireditelja, bo deželna uprava v prihodnjih mesecih sklicala prvo srečanje predsednikov organizacij in združenj izseljencev F-JK iz vsega sveta.
Na srečanjih bodo delovne skupine obravnavale vprašanja Posameznih geografskih področij, kjer živi gospodarska emi gracija. Pripravila bo tudi 'gradivo, ki bo služilo kot osnova za nadaljnjo razpravo med izseljenci v tujini.
Turistični rekord v Jugoslaviji: ali je to uspeh ali Piro va zmaga?
KOPER — Po podatkih zveznega statističnega zavoda je bil obisk tujih gostov v Jugoslaviji v prvih sedmih mesecih letos rekordno visok. V tem času je bilo v Jugoslaviji 21,6 milijona turističnih prenočitev — za 17 odstotkov več, kot jih je bi o v prvih sedmih mesecih lani in za 3,2 odstotka več, kot jih je bilo v enakem obdobju doslej rekordnega leta 1981. Zlasti močno se je povečal obisk gostov iz Velike Britanije, Italije, Češkoslovaške in Francije. Precej manj pa je bilo (po podatkih za prvo polletje) sicer najštevilnejših Zahodnih Nemcev : kar za 7,3 odstotka manj kot v prvem poletju leta 1981.
Takšni so torej podatki o fizičnem obsegu turističnega prometa v Jugoslaviji. Podobni trendi kot v prvih sedmih mesecih se bodo po vsej verjetnosti nadaljevali tudi v septembru in oktobru. Doseženi, fizični rekord pravzaprav ne pomeni velikega presenečenja, je pa spričo letošnjega znatnega upada turističnega obiska v nekaterih pomembnih evropskih turističnih deželah (zlasti v Italiji, Avstriji in Švici) vsekakor pomemben uspeh.
Tudi glede gibanja fizičnega obsega obiska so bili letos spomladi številni turistični delavci dokaj skeptični. Vendar so se uresničile napovedi, ki jih je bilo mogoče zbrati na letošnji mednarodni berlinski turistični borzi. Takrat je potovalna agencija ADAC Reise (agencija največjega zahodnonemškega avtomobilističnega kluba) med dobitnike letošnje sezone na prvo mesto postavila Jugoslavijo, kar se je povsem uresničilo. V nobeni drugi evropski turistični deželi namreč do letos niso dosegli niti približno takšnega fizičnega povečanja obiska (četudi so takšne ugotovitve zelo relativne). Niso pa se uresničile napovedi o obisku iz ZRN, kar je posledica znanih
kasnejših dogodkov v tej državi (množičnih stavk in socialne negotovosti).
Ko bi fizičnim gibanjem vsaj približno sledili tudi finančni rezultati, bi bilo z jugos ovanskim turizmom vse v najlepšem redu. Tako pa lahko le ponavljamo stare ugotovitve o razprodaji in o tem, da je jugoslovanski turizem kot gospodarska panoga odvisen od zakonitosti dogajanj na tujih tržiščih, da pa se na teh tržiščih ne ravna kaj dosti po logiki tržnega obnašanja.
Redke so izjeme: med njimi velja omeniti zlasti Portorož, ki z višjimi cenami in manj spektakularnimi odstotki fizičnih povečanj dosega praviloma boijše finančne rezultate kot območja, ki se vedno znova odločajo za razprodaje. O tem, ali je letošnji jugoslovanski statistični rekord uspeh ali prejkone Pirova zmaga, bo več slišati v jeseni.
Na obzorju pa se kaže nova nevarnost: spanje na lovorikah odstotkov. Razprodaje in iz tega izhajajoči čudoviti indeksi so namreč lahko tudi nič drugega kot svojevrsten alibi za nesposobnost, neznanje in nedelavnost nekega gospodarskega sistema in ljudi v njem.
VITKO KOGOJ
TRBIŽ — Avtonomna turistična ustanova za Trbiž in Nevejsko sedlo je izdala propagandno brošuro z naslovom: Trbiž okno na Evropo, F-JK, Slovenijo in Koroško. Na prvih straneh so zastave treh sosednjih držav, publikacija pa je namenjena turistom italijanskega, nemškega in angleškega jezika. Brošura objavlja bogato slikovno gradivo in opis zanimivih izletov v kraje, ki ležijo na tem območju in ponujajo zabavne, športne in kulturne manifestacije.
Kako so Tirolci slavili 175-letnico oboroženega upora
INNSBRUCK — Proslava 175-letni-ce oboroženega upora tirolskih kmetov pod vodstvom Andreasa Hoffner-ja proti Napoleonovim vojakom, ki je bila v nedeljo v tem mestu pod geslom »ena Tirolska« (prisostvovali so ji predsednik republike Kirsch-làger, kancler Sinowitz in predsednik Južnega Tirola Silvius Magna-go, vodja južnotirolske ljudske stranke) je bila dokaj protiitalijansko o-barvana. Meranski »schiitzni« so v sprevodu nosili bodečo žico, ki naj bi simbolizirala razkosanost Tirolske. Ko so »schiitzni« korakali mimo tribune, so s hiš spustili transparent Proč od Italije.
Italijanski tisk umirjeno reagira na šovinistične in aneksionistične težnje enega dela skrajnežev in poudarja potrebo po urejanju odprtih vprašanj med narodnostima.
Pri tem gotovo ne pozablja, da je bila podobna manifestacija ob 150-letnici upora uvod v večletno oborožen spopad, ki se je zaključil 1969. leta s sprejetjem znanega paketa, v katerem so podrobno opredeljene pravice Nemcev živečih v Italiji.
Pomorski krst v Piranu
PIRAN — Okrog 160 učencev prvošolcev — Srednje pomorske šole v Piranu je v nedeljo ^Preživelo« pomorski krst. Gre za običaj, dogo-?®k, kateremu se nobeden od mladih oziroma Podočih pomorščakov ne sme izogniti.
V Piranu so pomorski krsti postali tudi tu-Istična zanimivost, ki poleg številnih domači-Pov na ulice Pirana ob tej priložnosti vedno pri-. aoi tudi veliko tujcev. Tako je bilo tudi tokrat, 5° jc skupina 160 »sužnjev« v spremstvu prav ohkih gusarjev in drugih spremljevalcev kre-l"3 z Bernardina v Piran na Tartinijev trg.
«Neptun s kočijo se je popeljal do Portoroža.
°P°či pomorščaki so krst doživeli na Tarti-
nijevem trgu in postali — mornarji. Krščeni, zaenkrat. Pravi bodo, ko bo za njimi nekajletno šolanje...	D. G.
PORTOROŽ — Turistične zmogljivosti v Portorožu pomaga zdaj polniti tudi kongresna sezona. V avditoriju se je začel še en med narodni kongres, ki ga je pripravil institut za hidrotehniko gradbene jakultete iz Beograda ob pomoči mednarodnega združenja za raziskovanje hidravlike in Iskre delte. Kongresa, ki je predvsem namenjen uporabi ra čunalnikov v hidrotehniki, se udeležuje 250 znanstvenikov iz 30 držav.
Odlok o zaščiti izvira Rižane
KOPER — Nedavno onesnaženje pitne vode ^ izviru v Rižani (k sreči) zdravju ni bilo Vodljivo. Voda v vodovodnih ceveh je bila hi-j ePsko vseskozi neoporečna, prekuhavanje pa nP °‘*°. ljudem priporočeno bolj kot preventivni, j nujni ukrep, smo slišali na seji koprskega vršnega sveta, ko so obravnavali onesnaženje da ^*žane. Zdaj je praktično povsem jasno, ]a J® bil za osnesnaženje izvira največji krivec javn* pras'čje farme, katerega bodo prijavui vnemu tožilstvu v Kopru. V razpravi na iz-šan^em svet,u pa J® bila sprožena še vrsta vpra-Voln ° 16111 ’ kako so pristojne službe sploh dobil?:®. gradnjo hleva za prašiče na območju v rii'lru izvira, kako in zakaj je zatajilo informiti J® 0 (k sreči manjšemu in nenevarnemu) o-nnženju, če je res, da je hlev črna gradnja
(pojasnjeno je bilo, da to zdaj ni) itn.
Čani IS so po dokaj dolgi in temeljiti razpravi sklenili, da bodo v najkrajšem času v občini sprejeti začasni odlok o oblikovanju varovalnih pasov na območju izvira Rižane. S tem in posledicami odloka (tudi za kmetijsko proizvodnjo, gradnjo infrastrukturnih objektov, zlasti pa kanalizacije) bo treba temeljito seznaniti tudi občane na področju KS Rižana, Dol - Hrastovlje in Kubed, ki »gravitirajo« na izvir. Slišati je bilo tudi oceno, da bo treba dolgoročno poskrbeti za preselitev prašičje farme z neustrezne lokacije. Mnogi občani, na redni seji pa tudi predsedstvo konference SZDL Koper, so ocenili, da informiranje o onesnaženju vode ni bilo učinkovito.
D. G.
V soboto in nedeljo na Krasu
Praznik terana in pršuta
SEŽANA — Podjetje Timav in krajevna skupnost Štanjel organizirata v soboto in nedeljo, 15. in 16. septembra tradicionalni praznik terana in pršuta, ki bo letos že trinajstič zapovrstjo v Kobjeglavi in Tupelčah.
Z otvoritvijo treh razstav se bo zvečer v soboto pričel tradicionalni program. Pospeševalci TOK Vinakras Sežana so pripravili razstavo kmetova knjižnica nekoč in danes. Material za razstavo so poiskati po kmetijah, ki imajo še veliko takega gradiva, pri strokovnih knjižnicah in Kmetijski šoli v Novi Gorici. Razstava bo dala pregled v slovensko kmetijsko literaturo od njenega nastanka pa vse do danes. Namen razstave je tudi, da bi znali staro strokovno literaturo pravilno vrednotiti in ne dopustiti, da bi jo uničil zob časa. Tako bo na enem mestu zbran ves material, ki ga ponuja slovenski knjižni trg. Kmetovalci bodo imeti možnost, da kupijo strokovne knjige, ki jih izdaja založba Kmečki glas.
S sodelovanjem sežanske Male galerije bodo s slikarsko razstavo predstaviti: Sežančana Miro Kranjec in Janko Kastelic, Stojan Zafred iz Divače in domačin Peter Rehar. S proizvodnim programom kmetijskih strojev, ki omogočajo kvalitetnejšo obdelavo zemlje in večji pridelek, se bo predstavila Tovarna Kras-metal iz Sežane, ki je za občinski praznik sežanske občine položila temeljni kamen za nove prostore. Otvoritev razstav bo popestril bogat kulturni program, v katerem sodelujejo moški pevski zbor in kulturna skupina iz Štanjela.
Zvečer bodo izbrati kraljico Terana 84. Ta izbira ni izbira lepotice, ampak si ta naslov
osvoji tista kmečka žena ati dekle, ki največ zna o pridelovanju grozdja in pridelavi refoš-ka. Zvečer bo za zabavo igral ansambel Prizma.
V nedeljo se bodo zbrati kooperant je TOK Vinnakras Sežana na tradicionalnem vsakoletnem srečanju, na katerem bodo obravnavali problematiko s svojega področja. Slavnostni sprevod okrašenih kmečkih voz, deklet v kraš-kih narodnih nošah, lipiške kočije s kraljico terana, in pihalnim orkestrom iz Divače bo krenila na pot ob 15. uri. Sledila bo podelitev nagrad najboljšim pridelovalcem grozdja in najlepše okrašenim vozom. Za smeh in dobro voljo bo poskrbel povezovalec programa Gio-vanin. Novost tega praznika je velika denarna tombola, ki jo organizira Strelska družina Svoboda iz Senožeč, na kateri bodo dobitki v skupni vrednosti sto starih milijonov dinarjev, prva tombola pa bo znašala polovico te vsote. Zvečer bo za zabavo igral ansambel Dobri znanci, vstop na plesišče bo prost.
Poleg pršuta in terana bo prireditelj poskrbel še za ostalo kraško kulinariko. Pripravljeni bodo kraška jota, domače klobase, kuhani in pečeni štruklji in seveda domač kruh. Novost te prireditve so tudi stojnice, na katerih bodo prodajali spominke in izdelke domače obrti. Prvič bo tu predstavljena kraška narodna noša v miniaturi v obliki spominka.
Marsikaj zanimivega se bo torej dogajalo na letošnjem 13. prazniku terana in pršuta v Kobjeglavi in Tupelčah.
OLGA KNEZ STOJKOVIČ
Ali so
pj. ®pER — Koprska založba Lipa bo vila ,y*orna sredi septembra predstava	s tem naslovom, avtorja
g0 ?*a Koprčan Ivan Rebec in Novo-ŠQ iCan Anton Berlot. Njuno vna-ften/6 povsem nove, slovanske kompo-7nn e v elruskologijo bo nedvomno (j0y°9° prispevalo k osvetlitvi zgo ci„:i?e starega veka ter kulturne in dru lzacijske vloge Etruščanov in Zernr zasužnjenih narodov ti z o-, rija p nekdanjega rimskega impedì' pred izidom knjige se je eden °dzi°i avt°rjev, Ivan Rebec rad ’«< povabilu na pogovor. s<> . J9r®i. kaj te je napotilo, da si pr,'*1* tako zahtevne naloge, kot je živel evanie zgodovine naroda, ki je p*«»«* dolgimi stoletji v naši ne-jih,etlni bližini in tudi v naših kra-
že Jj^na zgodovina me je zanimala "Uadih nog, eden izmed nepo-kj Splai vzrokov pa je bil dogodek, L: * ?a doživel v svojem rojstnem četkp Ilirski Bistrici. Malo pred za-s p ra druge svetovne vojne smo se klicatelji šli arheologe in po na-
«iučju
>1,
Jasn0
Pop,,] u °dkril v kraju Strašca žaro s ortl in še neke predmete, ki so
slt0"” Pečali, da gre za staroslovan-Sq aaselhino. Ko se je to razvedelo, Sem 06 karabinerji aretirati, češ da hov cL, unii naselbino starih Rimlja-s®m .. '! m® je še bolj podžgalo, da ge p, e* »požirati« zgodovinske knji-zgrxlQr u8°tavljati razne nelogičnosti ljeVa yinai’jev ne samo glede prese-haseih3 nar°d°v. temveč tudi glede tv® Slovencev ih slovanskih na-
Ob izidu zanimive knjige pri koprski Lipi
bili Etruščani zares Slovani?
rodov v VI. in VII. stoletju našega štetja. Nesprejemljiva je na primer trditev o »prihodu« Rimljanov v na še kraje, saj so le ti potrebovali nad 300 let, da so si pokorili avtohtona plemena. Tako slavne rimske ceste sploh niso bile rimske, saj so jih pred njimi zgradili Iliri. Več kot štiri desetletja sem trdo delal, da sem zbral vse potrebno gradivo za knjigo, medtem sem se naučil latinščine in deloma grščine, da sem lahko bral dokumente v izvirniku.
Kako sta se našla z Berlotom?
Na Berlota me je opozoril pokojni Srečko Vilhar. Takoj sva našla stične točke in se pogovorila o delitvi dela, jaz zgodovino, on pa dešifriranje napisov. Hitro sva tudi ugotovila, da
je področje izredno obširno in da bi zahtevalo timsko delo. žal pa sva o-stala osamljena, v stalnih težavah s sredstvi in tudi večinoma brez moralne podpore. Kljub vsemu sva vzhajala, čeprav so naju postrani gledali kot amaterskega zgodovinarja in krip-tologa. .
V najstarejših virih o izvoru Etruščanov se resničnost prepleta z domišljijo in tudi mnenja o priselitvi in avtohtonosti so deljena?
Po starih grških in tudi po latin skih virih so živeli Etruščani na A-peninskcm polotoku in v Sredozemlju od nekdaj. Med posamezniki, ki trdijo nasprotno, je pomembnejše ime le Herodot, toda tudi on zahaja v protislovja v svoji tezi, da so Etruščani
živeti v Lidiji (Mala Azija) in da jih je od tam pregnala lakota na Apeninski polotok. Osebno odločno zagovar jam avtohtonost in v knjigi posredujem tudi dokaze.
Zgodovinarji razmeroma malo pišejo o relaciji Raseni - Etruščani in tudi o relaciji Etruščani - Iliri in, drugi takrat živeči narodi in plemena?
Z Berlotom meniva, da so se Etruščani prvotno imenovali Raseni in da je to ime slovanskega izvora. Pozneje, ko so se povezali z Rimljani in si delili oblast, je nastala beseda Romani et Ruschi. Zaton Etruščanov se je začel leta 295 pred našim štetjem, ko so Rimljani v bitki pri Senti -nu poklali 100 tisoč njihovih mož in 348 voditeljev ter si razdeliti njihova ozemlja. Konec je bilo tudi skupnega imena. Etruščani so se začeti zatem pomikati proti severovzhodu in na Balkan. Menim, da so Etruščani, Iliri, Veneti in drugi takrat v teh krajih živeči narodi in plemena nam sorodni, kar dokazujejo tudi številni predmeti, ki so jih našli ob arheoloških izkopavanjih v Sloveniji.
Glavna uganka v etruskologiji je še zmeraj jezik in tu sc srečujemo s številnimi protislovnimi ugotovitvami pri dcšifriranju napisov. Kaj je bistvo Berlotove metode in ali imata za svojo slovansko hipotezo oporo tudi v značilnostih izpokanih spomenikov?
Z Berlotom sva proučila vse metede lUzvoziavanja etn ičanskih napisov vseh pomembnejših ctruskologov. U-gotovila sva, da v : eh metodah ni lo-
gike, saj gre le za osamitev posameznih besed, ki so se kot vrinki pojavili v izvirnem etruščanskem jeziku. Prav tako sva ugotovila, da etru-ščunski jezik, ni podoben razen, slovanskemu nobenemu današnjemu živemu niti izumrlim antičnim jezikom. Berlot je vzel za etimološko osnovo slovanščino, sestavil abecedo in se pri dcšifriranju posluževal branja z desne proti levi in obratno. Glede kulturnih spomenikov in tudi glede jezikov nas zgodovina uči, da so se vplivi prepletati in da nam posameznosti ne smejo zamegliti celote. E-truščanska kultura je izvirna in za to imamo polno dokazov. Naj omenim samo dva: Etruščani so ustvarjali kipe iz žgane gline (Rimljani in Grki so jih klesati) in barve na freskah, ki nimajo nobene zveze z Grki in so se čudovito ohranile vse do današnjih dni.
Že pred izidom knjige so se pojavila ostra, sem pa tja tudi žaljiva oporekanja vajinim trditvam in domnevam?
Že večkrat sva rekla, da gre samo za prispevek k osvetljevanju antične zgodovine ter za upoštevanje dešifriranja napisov na slovanski osnovi, ki so jo prezrti. Ne izključujeva tudi spodrsljajev, kajti kdor dela, se lahko tudi zmoti. Naj bo ta knjiga v nekem smislu tudi izziv etruskološki znanosti in zadovoljna hcva, če nam bo kdo z argumenti dokazal nasprotno.
IJUBAN OMLADIČ
Žara s pepelom v arheološkem muzeju v Grosscttu (478 pred našim štetjem). Berlotova razlaga napisa: NV Y NEJ TPE USA (K njej drsi duša)
Spominska svečanost na Bazoviški gmajni ponovno izpričala naše narodnostne pravice
Letošnja spominska svečanost na Bazoviški gmajni ob 54. obletnici u-strelitve junakov Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča je potekala skromno in zbrano. Za spoznanje skromnejša je bila morda tudi množica, ki se je zbrala pred spomenikom in prisluhnila priložnostnim govorom. In marsikdo je tokrat tudi občutil, da ni bilo petja, ki je od vedno najbolj pristen izraz čutenja naše narodne duše.
Kljub temu pa je bilo v nedeljo čutiti med zbrano množico močnejši utrip kot marsikdaj prej. Preveval jo je duh goriškega Travnika in protifašistične manifestacije na ba-zovskem trgu v odgovor na škvadri-stični predvolilni pohod. In prevevajo jo je vse bolj občuteno spoznanje, da zahteva pot uveljavljanja naših narodnostnih pravic še veliko naporov, odločnosti in predvsem enotnosti. V ljudeh narašča nezadovoljstvo zaradi zavlačevanj pri obravnavanju osnutka globalnega zaščitnega zakona in številnih primerov grobega preziranja naših zahtev. Kako je mogoče, da moramo po petih desetletjih od zločinskih dogodkov na Bazoviški gmajni še vedno terjati najosnovnej-
še pravice in požirati dan za dnem neštete krivice, je bilo slišati med ljudmi, ki so se prišli v nedeljo poklonit spominu junakov, padlih zato, da bi se našemu narodu odprla svetlejša prihodnost. Marsikdo je tudi povedal kakšno pikro na račun tržaških upraviteljev, ki kažejo vedno manj posluha za manjšinske probleme, kot dokazuje primer tabel s samo italijanskimi napasi slovenskih vasi. »S kakšno vestjo lahko odbornik Trauner očita, da je mazanje italijanskih tabel dejanje, ki ne prispieva k zbližanju in mirnemu sožitju,« je pripomnil starejši moški. »Je mar načrtno preziranje slovenskega prebivalstva pri nameščanju tabel prispevek k zbližanju?«
Sicer pa se odnos večine do naše narodnostne skupnosti še vedno žal odraža na način, ki so mu bili nekateri priča med samo nedeljsko svečanostjo. Dva mlada karabinjerja, o katerih so sicer povedali, da sta le nekaj dni v našem mestu, sta pred pričetkom svečanosti med sabo komentirala : »Kaj pravzaprav želijo ti Slovani? Zakaj ne gredo v Jugoslavijo?« Menimo, da je vsak komentar o dogodku odveč.
Takšen odnos je treba spremeniti. Pravo sožitje ne more mimo medsebojnega poznavanja in spioštovanja. In v teh ugotovitvah je tudi smisel takšnih spominskih obredov, kakršen je bil v nedeljo, kot vsako leto, v Bazovici. Te zahteve so bile poudarjene tudi v priložnostnih govorih. Svečanost je odprla mlada domačinka Saška Metlika. Za njo je spregovoril v imenu SSk Slokar, ki je poudaril, da mora biti spominska svečanost priložnost, da se zamislimo v današnje stanje naše narodnostne skupnosti. »Ne samo, da nas je vsako leto manj — število vpisov v vrtce in osnovne šole pada —■ tudi pro-doba našega ozemlja se nezadržno spreminja, je dejal Slokar. Razlaščanje se širi nasilno in odkrito v imenu tehnološkega in socialnega napredka z gradnjo in načrtovanjem megastruktur in zahrbtno, nevidno z diktiranjem urbanističnega in prostorskega razvoja. Vse to se dogaja brez nas, mimo nas, v resnici proti nam, načrtno, dosledno.« Vsemu temu se lahko zoperstavimo le z večjo pogodbeno močjo ali politično težo, kar pa je mogoče doseči le z večjo e-notnostjo, kakršno je dokazala Gorica.
Na goriško manifestacijo se je skliceval tudi Ugo Poli, ki je govoril v imenu VZPI - AN Pl in poudaril, da mora biti dostojanstveni in miroljubni goriški nastop Slovencev zgled, iz katerega je treba črpati sile in pogum za dosego pira vic, ki jih mora demokratična Italija priznati naši narodnostni skupnosti. Poli je tudi poudaril pomen kulture sožitja, ki je ni mogoče doseči brez vzajemnega poznavanja in spoštovanja.
V imenu Odbora za proslavo bazoviških žrtev je na koncu spregovoril Odo Kalan, ki je orisal pomen proslavljanja štirih junakov in zavrnil teorijo, češ da so take manifestacije škodljive, ker oživljajo in spodbujajo mržnjo med ljudmi. Takšno gledanje koristi le tistim, ki so v preteklosti povzročili nasilje in ki še danes želijo, da se takšni časi vrnejo. Ko je nato podčrtal cilje in vrednote, za katere so padli Bidovec, Marušič, Miloš in Valenčič, je Kalan ugotavljal, da se njihovi cilji in vrednote še niso povsem uresničili, čeprav je minilo že 54 let. Bazoviški junaki so nam pustili dediščino, ki jo moramo mi naprej razvijati.
V Zgoniku zbiranje podpisov za ljudski referendum
Sekcija KPI »Just Pegan« iz Zgonika prireja te dni akcijo zbiranje podpisov za ljudski referendum o odpravi tretjega člena vladnega odloka o ceni dela, ki je za štiri točke okrnil draginjsko doklado. Pod pni se bodo zbirali na občinskem sedežu v Zgoniku danes od 8.30 do 13. ure, v četrtek,
13.	septembra, od 8.30 do 11.30 ter v torek, 18. septembra, od 8.30 do 13. ure. Podpise bodo zbirali še v pie tek,
14.	septembra, v Gabrovcu (v društveni gostilni) od 18. do 19. ure, piri Briščikih (na trgu) od 19. do 20. ure in v Saležu (na sedežu KD Rdeča zvezda) od 20. do 21. ure.
Violinist Goran Končar v Rossetti ju
Jutri, 12. septembra, ob 20.45, bo letomščarska ustanova priredila v gledališču Rossetti koncert simfoničnega orkestra iz Augsburga, s katerim nastopa kot solist evropsko znani mladi jugoslovanski violinist Goran Končar. Augsburški simfonični orkester, ki ga vodi Alexander Schioinck, bo na koncertu izvajal skladbe Wagnerja,
Melonarski praznik uglašen na dvojezičnost
Velika verska slovesnost na Vejni
Svetišče kot kraj srečanja narodov Vzhoda in Zahoda
Na melonarskem prazniku je bila v nedeljo zvečer na dnevnem redu »dvojezičnost«, bolje rečeno vsesplošen rsapiad na slovensko nacionalno skupnost v Italiji in to v izrazito šovinističnem in nacionalističnem ozračju. Tako smo izvedeli nekatere presenetljive stvari : piredvsem, da člen tri italijanske ustave, ki govori o enakosti vseh državljanov, preprosto ukinja člen šest, ki obravnava zaščito nacionalnih manjšin, češ, da se lahko zaščiti samo one manjšine (kot sta na primer francoska in nemška), ki so na svojem teritoriju v večini. Pravni absurd, ki ga je »prodajal« odvetnik Camber in ki je nato nadaljeval s sličnimi ugotovitvami in predvsem iz teh tez izhajajočo zahtevo ugotavljanja nasilnega preštevanja manjšine.
»Slovenska manjšina je najbol zaščitena manjšina v Evropi«, je bila naslednja ugotovitev, in torej nadaljnja zaščita nd pjotrebna, še zlasti ker obstaja na desetine zakonov, ki že o-bravnavajo Slovence v Italiji in njih zaščito. Zaradi »enostavnosti« pa teh zakonov govornik ni navedel, dejansko pa ker jih, z izjemo zakona o slovenski šoli, enostavni ni.
Naslednji del poročila je bil osredotočen na razne zakonske predloge, o katerih razpravlja rimski parlament in predvsem na px> svoje prikrojene izsečke teh predlogov. Vse je bilo upierjeno na vzbujanje ogorče-
nja in predvsem na ustvarjanje ozračja strahu, češ da bodo Italijani zapostavljeni. Pri vseh službah bodo imeli Slovenci prednost. Skratka, s temi zakoni se bo ustvarilo na tisoče novih delovnih mest samo v Trstu in ta mesta bodo rezervirana samo za Slovence. To je seveda sramotno, pomeni nadvlado manjšine nad večino in slične stvari.
»Lista za Trst je dokazala, da je sprosobrsa preprečiti uveljavitev mednarodne {»godbe«, pravijo {»budniki nedeljske okrogle mize na melonarskem prazniku, »sedaj se bodo organizirali, da preprečijo grozečo prevlado nad italijansko večino«.
Vse to je bilo izrečeno v lepiem
okolju dvorca »Femandeo« ob pristojnosti dvesto-tristo ogorčenih, razburjenih melonarjev v ozračju, ki je bilo izrazito protislovensko. Očitno je, da je melonarjem ostal samo še protislovenski nacionalistični bes, čeprav je treba tudi ugotoviti, da v dvorani ni bilo niti enega izmed »zgodovinskih« voditeljev gibanja. Vendar gre za dobro organizirano akcijo, saj so pjred dvorano delili tiskan letak s (»drobnimi navedbami izkrivljenih trditev o zaščitnem zakonu. Kar pa je najvažnejše, naprad na slovensko narodnostno skupnost je bil v resnici skoro edina, vsekakor pia najbolj odmevna, piolitična prireditev celotnega melonarskega vsakoletnega slavja.
V nedeljo je bilo naše mesto prizorišče osrednje verske maniestacije v državi : ob veliki množici vernikov so s slovesnim obredom v svetišču na Vejni {»častili 25-letnico prosveče-nja Italije Sv. Mariji. Obred je neposredno prenašal prvi kanal Italijanske radiotelevizije, vodil pa ga je kardinal Sebastiano Saggio ob sodelovanju tržaškega škofa Bellomija, škofov in (»možnih škofov iz Vittoria Veneta, Gorice, Ogleja, Vicenze, Vidma, Catanie in Novare p>a tudi ljubljanskega škofa Leniča in avstrijskega škofa Aichema iz Linza. Njuna navzočnost je še piosebej pričala o večkrat izraženi želji, da bi svetišče na Vejni dejansko (»stalo kraj srečanja med narodi in verniki, zlasti med tistimi z Vzhoda in Zahoda.
Željo je že pred dnevi v svojem pismu tržaškemu škofu Bellomiju izrazil papiež Janez Pavel II., (»slanico pa je p>red začetkom nedeljskega obreda prebral slovenski duhovnik Lojze Zupančič. Pred drugim delom svečanosti pia je spregovoril tržaški škof Bellomi, ki je piapieževo duhovno navzočnost in željo, da bi tempelj na Vejni piostal stičišče narodov, o-značil za neformalno internacionalizacijo svetišča. Trst — jej dejal Bel-
lomi — njegova zgodovina ter človeška in socialna resničnost, so živ splet Vzhoda in Zahoda: p»leg bratov Slovencev, ki predstavljajo občuten del tržaškega prebivalstva, imamo tudi grško in srbsko skupnost med nami je tudi nemalo hrvaških družin, v mestu pa dela precej ljudi iz sosednjega slovanskega sveta. Trst, italijansko in kozmopolitsko me; sto, je naravni, vsakdanji in stalni kraj srečanja in mešanja med dvema kulturnima in civilizacijskima prostoroma, ki pripadata istemu, evropskemu kontinentu.
Nedeljskega slovesnega obreda 50 se p»leg številnih vernikov iz naše in nekaterih sosednjih dežel, pia tu® iz Avstrije in Jugoslavije, udeležili tudi najvišji purcdstavniki deželnih ® krajevnih oblasti.
Slovenska verska svetčanost je bij® v nedeljo pxjp»ldne tudi na Opčinah-kjer so priredili tradicionalni 36. marijanski shod s procesijo in mašo n® prostem, ki jo je daroval msgr. Škerl) in je bila piosvečena duhovniškim poklicem. Z ljudsko p»smdjo so sodelovali člani cerkvenih pievskih zborov, zvonove pia so oživeli domači pritrkovalci.
Več prispevkov za socialno skrbstvo
Občinski svetovalec Paolo Parovel ostro kritizira ukrepe, s katerimi namerava občinska uprava znatno zmanjšati prispievke, ki so jih do sedaj dobivali brezp»selni in up»kojenci. Od 60 milijonov, s katerimi bi morala komisija za skrbstvo razp»lagati do konca leta, ostaja v njenih blagajnah le 17 milijonov. To pia je za uprokojence z minimalnimi p»kojninami in brezp»selne hud pjroblem. Za mnoge so prispevki (»menili vsaj možnost, da si zagotovijo streho nad glavo in da se izognejo največji revščini.
Medtem ko občinska uprava po eni strani zmanjšuje prispevke za socialno skrbstvo, p» drugi, kot pravi Parovel, lahkomisano zapravlja denarne vsote v druge namene. Za organizacijo pevskega večera »II Gir omike«, ki ga vodi Mike Bongiomo, namerava namreč uprava odšteti pet milijonov lir. Svetovalec Parovel predlaga, da bi bile denarne vsote, s katerimi občinska uprava razp»laga, dodeljene v večji meri soda'neme skrbstvu.»
Gradivo za Krajevni leksikon Slovencev v Italiji
Tudi v Saležu kmetijstvo neizprosno hira
Salež
Pri ali v Saležu, šaleški, Saležnd, redkeje Saležčni, it. Sales, 1971: 317 pireb., 1981: 319 preb., šola (1. in 2. raz.) tu; — občina, p»šta, fara in šola (3. do 5. raz.) Zgonik 2 km, Trst 13 km. Nadmorska višina 252 m. Gručasto in delno sklenjeno naselje na stiku osrednje kraške uravnave s pobočjem obmejnega hrbta ob občinski cesti Zgonik - Samatorca. Tu se odcep» priključek do bližnje {»krajinske ceste Prosek - maloobmejni pre hod v Gorjansko, ob kateri je nastal šaleški zaselek Bajta (pri Bajti, tudi v Bajti, it. Bàita). V neprosredni bližini se dvigujeta vzpietini Gradišče (316 m) na vzhodu in Vrhek (284 m) na severu, proti meji pa se vrste še Baredi (318 m), Kraški vrh (396 m), Drnovce (357 m), Vrh gradcia (410 m). Staje (402 m), Mandrja (413 m) in Strličji vrh (415 m). Okrog naselja, zlasti na jugu, so številne vrtače.
Njive in vinogradi so na vzhodu (Duga njiva, Rekiknca), na severu (Zadnje njive), na jugu (Pulje, Ko-rance, V rupi, Na ograjci), na severozahodu (Zavrhki, Zakrvica, Ledina) in na zahodu (Srednja p»t. Šenkovce, Dol, Padule, Drašce). Opuščene so Selince na vzhodu in Senožet na severu. Pašniki so bili nekdaj zlasti južno ob vasi. Njivski pridelki gredo večinoma v domačo up»rabo, pomembnejše pa je vinogradništvo, ki daje nad 600 hi vina, katerega prodajajo večinoma p» osmicah. V kraju se je ohranilo še precej krav, čeprav njihovo število nenehno upiada. Nekaj
družin se bavi izključno s kmetijstvom. Kraški gozd (»kriva razen vmesnih kmetijskih piovršin celotno območje severno od kraja do državne meje. Južno od Saleža se razprostira kamnita krašfca gmajna, ki se vse bolj zarašča. Imena gozdnih revirjev sovpadajo z imeni vzpetin. Les izkoriščajo za kurjavo. Poglavitne lovne živali so sme, kune, lisice, fazani in zajci, ki pia jih je vse manj. Salež o-skrbuje (»krajinski vodovod od leta 1949. Ob cesti proti Koludrovci je kal Rekikndca in ob cesti proti Samatorci kal Lužca.
Večina starejših hiš je nadstropnih in kamnitih. Med njimi so mnoge preurejene. Stare domačije z zaprtim dvoriščem imajo zanimive (»riale, skedenj in hlev ob hiši, vinske kleti
pa prod zemljo v hiši ali skednju. V dveh domovih sta še odprti ognjišči, precej pia jih ima še vodnjake, ki jih u [»rabi ja jo za zalivanje ter kure, izbočene nizke zgradbe s piečjo oziroma ognjiščem. Nove družinske in vrtne hiše domačinov in mestnih priseljencev so na robu vasi. Kleti so večinoma urejene za shranjevanje kmetijskega orodja in pridelkov. V kraju delujejo mizarska delavnica, gostilna, ambulanta z dvorano, trgovina. Tu stoji šolsko poslopje iz leta 1949, v katerem sta nameščena prva dva razreda osnovne šole. Leta 1980 je bila [»imenovana po Lojzetu Koko-ravcu - Gorazdu. Domačini so večinoma zap»sleni v industriji in trgovini v Trstu ter se v prostem času ukvarjajo s kmetijstvom, zlasti vinograd-
ništvom, vrtnarstvom in cvetličarstvom.
Na bližnjem Gradišču je dobro o-hranjeno obzidje prazgodovinskega naselja, vrh Gradca pia je bilo prazgodovinsko gradišče z dvojnim obzid jem. Jugovzhodno od vasi so v kraški gmajni v jami Na hrbci našli prazgodovinske črepinje, razbito rimsko amforo in kasti pleistocenske jelenjadi. Med obema vojnama so se nekateri izselili v Južno in Severno Ameriko, po osvoboditvi pia v Avstralijo. Do razmaha fašizma je tu delovalo pievsko društvo Bratska sloga (od 1914) ter Kmetijsko in konsumno društvo v Saležu (od 1899). Fašistični režim je nekatere državne uslužbence premestil v notrajnost Italije, od koder sé jih nekaj ni vrnilo. Od leta 1943 je tu delovala piartižanska šola, v kateri je proučeval tudi Kokoravec. Šolo je obiskovalo ok. 50 otrok, zaključna prireditev pia je priklicala ok. 150 obiskovalcev. Po osvoboditvi je nastalo v kraju kulturno društvo Rdeča zvezda, ki združuje prebivalce večjega dela občine Zgonik. V sklopu društva obstajata pievski zbor in folklorna skupina. Od tod doma je Josip Grilanc (1866 - 1935), ljudski priprovednik in skladatelj. Najpogostejši priimki so Grilanc, Gruden, Škrk in Budin.
DOPOLNILA - POPRAVKI
V članku »Na Proseku se je rodilo veliko promembnih mož« (v p»tem stolpcu, od 11. do 16. vrstice) piiše: »Drago Ruprol (roj. 1904), član antifašistične organizacije »Borba«, aretiran na I. tržaškem procesu, borec
NOB, ujet in piregnan v nemško uje ništvo, od koder se ni več vrnil«-Mislim, da se je z njim zgodh drugače.
Njegova sestra Milka Ruprol, px^" čena Starc, bivajoča na Kontov® ■
1913
mi je provedala sledeče:
»Brat Drago je 8. septembra z dvema tovarišema pirekoračil vnel piri Postojni. Nanje je streljala it® janska izvidnica, ki še ni vedela ® kapitulacijo Italije. Dragu so PCestrI. lili vrat. Tovariša sta ga nosila n kaj časa in ga odložila v grmu. Na so ga partizani. Zdravil se je v PJf stojnski bolnišnici. Ko so prišli Ne^ ci, so oropali ranjence v bolnisn* ’ jim probrali prstane, ure in druge ar gocenosti. Odpeljali so jih iz bolni5 ^ ce na rob mesta Postojne. Morah si sami skopati grob. Bilo jih J6 ’ med njimi Drago. Bili so vsi ustre J ni in zmetani v skupien grob. To;>eL zgodilo doproldne. Poproldne so Ne» ustrelili drugih 27 piartizanskih . njencev, ki so jih vzeli v bolnisn Leta 1953 so jih prekopali in. KLjn pali v skupnem grobu na voja_sK (»kopališču ob cesti pxileg vojas® Pri pirekopiavanju ni bilo mogoče P pioznati nikogar od ustreljenih.«
Dom Ruplovih je na Proseku, j
" K;i ------------ ° 7 1fl04-j£lk»
rubala j
bratom in Vladimirom Štoka v be^a-„
je bil Drago rojen 8. 7. 1904,
27. 9. 1943. Njegova sestra je doma na Proseku sodeloval bratom in Vladimirom Štoka v llcfe j„ ni organizaciji Borba, skrivala razdeljevala literaturo.
Tone Rutar
Grčna 38 - Nova Goric®
Z včerajšnje odprte javne skupščine v Tržaški ladjedelnici Sv. Marka
Načrt Fincantieri je nujno treba spremeniti
Trst kandidira za mednarodni simpozij o biotehnologiji
»Odprta javna skupščina je povsem uspela, saj so nam prisotni predstavniki javnih uprav in političnih strank enoglasno izrazili solidarnost in zavzetost za rešitev hude krize, ki je zajela tržaško ladjedelnico Sv. Marka. V sedanjem težkem položaju, v katerem se je znašla naša ladjedelnica, predvsem pa ves sektor v Italiji, to pa ne more biti dovolj. Potrebni so konkretni ukrepi in napori, v kakšni meri pa so krajevni politiki in predstavniki tukjajšmjih uprav pripravljeni storiti, bomo preverili v Prihodnjih dneh.« Tako so zastopniki vodstva tovarniškega sveta ladjedelnice Sv. Marca ocenili včerajšnjo skupščino, ki so jo sklicali predvsem zato, da bi orisali trenutno situacijo ladjedelnice in pa svoje stališče do uačrta družbe Fincantieri, o katerem bodo predstavniki podjetij z javno soudeležbo in sindikalnih organizacij Ponovno razpravljali 17. septembra Včerajšnje skupščine so se ob dej stvu, da je te dni že tretjič letos v teku dopolnilna blagajna, v katero bo novembra predvidoma vpisanih 500 delavcev (okrog 60 odst. vseh zaposlenih), udeležili tržaški župan Ri-chetti, predstavniki miljske občinske uprave, deželnega odbora in sveta, Predsednik pokrajine Marchio, evropski poslanec Rossetti (KPI), parlamentarca Coloni (KD) in Cuffaro (KPI), predstavniki KPI, PSI, LpT, KD in PRI, poleg članov vodstva sin-
dikalnih organizacij in tovarniških svetov ladjedelnice Italcantieri, VM, Velikih motorjev in železarne Temi. Skupščini je sledilo rekordno število delavcev.
V uvodnem poročilu tovarniškega svetla je član vodstva podal stvarno analizo posegov, ki bi bili potrebni za pospešitev pomorske industrije. V prvi vrsti bi morala vlada čimprej odobriti finančno kritje zakonov v prid ladjedelništva in to tudi za leti 1985 in 1986, kajti brez tega jamstva se brodarji ne mislijo oprijeti načrtov za gradnjo novih ladij. Obenem pa je treba okrepiti sektor za teh-
nološke raziskave, kajti mednarodno tržišče zahteva vedno bolj specializirane izdelke, za katere pa so italijanske ladjedelnice nepripravljene. V zvezi s pomorskim prevozom pu so sindikalni predstavniki Tržaškega arzenala prepričani, da je treba število javnega ladjevja občutno povečati, nikakor pa ne izničiti.
Posledice nespametne politike na področju pomorske industrije se jasno odražajo tudi v Tržaškem arzenalu. Dovolj je navesti le nekaj številk: leta 1970, ko sta se združila Tržaški arzenal in ladjedelnica Sv. Marka, je bilo skupno zaposlenih 2.200
deravcev. Od teh je danes ostalo 1.135. Naprej: septembra bo predvidoma v dopolnilni blagajni 300 delavcev, oktobra 400, novembra, kot smo že zapisali, pa 500. Zaostritev delavskega boja, ki ni prenehal že od lan s kih stavkovnih gibanj, ima v bistvu en sam poglavitni namen: zagotoviti obstoječa delovna mesta in odpraviti — ob enotni podpori vseh političnih in socialnih sil izredno dramatične posledice, ki bi jih za ladjedelništvo imel načrt Fincantieri v primeru, da bi ga vlada sprejela.
Dela za Tržaški arzenal, so včeraj poudarili na skupščini, zaenkrat ne bi manjkalo, če bi vlada zagotovila brodarjem finančno kritje. Za njegov razvoj pa so predstavniki našteli tudi vrsto potrebnih inovacij in tehnoloških sprememb, nad katerimi pa visi kot Damoklejev meč načrt Fincantieri. ki med drugim baje predvideva načrt, da bi ob soudeležbi nekaterih tržaških in ene beneške družbe ustvarili iz bivše ladjedelnice Alto Adriatico novo podjetje za predelavo in popravilo ladij. Ta ladjedelnica z zasebnih kapitalom bi verjetno opravljala svoj posel s špeku-lantskimi manevri, imela bi nižje cene, kar pa bi usodno vplivalo na Tržaški arzenal. Proti takim načrtom in predvsem proti redukciji pomorske industrije v Italiji, so včeraj delavci ponovno napovedali odločen boj. Kako bodo reagirali politiki?
V dneh od 17. do 19. septembra se bo na sedežu UMIDO na Dunaju že četrtič sestal pripravljalni odbor, ki načrtuje ustanovitev novega mednarodnega centra za genetiko in biotehnologijo v Trstu. Podobno središče bo delovalo tudi v indijskem glavnem mestu New Delhi, pobudo za gradnjo obeh znanstvenih središč pa je dala organizacija UN IDO, ki pod okriljem OZN skrbi za industrijski razvoj. Novi znanstveni inštitut bo zrasel na ozemlju centra za znanstvene raziskave pri Padričah. Na bližnjem dunajskem srečanju bodo razpravljali tudi o začetnih pobudah, ki jih bodo uvrstili v koledar dejavnosti v prihodnjem letu. Med njimi gre omeniti mednarodni simpozij o biotehnologiji, na katerem bi znanstveniki in politiki iz držav v razvoju predstavili rezultate svojih raziskav. Lulijanskl predstavniki so že predlagali, da bi ta simpozij priredili v Trstu ter k sodelovanju povabili krajevne znanstvene ustanove s tržaško univerzo na čelu.
Na Dunaju bodo naposled preučili tudi možnost ustanovitve manjših, ta-korekoč pomožnih znanstvenih središč za tehnologijo z manjšim dometom raziskav : dejavnost teh centrov naj bi usmerili na bolj specifične strokovne probleme in italijanska vlada je v ta namen že odobrila precejšnja sredstva.
Priznanje ravnateljici Antoninijevi
Kako ocenjujejo Kmetijske dneve občinski predstavniki na Tržaškem
ne, pomeni korak k dvigu kakovosti, saj je v treh prejšnjih izvedbah ta pobuda dokaza’a, da je na kmetijskem področju pri nas najkvalitetnejša, saj obsega celotno kmečko proizvodnjo. Z zadovoljstvom opažamo, da pridejo na Kmetijskih dnevih do izraza vse panoge kmetijstva (da se ne omejuje samo na vinogradništvo) in vsak povprečen državljan lahko vidi, da kmet v naši pokrajini nekaj pomeni, in da kljub vsem težavam obstaja, da pa bi se njegov položaj veliko izboljšal, če bi mu bile oblasti boj naklonjene in bi ga finančno in tudi drugače podprle.«
Lucio Vattovani, odbornik občine Trst: »Smatram, da je to koristna in zanimiva pobuda, ki zanima ne samo krajevne ustanove, temveč tudi ekonomske dejavnike v pokrajini. Smatram tudi, da je ta pobuda važna, ker jo je pričela neka majhna občina, ki je potem uspela pritegniti vse 'ostale občine v tržaški pokrajini. Tržaška občina nima velike tradicije, kar zadeva kmetijstvo, vendar v povezavi z okoliškimi občinami lahko prispeva k dvigu kmetijstva še posebno in predvsem z manifestacijami kot so Kmetijski dnevi. Mi bomo skušali predvsem tehnično pomagati, saj je znano, da smo z denarjem bolj na tesnem. Imamo pa trdno voljo sodelovati, kajti, četudi je kmetijstvo na Tržaškem manj obsežno, pa vseeno rojeva dobre sadove in upam, da ga bodo manifestacije kot so Kmetijski dnevi uspele dvigniti. Rade volje bom prisostvoval otvoritveni slovesnosti v svojstvu predstavnika občine Trst.«
Edvin Švab, župan občine Dolina:
»Kmetijski dnevi so nadomestili Praznik grozdja. Dnevi so v bistvu alternativa za vse protagoniste s področja kmetijstva. Ti so v prvi vrsti kmetje, lastniki zemlje, razna združenja, občine in druge javne ustanove, dežela, država. Dnevi so izbira, ki nas spodbuja in sili, da koristno, enakopravno in stvarno ovrednotimo človeka in zemljo.
Pot do uresničevanja tega cilja gre nedvomno skozi Kmetijske dneve, ki ponujajo odprto priložnost vsem, da izoblikujejo, dopolnijo in izostrijo svoj odnos do kmetijstva.
V dosedanjih treh izvedbah smo lahko zabeležili izredno dobro počutje vseh, tako protagonistov kot obiskovalcev, kar je nedvomno znak potrebe po neki novi kvaliteti odnosov v naši zapleteni družbeni stvarnosti.
Letošnja četrta izvedba dnevov je toliko bolj vredna obiska in aktivne udeležbe, ker so jo prvič organizirale vse občinske uprave tržaške pokrajine. Ali ni to znak pametne izbire in novih obvez? Ali ni to spodbudna alternativa tržaški nemoči, da najde skupen jezik pri reševanju od prtih, zanemarjenih in predpostavijo nih vprašanj na Tržaškem?
Mnenja sem, da je pobuda vredna največje pozornosti in množične ude ležbe, ker predstavlja nekakšen preizkusni kamen naše demokracije naših odnosov in sodelovanja.«
Občinski odbor devinsko-nabrežinske občine se je v soboto na nabrežin-?kem županstvu srečal z ravnateljico nižje srednje šole s slovenskim učnim Jezikom »Igo Gruden« iz Nabrežine prof. Ivano Milič Antonini, ki po 30 le-"h službovanja, od katerih 23 na ravnateljskem mestu, odhaja v pokoj. Kratke a prisrčne slovesnosti so se poleg članov odbora udeležili tudi predstavniki zavodskega sveta ter bivši župan devinsko-nabrežinske občine poslanec Albin Škerk.
. V imenu občinskega odbora sta se ravnateljici Antoninijevi zahvalila za fijeno dolgoletno prizadevno delo na področju šolstva starejši odbornik Bo-J0n Brezigar in odbornik za šolstvo prof. Giorgio Depangher ter ji kot skrom-*}° Priznanje za dolgoletni trud v imenu občinske uprave poklonila skulpturo uornače umetnice Bogomile Doljak »Kraška žena«.
, .Prof. Antonini jeva se je zahvalila za priznanje, ki ji ga je poklonila bcinska uprava ob tej priložnosti in se tudi zahvalila za sodelovanje, ki je občina nudila slovenski srednji šoli.
Pretekle tri izvedbe Kmetijskih dnevov je organizirala občina Dolina, letos pa so pristopile v organizacijski odbor še vse ostale občine tržaške pokrajine. Kaj to pomeni za manifestacijo kot tako in njen bodoči razvoj, so nekateri predstavniki posameznih občin tako obrazloži'!.
Josip Guštin, župan občine Zgonik: »Ta korak ocenjujem zelo pozitivno in si predstavljam, da bodo letošnji Kmetijski dnevi, ki so doslej močno odjeknili v naši javnosti, še bolj bogati in veličastni. Prav gotovo bo njihov obraz drugačen, popolnejši. Mislim tudi, da je možnost, da bi se manifestacija kdaj organizira’a v kakšni drugi občini, izvedljiva, pri čemer gre seveda upoštevati prostor in strukture, ki jih kakšen kraj ima. V zgoniški občini bi, če bi prišlo do tega, to varianto z veseljem sprejeli. Tudi glede na dejstvo, da je v naši občini še precej kmečkega prebivalstva, bi bila organizacija Kmetijskih dnevov pri nas lepa in koristna zadeva.«
Bojan Brezigar, vršilec dolžnosti župana občine Devin-Nabrcžina: »Dejstvo, da se je manifestacija razširila na območje celotne tržaške pokraji-
V prometni nesreči pri Božjem polju
Tragična smrt Prosečana M. Miliča
drugih usodnih poškodb, ki jih bo u-gotovila avtopsija, mu je odtrgalo levo nogo, njegovo truplo pa so prepeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice, kjer je na voljo sodnim oblastem.
V	nesreči se je huje poškodoval tudi Marino Ferfolja, ki so ga prepe ljali v bolnišnico na Katin ari, kjer se bo moral zdraviti 20 dni zaradi udarca in poškodb po glavi, odrgnin po desnem kolenu in drugih poškodb. Povzročitelj nesreče, voznik fiata argenta, 36-letni delavec Silvij Zaddeo in njegov sopotnik, 38!etni mornar Aldo Malissa, oba stanujoča v naselju Sv. Nazario, sta jo odnesla brez poškodb.
Huda nesreča vespista iz Križa
V	katinarski bolnišnici si zdravniki prizadevajo, da bi rešili življenje 43-letnemu Križanu Juriju Žerjalu, ki se je hudo ponesrečil med vožnjo z vespo 150 nedaleč od doma (stanuje v Križu 52). Žerjal je iz še nepojasnjenih vzrokov padel z vespe v bli žini Ljudskega doma, pri čemer se je močno potolkel po glavi in po drugih delih telesa.
Na kraju nesreče je posegel rešilec Rdečega križa, s katerim so ranjenca odpeljali v bolnišnico, izvide o nesreči pa so izvedli karabinjerji na-brežinske postaje.
Mario Milič
Preteklo noč je cesta spet terjala svoj krvavi davek: nekaj po polnoči se je na pokrajinski cesti št. 1 pri vojaškem pokopališču na Božjem polju pripetila huda prometna nesreča, v kateri je na mestu umrl 51-letni zavedni Slovenec, Prosečan Mario Milič.
Nič hudega sluteč se je Milič vozil s svojo vespo 150 proti domu (stanoval je na Proseku 367), ko mu je po njegovi strani nenadoma pripeljal nasproti fiat argenta s tržaško evidenčno tablico, ki je v tistem trenutku prehiteval v smeri proti Križu vozeči fiat 127. V neizogibnem trčenju, po katerem je nesrečni Milič treščil še v fiat 127 goriške registracije, ki ga je upravljal 21-letni Marino Ferfolja, Slovenec iz Doberdoba, je Mario Milič na mestu izdihnil. Poleg
Prizorišče nesreče na cesti med Prosekom in Božjem poljem
ZAHVALA ZA
FABIJA BRIGADINIJA
V	soboto so na katinarskem poko pališču položili v prerani grob mladega, komaj 18 let starega Fabia Brigatimi ja, ki se je v četrtek smrtno ponesrečil z motornim kolesom. Njegova tragična smrt je zlasti močno odjeknila na Katinari in v Lonjer-ju, kjer je bil Fabio poznan in cenjen kot izvrsten atlet v vrstah tamkajšnjega športnega društva Adria. Velika množica se je udeležila njegovega pogreba in k večnemu počitku so ga s solzami v očeh pospremili tudi slovenski fantje in dekleta. Za izkazane izraze globokega sočustvovanja in solidarnosti se slovenskemu prebivalstvu Lonjerja in Ratinare ganjeno zahvaljuje prizadeta družina. »Nimam besed, da bi izrazil občutke izjemne hvaležnosti,« nam je včeraj dejal Fabijev oče Lino, »to je bila zame nepopisna lekcija solidarnosti.«
DOPOLNILO
V	1. razredu oddelka orodnih mehanikov na poklicnem zavodu za industrijo in obrt Jožef Stefan je u-spešno opravil popravne izpite tudi Giuliano Prašelj.
razna obvestila
Glasbena matica obvešča, da je vpisovanje novih gojencev še danes, 11. septembra od 8.30 do 12. ure na sedežu šole. Ul. R. Manna 29. tel. 040/418605.
Mešani pevski zbor Rdeča zvezda -Salež obvešča vse svoje pevce stare in nove, da bo prva vaja danes, 11. t.m.. ob 20.30 v društvenih prostorih.
KRUT - Krožek za rekreacijsko udejstvovanje na Tržaškem sporoča, da se začne v četrtek, 4. oktobra tedenska plavalna ura v bazenu v Strunjanu. Vpisovanje in potrebne informacije na začasnem sedežu Kruta v Ul. Montec-chi 6, IV. nadstropje, tel. 040/795136 vsak dan, razen sobot.
j.	Po dolgi in mučni bolezni
nas je zapustila naša draga mama, nona in pranona
Justina Kodram vd. Stubelj
Pogreb bo danes, 11. t.m., ob 16. uri iz hiše žalosti v Saležu št. 49.
Žalujoči: sin Stojan, hčerki Stanka in Milka z družinami, sestri Mara in Milka, brat Stanko ter drugo sorodstvo.
Salež, Trst, Opčine, Pontecorvo, Buenos Aires, 11. septembra 1984
DOGODKI V SLIKAH
Praznik solate na Kolonkoveu izvrstno uspel
Praznik solate na Koonkovcu, ki ga iz leta v leto uspešno prireja krajevno prosvetno društvo, je letos spet zadel v črno. Letošnja izvedba je priklicala na Ženjan res številne goste, ki jim je pot na vaške veselice tudi v septembru še prijetna. V soboto so se na njivi Pepija Stoparja pri Sv. Mariji Magdaleni med seboj pomerili najhitrejši v sajenju solate. Porazdeljeni v tri kategorije — veterani, mladinci in ženske — so pokazali presenetljivo spretnost: med veterani je zmagal Alojz Debeliš, med mladinci se je najbolje izkazal Andrej Debois, med ženskami, ki so nastopile izven konkurence, pa je bila najhitrejša Sonja Debeliš. V nedeljo popoldne je bila v društvenih prostorih na ogled razstava najlepših glav solate in gleda’ci so lahko glasovali za najimenitnejše primerke. V večernih urah so med plesno zabavo razglasili imena najboljših : najlepšo zelenjavo je razstavil Karu Valentinčič, za njim pa so se uvrstili Josip Stopper, Alojz Debeliš in Fabio Bonazza. Brez veselih taktov seveda ni šlo: v soboto so goste zabavali Veseli godci iz Bol junca, v nedo’jo pa ansambel Taims.
Mladi od Banov so se izkazali
Mladi od Banov so se v minulih dneh vnovič potrudili in vpregli v delo domala vso vaško skupnost. Že tretje leto zapored so pripravili vaški praznik s kulturnim sporedom in družabnostjo. Lani in predlanskim jim je močno nagajalo vreme, letos pa jim je bi’o nebo naklonjeno. V soboto, nedeljo in včeraj se je na osrednjem vaškem trgu med točilno mizo in plesiščem zbralo kar lepo število ljudi. V nedeljo dopoldne so vaški otroci pod vodstvom vaditeljev dali duška svoji domià'jiji z izdelavo preprostih igrač iz cunj in lepenke, j^roti večeru pa se je predstavil sežanski kantavtor Robert Nemanič s koncertom lastnih skladb. V soboto in nedeljo je poskočne viže za ples ubiral ansambel Lojzeta Furlana, v ponedeljek pa se je vaški praznik zaključil ob zvokih an samb'a Taims.
Veselo je bilo tudi v Lonjerju
Kulturno društvo Lonjer - Katinara in ŠD Adria sta s skupnimi močmi priredili vaški praznik na društvenem dvorišču v Lonjerju. Prirediteljem je po poldanska ploha v nedeljo nekobko prekrižala načrte in pregnala marsika terega obiskovalca, vendar pa se je neurje kmalu uneslo in praznik se je nemoteno nada jcval. Ob 17. uri je nastopila pihalna godba iz Ricmanj, na ples pa je vse do polnoči vabil ansambel Pomlad.
s> imi e
benedici video programme
INTENZIVNI TEČAJ RUŠČINE
Navječ 8 slušateljev v skupini Nekaj drugačnega v tvojem mestu.
TRST — TRG PONTEROSSO 2 — Telefon 040/ 69337
gledališča
PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE
Danes. 11. septembra, ob 10.45: Bul-gakov »Don Kihot«. Predstava za Srednjo družboslovno ekonomsko šolo v Kanalu ob Soči.
II
GLASBENA
MATICA
TRST
v četrtek, 13. t.m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
SIMFONIKI RTV - Ljubljana
CANKARJEV DOM - LJUBLJANA
Sejna dvorana I.
VIDEOKLUB Cankarjevega doma vabi svoje člane v Cankarjev dom 18. in 25. septembra ob 19. uri.
Okrogla dvorana
V	petek, 14. t.m., ob 20.30: R. Que-neau »Vaje v slogu« - SLG Celje
V	nedeljo. 16. t.m., ob 20.30: M. Jesih »Grenki sadeži pravice«.
Srednja dvorana
Beograjski Festival BITEF 84.
V	sredo, 19. t.m., ob 19. uri: »Moč gledališke norosti« - Avantgardna skupina iz Antwerpna - Belgija.
Predvežje velike dvorane
Do 14. septembra od 9. do 12. ter od 15. do 18. ure: vpisovanje zelenega abonmaja Simfonikov RTV Ljubljana 1984/85 in zborovskega abonmaja ter za modri abonma II.
KONGRES SOLARNA
ARHITEKTURA 84
V	četrtek, 13., in v petek, 14. t.m.: Prvi jugoslovanski kongres. Organizira Slovensko društvo za sončno energijo.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
Dekliški zbor Vesna bo imel prvo vajo po poletnem premoru danes, 11. t.m., ob
20.30	v domu A. Sirk v Križu.
Moški pevski zbor F. Venturini vabi nove in stare pevce na 1. pevsko vajo v torek, 18. t.m., ob 20. uri v Kulturnem centru A. Ukmar - Miro pri Domju.
SKD Union in SKD Škamperle vabita na šagro mandrijerjev, ki bo v nedeljo, 16. t.m., s pričetkom ob 16. uri, nastopila bo folklorna skupina iz Mengša. Igrali bodo Veseli godci.
SKD Union - Podlonjer, SKD Škamperle - Sv. Ivan, Skupnost vinogradnikov in vrtnarjev - Podlonjer ter Uprava ljudskega doma v Podlonjerju vabijo na predvajanje igre Burkaški misterij, ki bo v soboto, 15. t.m.» ob 20.30 na dvorišču ljudskega doma v Podlonjerju, Ul. Masaccio 24. Iz mesta v Podlonjer vozi avtobus št. 35.
Koncert v okviru Kogojevih dni
dirigent Solist Anton Nanut Riccardo
Carramela,
klavir
SPORED: Kogoj - Srebotnjak, Tedeschi, Bartok
Vstopnice na Glasbeni matici, Ul. R. Manna 29 in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
kino
Ariston 21.00 »Locai Hero«. Režija Bill Forsyth, igra Burt Lancaster.
Na prostem, v primeru slabega vremena v dvorani.
Fenice 17.00 — 22.15 »All’inseguimento della pietra verde«. M. Douglas, K. Tumer.
Nazionale Dvorana št. 1 15.30—22.15 »Le super bocche da. . .« Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 2 15.30—22.10 »Scuola di polizia«.
Dvorana št. 3 16.00 »Le notti di Šalim«.
Grattacielo 17.30, 19.45, 22.15 »II Boun-ty«. M. Gibson, A. Hopkins.
Mignon 16.30—22.15 »Dimensione violenza«. Prepovedan mladini pod 18. letom Aurora 17.00—22.00 »II cacciatore d elio spazio«.
Capitol 17.00—22.15 »Bambi« Walt Disney Vittorio Veneto 16.30 — 22.00 »La notte inquieta«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 16.00 — 22.00 «Una commedia sexy in una notte di mezza estate«. Woody Alien.
Radio 15.30—21.30 »California estasi girls«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Alcione 16,30—22.00 »Cenerentola«. W. Disney.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
šolske vesti
Ravnateljstvo liceja F. Prešeren v
Trstu sporoča, da bo začetna šolska maša v četrtek, 13. t.m., ob 9. uri v cerkvi pri Sv. Ivanu. Redni pouk se bo pričel v petek, 14. t.m., ob 8. uri.
Osnovna šola K. Destovnik - Kajuh, Gropada sporoča, da bo začetna šolska maša v četrtek, 13. t.m., ob 9.15 na Padričah.
Osnovna šola na Proseku obvešča, da se bo šolsko leto pričelo 13. septembra s šolsko mašo ob 9.30.
Osnovna šola Boršt sporoča, da bo začetna šolska maša v četrtek, 13. t.m., ob 10.30.
DTTZ žiga Zois z oddelkom za geometre v Trstu sporoča, da bo začetna šolska maša za šolsko leto 1984-85 v četrtek, 13. t.m., ob 9. uri v cerkvi pri Sv. Ivanu. Pouk se prične v petek, is. t.m.. ob 8. uri.
Celodnevna osnovna šola žavlje - Korošci - Milje sporoča, da bo začetna šolska maša v četrtek. 13. t.m., ob 11. uri v stolni cerkvi. Učenci naj se zberejo v šolskem poslopju ob 10.30.
Ravnateljstvo učiteljišča A. M. Slomšek s priključeno vzgojiteljsko šolo sporoča, da bo šolska maša v četrtek, 13. t.m., ob 9. uri v svetoivanski cerkvi. Istega dne ob 10.30 bo seja profesor-skega zbora. Reden pouk se začne v petek, 14. t.m., ob 8. uri. Tajništvo je odprto vsak dan od 10.30 do 12. ure.
Osnovna šola F. Venturini iz Boljunca sporoča, da bo začetna šolska maša v četrtek, 13. t.m., ob 10. uri. Učenci se zberejo pred šolo 10 minut prej.
Učitelji osnovnih šol L. Kokoravec -Gorazd in 1. maj 1945 sporočajo, da bo šolska masa v četrtek, 13. t.m.. ob 9. uri. Vsi učenci naj se zberejo pred šolo 1. maj 1945.
Ravnateljstvo srednje šole I. Cankar
sporoča, da bo začetna šolska maša v četrtek, 13. t.m., ob 10. uri v cerkvi Pf1 Sv; Jakobu, Po rtu i bodo dijaki sh v solo, kjer bodo d .bili prva navodila.
Didaktično ravnateljstvo pri Sv. Ja kobu obvešča, da bodo šolske maše v četrtek, 13. t.m., s sledečim urnikom: sola »Ribičič« ob 10. uri v cerkvi pri Sv. Jakobu, šola »širok« ob 9. uri v cer-kvi sv. Vincenca, šola »Kette« ob 8.40 v kapelici pri sv. Antonu Novemu, šoja ,?Yregonč<v .°k 915 v cerkvi na Kolonkoveu, sola »Grbec« ob 17.30 v škedenjski cerkvi.
yv.om.vvna osnovna šola Šempolaj Slivno sporoča, da bo šolska maša > četrtek, 13. t.m., ob 9. Uri.
Ravnateljstvo Sv. Ivan sporoča d. bodo maše 13. t.m., in sicer: za šoli O. Zupančič ob 10. uri; otroci naj si zberejo v šoli ob 9.30; za šolo Bazo viški junaki ob 11. uri: učenci nai si zberejo na šoli ob 10.30, za šolo Finž gar ob 11. uri; otroci naj se zbereji na šob ob 10.30 ter za šolo F. Malčin ski ob 9. uri ; otroci naj se zbereji pred cerkvijo.
Ravnateljstvo srednje šole F. Levstik
s Proseka in iz Križa obvešča, da sc šolsko leto 1984/85 začne v četrtek, 13. t.m. šolski maši bosta na Proseku ob 8.30 v Križu ob 9.30. Na Proseku se dijaki zberejo v šolski veži ob 8.15. Po maši tako na Proseku kakor v Križu dijaki gredo v šolo, kjer bodo dobili vsa potrebna navodila.
Osnovna šola F. Bevk - Opčine sporoča, da bo šolska maša v četrtek ,13. t.m., ob 9.30 v župni cerkvi na Opčinah. Zbirališče pred cerkvijo.
Osnovna šola P. Voranc v Dolini sporoča, da bo začetna šolska maša v četrtek, 13. t.m., ob 9. uri v župni cerkvi.
Ravnateljstvo srednje šole Sv. Ciril in Metod sporoča, da bo šolska maša za Sv. Ivan v četrtek, 13. t.m., ob 10. uri. Učenci se bodo zbrali na šoli ob
9.15	za potrebna navodila. Na Katinari pa bo maša ob 9. uri. Po maši gredo učenci v šolo.
Osnovna šola P. Trubar - Bazovica
sporoča, da bo šolska maša v četrtek, 13. t.m., ob 10.30.
Ravnateljstvo srednje šole S. Kosovel sporoča, da bo šolska maša v četrtek, 13. t.m., ob 8.15 v župni cerkvi na Opčinah; Zbirališče dijakov pred cerkvijo.
Celodnevna osnovna šola M. Samsa ter šola I. Trinko - Zamejski Domjo -Ricmanjc sporočata, da bo začetna šolska maša v četrtek, 13. t.m., ob 10.30 v kapelici pri Domju.
Srednja šola I. Gruden - Nabrežina sporoča, da bo začetna šolska maša v četrtek, 13. t.m., ob 9. uri v župni cerkvi v Nabrežini. Po maši se učenci zberejo pred šolo.
Osnovna šola D. Kette sporoča, da bo šolska maša v četrtek, 13. t.m., ob
8.45	pri Novem sv. Antonu.
Ravnateljstvo srednje šole S. Gregorčič v Dolini sporoča, da bo začetna šolska maša v četrtek, 13. t.m., ob 9. uri v dolinski župni cerkvi. Učenci naj se zberejo pred cerkvijo 10 minut pred mašo.
Ravnateljstvo srednje šole F. Erjavec
sporoča, da bo šolska maša v četrtek, 13. t.m., v župni cerkvi v Rojanu ob 11. uri. Dijaki se bodo zbrali v razredih ob 10. uri za potrebna navodila. Redni pouk se prične v petek, 14. t.m., ob 8. uri.
Osnovna šola V. Šček iz Nabrežine sporoča, da bo šolska maša v četrtek, 13. septembra, ob 9. uri.
Tečaji 150 ur za delavec. Na srednjih šolah I. Cankar pri Sv. Jakobu in S. Gregorčič v Dolini se vrši vpisovanje za tečaj 150 ur v šolskem letu 1984-1985 za tiste, ki bi radi dosegli diplomo nižje srednje šolfe. Na tečaj se lahko vpišejo vsi, ki so že izpolnili 16. leto starosti.
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje organizira v šolskem letu 1984/85 sledeče tečaje: 1. Drugi letnik tečaja s kvalifikacijo za mizarje; 2. Prvi letnik tečaja s kvalifikacijo za mizarje; 3. Drugi letnik tečaja s kvalifikacijo za tajnice; 4. Tečaj specializacije za programerje elektronskih računalnikov; 5. Izpopolnjevalni tečaj v knjigovodstvu s posebnim poudarkom na davek IVA; 6. Izpopolnjevalni tečaj za čebelarstvo; 7. Fiskalno ažumiranje za kmetovalce; 8. Tečaj iz vinogradništva (za dolinsko in miljsko občino) ter 9. Tečaj iz vrtnarstva. Vpisovanje in podrobnejše informacije do 15. septembra na sedežu zavoda v Trstu, Ulica Carducci 8/II, vsak dan (razen sobote) ter na sedežu Kmečke zveze v Trstu, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040/62948 (za tečaje iz kmetijstva) od 9. do 13. ure.
včeraj-danes
Danes, TOREK, 11. septembra MILAN
Sonce vzide ob 6.39 in zatone ob 19.24 — Dolžina dneva 12.45 — Luna vzide ob 20.14 in zatone ob 7.27.
Jutri, SREDA, 12. septembra
SILVIN
Vreme včeraj: temperatura zraka 21,7 stopinje, zračni tlak 1005,1 mb ustaljen, veter 8 km na uro jugozahodnik, vlaga 69-odstotna, nebo oblačno! morje skoraj mimo, temperatura morja 23 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Erik De Paoli, Nicola Visintin, Luca Lorusso, Riccardo Bronzin.
UMRLI SO: 42-Ietna Donatella Mogno por. Tabouret, 74-letna Olga Raubar vd. Ravbar, 83-letna Giustina Kodram vd. Stubelj, 81-letna Vittoria Malaroda por. Ganz, 79-letna Linda Felizian, 64-letni Diego Burattini, 74-letna Nerina Krels-heim vd. Wagner, 74-letna Giuseppina Pertot. 81-letna Margherita Apollonio, 78-letni Pietro Dorati.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Ospedale 8, Ul. dellTstria 35, Mirama rski drevored 117, Ul. Combi 19. Sesljan, Bazovica, žavlje.
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Largo Piave 2, Borzni trg 12.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Largo Piave 2, Borzni trg 12, Sesljan, Bazovica, žavlje.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121. Sesljan:
čestitke
V Gročani praznuje danes, 11. t.m., rojstni dan ALEKS1JA RAPOTEC. Iskrene čestitke in da bi se ji izpolnile vse skrite želje ji želita Robert in Alenka ter voščita tudi noni MILKI za rojstni dan.
razstave
V	TK galeriji, Ul. sv. Frančiška 20,
skupinska grafična razstava.
V	galeriji Loža v Kopru je odprta razstava risb ‘slikarja Zmaga Jeraja.
V	galeriji Rossoni na Korzu Italia 9 bodo danes, 11. septembra, ob 18. uri odprli razstavo slikarke Licie Cioni. Razstava bo trajala do 20. t.m.
mali oglasi
VARSTVO 7-letnemu fantu nujno iščemo za sprenistvo v in iz šole pri Sv. Jakobu ter varstvo v popoldanskih urah z možno pomočjo pri šolskih nalogah. Tel. 040/744-897 od 15. do 20. ure.
PRODAM Talbot Horizon, 49.000 km, radio, priključek in napeljava za phn-Tel. 040/213-837 zvečer.
VISOKOŠOLKA vpisana na ljubljanski univerzi išče sostanovalki. Tel. na št. 040/948-080.	.
PRODAM otroško posteljico in voziček. Tel. 040/730-495.
PRODAM fiat 500 v zelo dobrem stanju. Tel. 040/228781.
PRODAM 3-sObno stanovanje v centru mesta. Tel. 040/793364.
ODDAM zelo lepo tigrasto mucko 'n mucka črne barve z belimi tačkami in gobčkom. Telefonirati v večernih urah na št. 040/274995.
OSMICO sta odprla Meri in Lojzi v Zgoniku. Točita belo in črno vino.
KUPIM zložljiv otroški voziček. Tel. 040/ 213410 ob večernih urah.	,
OSMICO je odprl Alojz Škrk, Salež 33. Toči belo in črno vino.
DELAVEC tvrdke Fiat proda Regato, staro 4 mesece po stari ceni. Telefonirati v večernih urah na št. 040/229224
PRODAM veliko kosilnico Vaipadana. Tel. 040/228547.
IŠČEM knjige za prvi razred znanstvenega liceja F. Prešeren. Tel. 040/ 753938 po 20. uri.	, _
OSMICO je odprl v Sabljičih Virgil Ra-detič.
OSMICO je odprl v Zgoniku št. 34 Stanko Milič. Toči belo vino in teran.
PRODAM prikolico Rolle Europ 36, letnik 1981 v izredno dobrem stanju, te-040/280885 v večernih urah.
PRODAM Volkswagen, letnik 1984 v dobrem stanju. Tel. 040/228390.
PRODAM hišo z dvoriščem in 400 kvm zazidljivim vrtom v Dolini. Tel. / 228390.	.	„ ,
ZLATO, 'zlate kovance kupi ali uk? no zamenja zlatarna Sosič - Narodu ulica 44, Opčine - Trst.
E.Fermi
Aranžerji
Programaterji
Finančni izvedenci
Uradniško
knjigovodstvo
Stenografija
in strojepisje
Tajništvo
Slikarstvo
TRST - UL. CORONEO 1
TEL 732042	732423
Slike, ki niso le spomin
ŠAKALI V BORŠTU
Živilska nakaznica (trijezična ! ) iz prve vojne in nekaj slik, posvečenih Borštu. Najlepša je razglednica »Gruss aus« s postajo in gostilno. Razglednico je založil borštanski poštni urad, ki je deloval od 26. oktobra 1889. Borštanski žigi iz let 1918 -19 so precej čislani, ker so lepe zelene barve, kar je redkost.
Med prvo vojno so vaščani pošiljali svojcem v vojaški suknji dobrote, ki jih ni bilo v izobilju niti za tiste, ki so ostali doma. Na pošti so sprejemali skrbno zapakirana živila in obljubljali ženam in materam, da jih bo c. kr. poštna služba zagotovo dostavila dragim na fronti. Vendar kaže, da je takrat poštna služba odpovedala oziroma odpovedal je u-pravnik na borštanski pošti: v dokaz, da so se on in njegovi mastili s to hrano, se je po koritu potoka kotalilo nič koliko papirja, ki je bil služil za konfekcijo poketov, polnih dobrot. To so domačini opazili in kmalu zatem je borštanska pošta ostala brez klientov, upravnik pa jo je moral popihati. (Po pripovedovanju A. B., slike iz zbirk A. M. in F. F.)	F. F.
K. k. Kustenlàndische Statthalterei J. r. Luogotenenza jjfcgfc C. kr. Primorsko
del Litorale
e
Namestništvo

TRIKSTE
oche 4. Settimana
81, X - It, XI 1915
Tessera per il consumo di pane e farina
I960 gr. di pane
oppure
1400 <;>■. di farina
Vendila esclusiva-mente a peso, verso esibizione della lesserà e ritiro del corrispondente tagliando
Divieto di cessione! Obbligo di accurata custodia !
Nachdruck verbolentl	■" rtProdu
Strafbesllmmungen ! Misure penali.
Zuwlderhandlungen l'er eventuali con-werden an dein Verkhn Iravvenzlonl saranno fer wle an deni Kdufer | puniti tanto II venditore mll Oeldstrafen bis zn j quanto II compratore 11000 K oder mil Arresi ; con multe sino a 60«) bla zu 6 Mftnalen ge I Corone o con arresto ahndel.	! sino a 6 meni.
Auswels Uber den
Vcrbrauch von
Brof und Mehl
I960 gr. Brot 1400 gr- Mehl
Verkauf nur nach Gewlchl gegen Vorle gung der Auswelskarle und Abirennung elnes enlsprechenden Ab-echnlttes zulUsslg.
Nichi Uberlragbar!
Sorgfttlilg aufbewah- [
4. Teden
81. X.-(i. XI. 1915
Izkaznica o porabljanju kruha in moke
I960 gr. kruha
1400 gr. moke
Prodalall se stne ea-mo na težo In če ae predloži Izkaznica In odreže primeren odre-
Neprenoalllvo ! Skrbno shraniti! Ponatis prepovedan !
Kazenska določila. Padi prestopkov se kaznulv prodalalec In kupec z denarno kaznijo do NK*) K ali i zaporom do 6 rnese-
I Ako se kdo obsodi, i ne more razsoditi tudi j no Izgubo obrti
elner Gewerbeberedill- j una licenza Industriale
gung erkannt werden. \	, d ffl|R||icazlone tlel- 1 Ponnrelnnle Izkazn
FMschung der Aus la tessera verrò punita j se koznule po kazi welskarlewli d nnch tieni giusta II codice penale. ] skem zakonu. Stralgesvlze bestrafl.

- S. ANTONIO IN BOSCO
BORST - Macco
radiotelevizijri
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Prvi kanal
13.00	Poletni maraton - balet
13.30	Dnevnik 1 13.45 Rascel marine film
Nastopajo: Renato Rascel, Ernesto Calindri, Mario Carotenuto...
15.15	Mister Fantasy glasbena odd.
16.20 Tarzan contro gi uomini blu -
TV film
17.00	II ritorno del Santo - TV film 17.50 Risanka
18.15	Trije nečaki in majordom - TV film
18.40	II barone e il servitore - TV nadaljevanka
19.40	Almanah in Vremenske razmere
20.00	Dnevnik 1
20.30	Alpensaga - TV nadaljevanka Hitlerjeva pomlad
22.05	Dnevnik 1
22.15	Dimenzija: ocean - dokumentarec
23.05	Poletna glasba 23.55 Dnevnik 1 - Zadnje vesti in Vremenske razmere
Drugi kanal
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.13 Due e simpatia - nadaljevanka
dneva
Poldark - 9. nadaljevanje
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Ljubljana
9.00	- 10.35 TV v šoli
17.20	Teletekst RTV Ljubljana
17.40	Jeklenec - otroška lutkovna odd.
17.55	Naša pesem - Maribor 84
18.25	Dolenjski obzornik
18.40	Kratek film: Vprašanje življenja in smrti
18.50	Knjiga
19.10	Risanka
19.26	Zrno do zrna
19.30	Dnevnik I
19.55	Vreme
20.00	Citadela - TV nadaljevanka
20.55	Mednarodna obzorja
21.55	Dnevnik II
Zagreb
16.40	Videostrani
16.50	TV v šoli
17.40	Poročila
17.45	Pustolovščina
18.15	TV koledar
18.25	Kronika občine Osijek
18.45	Gledalec urednik - zabavna oddaja
19.30	TV dnevnik
20.00	V žarišču - notranjepolitična oddaja
20.45	Žrebanje lota
20.55	Filmi Alfreda Hitchcocka : Sum
22.30	TV dnevnik
CANALE 5
8.30	Alice - TV film
9.00	Phyllis - Ty film
9.30	Una vita da vivere - TV roman
10.30	La ninna nanna di Brodway -film
12.00	I Jefferson - TV film
12.25	Lou Grant - TV film
13.25	Sentieri TV roman
14.25	General Hospital - TV roman
15.25	Una vita da vivere - TV roman
16.25	Mary Tyler Moore - TV film
17.00	Tarzan - TV film
19.00	I Jefferson TV film
19.30	Baretta TV film
20.25	West Gate - TV nadaljevanka
22.25	Mary Benjamin - TV film
23.25	Sport: boks
0.25 La rapina del secolo - film
ITALIA 1
8.30	La grande vallata - TV film
9.30	Noi siamo le colonne - film
11.30	Maude - TV film
12.00	Giorno per giorno TV film
12.30	Lucy Show - TV film
13.00	Bim Bum Barn - otroška oddaja R magnifico dottor Dolitt’e - risanka
I fantastici viaggi di Fiorellino -risanka
14.00	Agenzia Rockford - TV film
15.00	Canon - TV film
16.00	Bim Bum Barn - otroška odd. Lo specchio magico - risanka Nana super girl risanka Hello Špank - risanka
Strega per amore - TV film
17.40	La casa nella prateria - TV film
18.40	Kung Fu - TV film
19.50	II mio amico Arnold - TV film
20.25	Simon & Simon - TV film
21.25	L’uomo di Singapore - TV film
22.30	Devlin & Devlin TV film
23.30	Buona notte amore mio - film
1.00	Ironside - TV firn
RETEQUATTRO
8.30	I superamici - risanka
9.15	Lady Gomma - risanka
9.40	Giatrus risanka
10.10	Giorno dopo giorno - TV nadaljevanka
11.00	Fantasilandia - TV film
14.15	Questestate - kvizi, glasba, filmi Montcalm in Quebec - dok. Atlas Ufo Robot - risanka
16.55	Fantomas minaccia il mondo -film
Nastopa Jean Marais
18.30	Športne vesti
18.40 I professional’s - TV film
19.45	Dnevnik 2 - Vesti
20.30	La banda di Harry Spikes - film Nastopa Lee Marvin
22.05 Dnevnik 2 - Nocoj
22.15	Sulla terra del rimorso - TV priredba
23.15	II brivido dell’imprevisto - TV film
23.45	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
19.00	Dnevnik 3 19.20 Deželne vesti
20.00	Šolska vzgoja
20.30	Milanski glasbeni popoldnevi Simfonični koncert konservatorija »G. Verdi« iz Milana
21.30	Dnevnik 3
21.55	Kamera in spomin - dokumentarec
22.10 L’orgoglio degli Amberson - film Režija: Orson Welles 23.35 Divji konji - TV priredba 1.05 Pojeta Luca Carboni in Keith Emerson
Koper
14.00	in 16.30 Odprta meja - oddaja v slovenskem jeziku
V današnji Odprti meji bodo na sporedu tudi naslednje vesti:
TRST — Okrogla miza o dvojezičnosti na prazniku Liste za Trst RONKE — Nove pridobitve ronskega letališča
GORICA — Gradnja železniških podvozov
SELCE — Partizanski miting TRBIŽ — Pogovori o skupni organizaciji zimskih olimpijskih iger v Furlaniji - Julijski krajini TRST — Predstavitev turističnega vodiča
GRADEŽ — Obračun turistične sezone
17.00	TVD Novice 17.05 TV šola
18.00	Sai ut Champion - TV film
18.50	Risanke
19.30	TVD Stičišče
19.50	Obzorja
20.20	»Safari 5000« - fi’m
21.50	TVD Vse Danes
22.00	Gospa ministrica - 2. del
23.00	Zeit im Bild - Čas v sliki poročila v nemškem jeziku
11.50	Tre cuori in affitto - TV film
12.15	Scooby Doo - risanka
12.40	Goldie Gold - risanka
13.10	Prontovideo - glasbena oddaja
13.30	Fiore selvaggio - novela
14.15	Giorno dopo giorno - TV nadalj.
14.45	La prima moglie (Rebecca) -
film
17.00	Scooby Doo - risanka
17.30	Giatrus - risanka
18.00	Tre cuori in affitto - TV film
19.30	Chips - TV film
20.25	I predatori dell’idolo d’oro - TV film
21.30	Primi amori - film
23.30	Quincy - TV film
0.30 Una moglie giapponese - film
TELEPADOVA
13.30	Sampei - risanka
13.30	Yattaman risanka
14.00	Mama Linda - novela
15.00	Lancer - TV film
16.00	Cara a cara - novela
17.00	Star Trek - TV film
19.30	Mama Linda - novela
20.20	Images - film
22.00	Berlioz - TV nadaljevanka
23.00	Šport
24.00	11 tallone d’AchiTe - film
TRIVENETA
13.15	Dossier : pericolo immediato -TV film
14.15	Capitan America - risanka
14.30	Billy Chang - film
16.30	Edgar Wallace - TV firn
17.30	Risanka
18.00	L’incredibile dottor Hogg - TV film
18.30	Dall’Atlantico al Pacifico - film
20.00	Q.P. Coupon estate
20.00	TV film
20.30	L’incidente - film
TELEFRIULI
15.00	Cara a cara novei’a
16.30	II pugnale misterioso - film
18.00	F.B.I. - TV film
19.00	Cara a cara - TV film
19.30	TV dnevnik
20.25	Mariana il diritto di nascere -novela
21.30	Questo è il mio uomo - film
23.00	Tutta la città ne parla - film
RAMO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 - 10.00 Mozaik; 8.20 Turizem; 8.40 Konjiček za vsakogar; 9.10 Zdravniški nasveti ;
9.40	Niti življenja ; 10.10 Koncert;
11.30	- 13.00 Opoldanski zbornik: Zapiski na robu; 12.00 Roman v nadaljevanjih : Andrej Capuder : »Rapsodija 20«, vmes: Glasbeni potpuri; 13.20 Glasba po željah ; 14.10 - 17.00 Radijsko popoldne: Tri slovenske sestre: 130 let Družbe sv. Mohorja ; 15.00 Mladi mladim; 16.00 Naši posnetki v živo; vmes: Glasbeni listi; 17.10 -
19.00	Odprti prostor: Klasični album ;
18.00	Marjan Rožanc: »Zračna puška«, nato: Glasbena priloga.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
6.16, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Radijski dnevnik; 6.00 Glasba
za dobro jutro - Koledarček ; 6.35 Vreme na Jadranu; 7.00 Dober dan;
7.50	Glasba; 9.32 Luciano vi dopisniki; 10.00 Pesem tedna; 10.35 Vrtiljak motivov; 11.30 Na prvi strani; 11.45 Na tvoji strani; 12.00 Glasba po željah; 14.33 Popoldanski spored - Poročila v nemškem jeziku; 14.45 Glasba; 15.15 Glasbena oddaja ;	18.00
Made in Jugoslavia.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30,	13.30, 19.30, 17.30 Poročila;
6.00	Jutranji koledar ; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere, EP;
6.45	Prometni servis; 13.00 Danes na valu radia Koper; 14.40 Zanimivost; Pesem tedna radia Koper; 15.00 Cro-atia - za varnejši jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Mladim poslušalcem; 17.33 Utrinki iz zamejstva : Tržaški narodni ansambel; 18.00 Sotočje; 19.00 Zaključek programov.
RADIO 1
7.00,	10.00, 12.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbena matineja ; 9.00 Glasbeno-govorni program; 11.00 Radijska nadaljevanka; 11.20 Master -glasba ; 11.30 Mala Italija - Jutranji variete; 13.15 Master - glasba dan za dnem; 15.00 Radio 1 za vsakogar; 16.00 Poletni popoldanski program; 17.30 Velike Ellingtonove skladbe; 18.05 60 let radia v Itati ji; 18.25 Večerna glasba - mati koncert; 19.20 Na naših trgih; 19.27 Glas-beno-govarni program ; 20.00 Italijansko gledališče med dvema stoletjima; 21.00 Varujmo naravo; 21.28 Radijska priredba ; 22.00 Glasbeno-govorni program ; 22.45 Napotki za avtomobiliste ; 22.50 Glasbeni premor; 23.06 Televizijski poziv.
RADIO 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30,
13.30,	15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujanje;
8.00	Radio 2 predstavlja ; 8.45 Radijske nadaljevanke; 9.10 Nagradno tekmovanje; 10.30 - 12.45 Glasbeno-govorni program; 15.00 Namišljena preiskava ; 15.42 Glasbeno - govorni program; 19.40 Mavrica; 19.50 Vsakdanje življenje; 21.11 Radijski koncert ; 21.50 Mavrica - 2. del; 22.50 Radio 2 - Jazz.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 4.30
8.00	Jutranji program - glasba ; 5.30 Prva jutranja kronika - obvestila prometa; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake; 6.45 Prometne informacije (Ljubljana, Koper, Maribor); 6.50 Dobro jutro otroci ; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov ;
8.05	Radijska šola za srednjo stopnjo;
8.35	Mladi koncertant; (Marko Pri-jon - čelo, CGV Koper) ; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za;
11.05	Ali poznate; 11.35 Naše pesmi in pesmi; 12.10 Danes smo izbrali ;
12.30	Kmetijski nasveti ; 12.40 Po domače; 13.00 Danes do 13.00, Iz naših krajev. Iz naših sporedov ; 13.30 Od melodije do melodije; 13.50 Mehurčki; 14.05 Odrasti tako, kako pa mi?;
14.35	Iz mladih grl; 15.10 Radio danes radio jutri; 15.10 Zabavna glasba; 16.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00, Glasba ; 18.00; Sotočja; 18.45 Glasbena medigra ; 19.25 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč o-troci; 19.45 Minute z ansamblom Moj-mira Sepeta; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi: »Št. Andraž pod Oljko - Družina poje«; 20.35 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih;
21.05	Radijska igra: F. M. Dostojev-
ski: Tuja žena: Glasbeni intermezzo; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Mikrofon za slovenske pevce zabavne glasbe; 23.05 Literarni nokturno :	James Ragan:
Čas pogovorov; 23.15 Mozaik lahke glasbe.
ZASEBNE POSTAJE
Sredstva iz Goriškega sklada za zagotovitev razvoja Isontexa
Glavni problem predstavljajo proizvodni prostori
Zadrugi Isontex, podjetju, ki so ga ustanovili bivši delavci podgorske tekstilne tovarne in ki danes zapos luje okrog dvajset uslužbencev, na merava z ustreznim ukrepom prisko čiti na pomoč Goriški sklad. V tej ustanovi namreč prav te dni raz pravljajo o najbolj ustrezni obliki posega. Podjetje Isontex, čeprav je bilo ustanovljeno šele pred nekaj meseci, namreč že proizvaja posebne vrste industrijskih tkanin. Pravzaprav bi bilo pravilneje zapisati nadaljuje s proizvodnjo. Gre za bla go, za katerega je na tržišču pre cejšnje popraševanje, imajo pa tudi že zagotovljena naročila za precej mesecev.
Glavna hiba podjetja je v pomanjkanju začetnega kapitala in pa težave v zvezi s proizvodnimi prostori. V hali kjer se zdaj odvija proizvodnja so namreč nameščeni nekako začasno in kolikor se ne bo v prihodnjih mesecih njihov položaj dokončno uredil, obstaja resna nevarnost, da se bodo morali izseliti. To bi pomenilo prekinitev proizvodnje in najbrž tudi likvidacijo podjetja, ki mu primanjkuje denarja za zgraditev ali odkup hale. Podjetje namreč zdaj posluje v prostorih, ki pa bodo v prihodnjih mesecih z u resničevanjem načrta Burgi Moltra-sio in s T konsolidacijo premoženja družbe Cotonificio Triestino po sili razmer menjali lastnika.
V kakšni obliki naj bi bil torej poseg Goriškega sklada? Trenutno se zdi najbolj konkretna rešitev v odkupu obstoječe hale. Operacijo, ki sicer še ni podrobno dodelana, naj bi opravil Konzorcij za industrijsko
cono, potrebna sredstva (govori se o dvesto - dvesto petdesetih milijonih) pa bi zagotovil Goriški sklad.
Pripravlja se splošna stavka na Goriškem
Sindikalna zveza CGIL - CISL -UTL pripravlja splošno stavko v go-riški pokrajini, ki naj bi jo raztegnili tudi na tržaško. 0 tem vprašanju so ponovno razpravljali na včerajšnji skupščini delavcev v dopolnilni blagajni, v tržaški ladjedelnici. 0 potrebi po zaostritvi sindikalnega boja ter o še večjem in ne zgolj formalnem angažiranju krajevnih u-stanov, je na skupščini govoril Giuliano Bon. V govorih je opozoril na stalno slabšanje splošnega gospodarskega položaja in na nemoč ter obil-
nost krajevnih ustanov, zlasti dežele, pri reševanju krize v ladjedelnici.
Po skupščini so delavci na nekaterih pomembnejših križiščih v mestu delili letake mimoidočim avtomobilistom
Stavka naj bi bila predvidoma proti koncu meseca, ali v začetku oktobra. Naj ob tem opozorimo, da se prav danes pričenja ciklus srečanj in obiskov med predstavniki tržaške uprave ter vodstvi in delavci kriznih podjetij. Pobudo za to je dala občinska uprava. Danes popoldne bo župan Saccavini skupaj s sodelavci obiskal najprej (ob 15. uri) ravnateljstvo podjetja, ob 16. uri pa se bo srečal s tovarniškim svetom in delavci v dopolnilni blagajni. V prihodnjih dneh bo delegacija obiskala še nekaj podjetij.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Alesani, Ul. Carducci 38. Telefon: 84268.
Razstava starih godal uvod v violinski natečaj »Lipizer«
Z uradnim odprtjem razstave godal se bo danes ob 10. uri pričel v Avditoriju v Ul. Roma 3. Mednarodni violinski natečaj za nagrado »Rodolfo Lipicer«, ki ga prireja istoimensko goričko glasbeno društvo. Ta kvalitetna kulturna prireditev, ki nam bo že tretje leto zapored predstavila nekatere med najboljšimi mladimi violinisti iz vsega sveta, se je letos še obogatila in izpopolnila s stranskimi prireditvami, ki se bodo — vzporedno z natečajem zvrstile do konca tedna.
V	razstavni dvorani bo do nedelje vsak dan na ogled izbor starih in dragocenih godal. Jutri se bo v pokrajinski sejni dvorani pričela 1. konferenca o goslarstvu. Ob 16. uri bo Marco Tiella govoril o razvoju godal od 16. stoletja do današnjih dni. Srečanje se bo nadaljevalo tudi v četrtek dopoldne, od 10. ure dalje s poročili Sergia Renzi ja o strukturah za poklicno usposabljanje goslarja v Italiji in v inozemstvu, ter prof. Vinicia Gaia o ohranjevanju in zaščiti godal.
V	petek bo prav tako v pokrajinski sejni dvorani 2. mednarodni violinski simpozij. Člani žirije in umetniškega vodstva letošnjega natečaja bodo pri merjali reševanje tehničnih, izraznih in nasploh umetniških problemov v raznih violinskih šolah. Pomembno srečanje, ki naj bi podalo sliko violinske glasbe danes v svetu, se bo pričelo v petek ob 16. uti, nadaljevalo pa se bo v soboto dopoldne od 10. do predvidoma 12.30.
Najpomembnejši in najpravlačnejši pa je gotovo tekmovalni program, v katerem se bo pomerilo 28 mladih violinistov v zastopstvu 15 držav iz vseh petih kontinentov. Vsak tekmovalec bo moral izvajati nekaj obveznih in nekaj prostih skladb. Tekmovalni nastopi bodo razdeljeni v izločilni del, polfinale in finale. Od danes do četrtka si bodo nastopi sledili po sledečem urniku: danes ob 15.30 in 20.30, jutri ob 10. uri izločilni del; jutri ob 20.30 in v četrtek ob 15.30 in 20.30 polfinale. Finalna večera bosta na sporedu v petek in soboto ob 20.30. Izbrani tekmovalci bodo na teh večerih nastopili ob spremljavi simfoničnega orkestra ljubljanske Opere, pod vodstvom dirigenta Milivoja Šurbeka, ki bo spremljala tudi koncert zmagovalcev v nedeljo zvečer po nagrajevanju (od 20. ure dalje).
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
organizira v šolskem letu 1984 85 v goriški pokrajini sledeče tečaje:
1. Tečaj za programerje tronskih računalnikov
elek-
2.	Tečaj vinogradništva in kletarstva (za doberdobsko občino)
3.	Tečaj za zunanjo trgovino.
Vpisovanje in podrobnejše informacije do 15. septembra na sedežu Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, Ul. C. de Morelli 14, tel. 32844 ter na sedežu Kmečke zveze, Ul. Malta 2, tel. 84644 (za tečaj iz vinogradništva)
Na 9. partizanskem mitingu poudarek na tematiki miru
Vrednote odporništva in osvobodilnega boja so za nas še vedno živ zgled in spodbuda za angažiranost v boju za pravičnejšo družbo in predvsem za mir v svetu, ki predstavlja danes za vsakogar največjo dobrino. V znamenju teh misli je potekal v Selcah 9. partizanskih miting, ki ga prireja pokrajinski odbor VZPI-ANPI za Goriško.
V soboto zvečer so se nekdanji borci in številni mladi udeležili sprevoda z baklami od prireditvenega prostora do spomenika Proletarski brigadi, ki je kot prva partizanska brigada delovala v tem kraju. Na čelu sprevoda je korakala godba »G. Verdi« iz Ronk. Na kratki slovesnosti ob polaganju vencev k spomeniku sta spregovorila podžupana iz Ronk in iz Doberdoba, Gianfranco De Iust in Jože Ferfoglie, ter nekdanji komisar brigade Fontanot in bivši senator Silvano Bacicchi.
Vsi so se spomnili žrtev antifašističnega boja in velikega zgleda, ki so ga v skupnem boju dali slovenski in italijanski borci. Vendar ta generacija tudi danes ne počiva — so pristavili —, ampak se skupaj z mladino bori za uveljavitev takratnih idealov, za boljšo in pravičnejšo družbo, za mir in sožitje v svetu.
Prav tematika odporništva in miru v svetu je bila v nedeljo dopoldne predmet 3. mednarodnega shoda o vprašanjih miru, ki so ga priredili v okviru praznika. Nekdanji komisar divizije Garibaldi - Natisene, G. Pa-doan, se je v uvodnem referatu dotaknil številnih tem, od prijateljstva in sodelovanja med narodi, ki so ga
slovenski in italijanski borci skovali z bojem z ramo ob rami, do sedanjih žarišč napetosti v svetu, do oboroževanja pri nas, do tega, kar vsakdo od nas lahko naredi, da se zoperstavi teku proti samouničenju človeštva.
V okviru praznika je bilo še več uspelih prireditev, od kolesarske dirke, ki se je je udeležilo več kot 200 amaterjev, do kulturnih in družabnih točk sporeda.
• Pred kratkim je izšla nova izdaja knjige Angela Colleonija »Mon-falcone, storia e leggenda«. Gre za tretjo izdajo knjige, ki je bila prvič natisnjena pred skoraj 20 leti.
razna obvestila
Vodstvo SGS in župnije vabijo na duhovna srečanja; za otroke do 14. leta: danes ob 9. uri v župnijski dvorani v Doberdobu, ob 15. uri v župnišču v Sovodnjah in jutri ob 8. uri v zavodu sv. Družine v Gorici. Tu bo jutri popoldne ob 15. uri srečanje za mladino nad 14. letom, ob 19. uri pa za mladino nad 20. letom in za mlade zakonce.
Sekcija VZPI - ANPI Dol - Jamlje priredi tradicionalni piknik v Dolu (na palkišču) v nedeljo, 23. t.m., ob 12.30. Vabljeni so člani in nečlani. Vpisujejo: Ettore Moro in Franc Pahor za Dol, Ernest Soban in Alojz Le-gissa za Jamlje. Vpisovanje se zaključi 18. t.m.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Rismondo, Ul. Toti. Telefon: 72-701.
Bolnišnici v Gradežu in Krminu bodo preuredili in ne zaprli
Bolnišnici v Gradežu in Krminu ne bodo ukinili, ampak bodo v teh dveh zdravstvenih ustanovah pričeli razvijati nekatere nove storitve, ki niso bile predvidene v osnovnem načrtu reorganizacije javne zdravstvene službe v deželi. Tako izhaja iz izjav deželnega odbornika Gabrieleja RenzuTdja.
Vest so z zadovoljstvom in olajšanjem sprejeli zlasti v vodstvu goriške KZE, pa tudi v obeh bolnišnicah, kjer so že nekaj mesecev živeli v ozračju negotovosti. Katere službe in nove storitve bodo uredili v gradeški in krminski bolnišnici, za enkrat še ni znano.
Obenem z novico, da omenjenih ustanov ne bodo zaprli, prihaja še druga zelo ugodna vest. Goriški KZE bo dežela v kratkem nakazala dodatna finančna sredstva za kritje tekočega proračuna. KZE bo prejela približno 10 milijard lir, kar naj bi zadostovalo za pokritje vseh obveznosti do konca leta.
Manifestacija KPI nocoj v Ronkah
Komunistična partija prireja danes ob 18. uri v parku Excelsior v Ronkah shod na temo »Za drugačno gospodarsko politiko vlade«. Govoril bo senator Nereo Battello. V letaku s katerim sklicujejo manifestacijo so med drugimi navedene hude krize na Tržiškem, zaposlovanja v celi pokrajini, na vsedržavni ravni pa odvzem točk draginjske doklade.
prispevki
Namesto cvetja na grob Karoline Peric vd. Lakovič daruje družina Sosič z Opčin 25.000 lir za sekcijo krvodajalcev iz Doberdoba in 25.000 lir za pevski zbor Jezero - Doberdob.
V spomin na Delkino mamo darujeta Annamaria in Dino 50 tisoč lir za Kulturni dom v Sovodnjah.
Bogat spored nedeljskih prireditev
včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Nicola Medeot, Paolo Capellotti, Alberto Visintin - Godeas, Erika Cijan, Eleonora Lorenzon, Marciano Capobianco, Susanna Celante, Manuel Rizzi, Andrea Fantini, Erika Esposito, Riccardo Fascetta, Fabio Di Muzzo, Enzo Zorzin.
SMRTI: 84-letna upokojenka Carmela Bertoch vd. Rimarsky, 78 letna upokojenka Giovanna Brumat vd-Pettari, 92-letna upokojenka Marcella Baucer vd. Schiozzi, 75-TLtna upokojenka Santina Passero vd. Bogare, 87-letna upokojenka Marija O' lenik vd. Frausin, 74-letna upokojenka Marija Devetak, 59-letna gospodinja Liliana And reani por. Luciani, 76-letni upokojenec Aldo Miniassi, 76-letni upokojence Francesco Tabai, 74-letni upokojenec Corrado Sandrin, 70-letna gospodinja Zora Turecech vd. Altran.
OKLICI: profesor Stellio Raida študentka Angela Ceccotti, delavec Gualtiero Iellina in gospodinja Elisabetta Stacul, komercialist Aulo Rubino in profesorica Caterina Špan' ghero, trgovec Lucio Modula in tu cistična operaterka Loredana Brezza-
POROKE:	mehanik Roberto D*
Matteo in računovodja Claudia Cu lot, uslužbenec Gerlando Vinti j. prodajalka Vania Besazza, potnik Giuliano Pettarini in uslužbenka Grazia Cenni, policist R*cr Zavadlav in študentka Rosanna Pav lin, mestni stražnik Massimo Com passi in uslužbenka Manuela Corna . uslužbenec Oliviero Furlan in br<f poselna Annamaria Canevali, sM diščnik Robert Colja in uslužbenk Tamara Valantig, finančni strazni Santo Argano in Annamaria Vcrakn-pismonoša Carlo Princi in brezP selna Milena Miculin.
kino
Gorica
Čeprav se bo trgatev zaradi neugodnih vremenskih razmer pravzaprav šele pričela (pravijo, da čez kakšen teden), so se v Krminu sinoči sklenile piireditve ob letošnjem pokrajinskem prazniku grozdja. Izjemo predstavlja razstava vin, ki bo odprta še do 17. t.m. in sicer v palači Locatelli, kjer urejajo tudi stalno enoteko briških in posebej krminskih vin.
Osrednja prireditev ob letošnjem prazniku .je bil nedeljski sprevod alegoričnih voz, dogodek, ki je privabil v prestolnico Brd — tako tudi upravičeno pravijo Krminu — okrog deset tisoč oseb. Ogromna množica
je z zanimanjem, čeprav z rahlo nestrpnostjo zaradi znatne zamude v primerjavi z najavljenim pričetkom, sledila sprevodu šestih voz, mladih plesalcev folklorne skupine iz Medeje, godb na pihala iz Corna di Rosazzo in pobratenega mesteca Friesach ter majoretk iz Palmanove. Posebne pozornosti in odobravanja je bil deležen furman (sicer ni sodeloval v natečaju) s kolesljem, ki ga je vlekel lipicanec, na sedežu pa je mimo in dostojanstveno sedel pes, s kapo. naočniki in drugo športno opremo. Od šestih vozov je komisija najboljše ocenila tistega, ki je ponazarjal prijateljstvo med Krminom in Friesachom, oziroma med vinom
in pivom. Voz je pripravila skupina Agesci iz Krmina, Sicer pa so tudi druge skupine dokazale veliko mero iznajdljivosti in smisla za humor. Tako je bil že takoj na začetku sprevoda ogromen rdeč pajek, zajedavec, ki še danes kljub različnim posegom in škropivom, povzroča precej škode v vinogradih. Spričo napovedi o skorajšnjem zaprtju krminske bolnišnici (sicer pa kaže, da bo imela zadeva vendarle ugoden razplet), pa je bilo kar pričakovati, da bo katera od skupin opozorila na problematiko odnosov med deželo in Krminom. Kaže, da voz, ki ga je pripravil krožek uslužbencev krminske bolnišnice ni bil deležen preve-
likega odobravanja, saj se je uvrstil šele na zadnje mesto lestvice.
Popoldanska nedeljska prireditev se je sklenila z nastopom folklorne skupine ter pihalnih orkestrov, različnimi tekmovanji, plesom. Opozoriti velja tudi na nekaj vzporednih priredi tev sicer pretežno trgovskega značaja, ki pa so se odvijale, kakor opozarjajo radikalci, v za take namene prav gotovo neprimernih prostorih (občinsko gledališče).
Lep in vsekakor uspel praznik grozdja. škoda le, da domačega grozdja pravzaprav ni bilo videti, ker šele dozoreva v vinogradih. Za to pa zares ne moremo kriviti prirediteljev.
VERDI Danes zaprto.
VITTORIA 17.30-22.00 »Ansia erou ca«. Prepovedan mladini pod letom.	-
CORSO 18.00—22.00 »Apocalypse JL xirak. P rep. mladini pod 18. lct0
Tržič
PRINCIPE 18.00-22.00 »ApocalyPSe sexual«. Prcp. mladini pod lotom.
EXCELSIOR Danes zaprto.
Nova Gorica in okolico
SOČA Danes zaprto.	ya.
SVOBODA 20.30 »Detektiv Kaneta z-per«.
DESKLE 19.30 »Rdeči«.
Končan prvi del italijanskega nogometnega pokala
Triestina in Udinese izločena
KOLESARSTVO
Še ena zmaga Francesca Moserja
Prvi del italijanskega nogometnega pokala je končan. V osmino finala je napredovalo devet ekip iz A in 7 ekip iz B lige. Za Udinese in Triestino prvi del ni bil uspešen, saj sta obe ekipi izločeni iz nadaljnjega tekmovanja. Če smo do neke mere lahko zadovoljni z nastopi Triestine, ki je le za las izgubila napredovanje pa tega ne moremo trditi za Udinese, ki je svojim navijačem pripravil marsikatero grenko razočaranje in bo moral v italijanskem prvenstvu, ki se začne v nedeljo, igrati precej drugače, če bo hotel izpolniti napovedi o boju za uvrstitev v pokal UEFA.
Triestina — Milan	0:0
TRIESTINA: Bistazzoni, Chiarenza, Braghin (86. min. D'Ottavio), Costantini, Cerone, Biagini, De Falco, Braglia, Gamberini, Romano, De Giorgis (67. min. Vadati).
Z remijem proti prvoligašu Milanu in istočasno zmago Parme se je Triestina poslovila od tekmovanja za italijanski pokal.
Za tekmo med mdansko ekipo in Triestino je vladalo v mestu izredno zanimanje in na štadionu Grezar se je ob tej priliki zbralo veliko gledalcev, ki so zapustili stadion precej razočarani, ne toliko zaradi izločitve, kolikor zaradi igre, ki sta jo obe moštvi, predvsem pa Milan, predvajali.
Nasplošno je bda Triestina na tej tekmi boljši nasprotnik, in bi glede na prikazano igro tudi zaslužila kaj več od neodločenega izida. Čeprav sta ji manjkala dva standardna i-gralca kot Bagnato in Dal Prà, je tržaška ekipa po začetnih minutah prevzela pobudo v svoje roke in jo obdržala do konca. Mogoče lahko krivimo domačo ekipo, da ni sdoviteje pritisnda na vrata gostov. V tem primeru, bi Triestina gotovo iztržila zmago in s tem kvalifikacijo. Vsekakor pa se nam zdi ekipa solidno pripravljena	I. Pavletič
Udinese - Sampdoria 3:3 (2:1)
STRELCI: v 8’ Cattaneo, v 15’ Scanziani, v 40’ Žico, v 59’ in 70’ Francis, v 72’ De Agostini.
UDINESE : Brini, Galparoli, Cattaneo, Gero lin (od 74’ Papais), Bril-lia, De Agostini, Mauro, Mi ano (od 46' Rossi), Selvaggi, Zico (od 65’ Montesano).
Udinese tudi v zadnjem nastopu v italijanskem pokalu ni uspel zmagati pred svojimi navijači, ki jih je bilo tokrat le 15 tisoč.
OSTALI IZIDI IN LESTVICE
SKUPINA 1: Brescia - Como 0:2; Parma - Carrarese 1:0.
LESTVICA: Milan 7, Parma in Triestina 6, Como 5, Brescia in Carrarese 3.
KVALIFICIRANA: Milan in Parma
SKUPINA 2: Inter - Avellino 2:0; Spal - Pisa 3:6; Francavilla - Bologna 2:3.
LESTVICA: Inter 9, Pisa 7, Avellino 6, Bologna 4, Spal in Francavilla 2.
KVALIFICIRANA: Inter in Pisa
SKUPINA 3: Roma - Lazio 2:0;
FLUSHING MEADOW - Mednarodno teniško prvenstvo ZDA se je končala z zmago McEnroea. V polfinalu je Američan najprej po treh u-rah in 45 min. odlične igre v petih setih premagal rojaka Jimmyja Con-norsa, nato pa je imel v finalu za nasprotnika čehoslovaka Ivana Len-dla, ki ga je McEnroe v eni uri in 40 min. premagal z igro, so bili gledalci razočarani, saj se Lendl ni mogel resneje upirati prepričljivo boljšemu McEnroeu. Slabo igro Lend la kaže tudi končni rezultat: 6:3, 6:4, 6:1. McEnroe je s to zmago že četrtič osvojil mednarodno teniško prvenstvo ZDA.
V ženskem finalu pa je zmagala Američanka Navratilova. Po treh setih dobre in zanimive borbe je premagala rojakinjo Chris Evert
Padova - Varese 0:0; Genoa - Pistoiese 5:0.
LESTVICA : Roma 8, Genoa in La zio 6; Varese 5, Padova 4, Pistoiese 1.
KVALIFICIRANA: Roma in Genoa.
SKUPINA 4: Empoli - Torino 0:1; Cesena - Cremonese 1:2; Monza -Vicenza 2:1.
LESTVICA: Torino in Empoli 7, Cesena, Cremonese, Monza in Vicenza 4.
KVALIFICIRANA: Torino in Empoli.
SKUPINA 5:	Verona - Ascoli
1:0; Catania - Casarano 1:0; Campobasso - Benevento 3:1.
LESTVICA : Verona 9, Campobasso 6, Ascoli in Benevento 5, Casarano 3, Catania 2.
KVALIFICIRANA: Verona in Campobasso.
Lloydovo, ki je dosedaj šestkrat zaporedoma osvojila zlato na teniškem prvenstvu ZDA.
POLFINALNI IZID
MOŠKI: John McEnroe (ZDA) -Jimmy Connors (ZDA) 6:4, 4:6, 7:5, 4:6, 6:3
FINALNA IZIDA
MOŠKI McEnroe (ZDA - Lendl (ČSSR) 6:3, 6:4, 6:1.
ŽENSKE Navratilova (ZDA Lloyd (ZDA) 4:6, 6:4, 6:4.
World vision Parma
evropski prvak v bezbolu
RIMINI — Ekipa World vision iz Parme je z zmago nad Riccadonno iz Riminija ponovno osvojila evropski kluski naslov v bezbolu. Finale se je zaključil z neoporečno zmago e kije iz Parme z 12:0.
Mednarodno teniško prvenstvo ZDA
McEnroe in Navratilova prva
Velika nagrada Italije v formuli ena
Niki Lauda že svetovni prvak?
MONZA — Z zmago v Monzi si je »stari« Niki Lauda dejansko že zagotovil svoj tretji svetovni naslov. Avstrijec ima namreč sedaj deset in pol točke prednosti pred drugouvrščenim Francozom Proštom, ki je v nedeljo takoj po začetku dirke odstopil zaradi okvare v motorju.
Lauda je izpeljal dirko taktično zelo dobro: ko je namreč videl, da je Prost odstopil, se je podal za vodečim Piquetom, Tambayem in Fatti jem. Brazilec je moral odstopiti, ostala dva konkurenta pa je Lauda °b pravem trenutku prehitel in zanesljivo prešel v vodstvo. Ko je manjkalo le nekaj krogov do konca sta bila primorana odstopiti tudi Tam-bay in Fabi, tako da se je na drugo mesto prebil Italijan Albereto na terrari ju; uspeh italijanske vrste pa je dopolnil še Patrese z dobrim tretjim mestom. Ostali (De Angelis, De P^saris, Ghinzani) pa so zaradi raznih okvar odstopili ali pa krepko zaostali.
Zmaga Nikija Laude je bila vsekakor zaslužena, saj je drugouvrščenemu Alboretu zadal kar 24 se-
Niki Lauda
kund zaostanka, vsem ostalim pa vsaj en krog.
KONČNI VRSTNI RED VN ITALIJE: 1. Lauda (Avs.) - mc laren, ki
je 295,800 km prevozil v 1.20’29"065 s poprečno hitrostjo 220,514 km na uro; 2. Albereto (It.) - ferrali po 24”; 3. Patrese (It.) - alfa romeo po enem krogu; 4. Johansson (šve.) -toleman po dveh krogih; 5. Gartner (Avs.) - osella po dveh krogih; 6. Berger (Avs.) - ATS po dveh krogih; 7. Ghinzani (It.) - osella po treh krogih; 8. Rothengatter (ZRN,) -špirit po treh krogih; 9. Cheever (ZDA) - alfa romeo po šestih krogih; 10. Boutsen (Bel.) - arrows po šestih krogih.
LESTVICA SP: 1. Lauda (Avs.) 63 točk; 2. Prost (Fr.) 52,5; 3. De Angelis (It.) 29,5; 4, Amoux (Fr.) 24,5; 5. Piquet (Braz.) 24; 6. War-wick (VB) 23; 7. Albereto (It.) 21; 8. Rosberg (Fin.) 20; 9. Manšeti (VB) 13; 10. Tambay (Fr.) 10 itd.
LESTVICA AVTOMOBILSKIH HIŠ: 1. Mclaren 115,5 točke; 2. Ferrari 45,5; 3. Lotus 42,5; 4. Renault 33; 5. Brabham 32; 6. Williams 24; 7. Toleman 11; 8. Alfa Romeo 10; 9. Osella 4; 10. Arrows 4; 11. Ligier 2; 12. ATS 1.
SKUPINA 6: Bari - Cavese 5:0; Lecce - Catanzaro 0:3.
LESTVICA : Sampdoria 8, Bari in Catanzaro 7, Udinese 5, Lesse 3, Cavese 0
KVALIFICIRANA:	Sampdoria in
Bari.
SKUPINA 7: Juventus - Sanbene-dettese 5:0; Palermo - Atalanta 1:1; Taranto - Cagliari 1:2.
LESTVICA: Juventus 9, Cagliari in Atalanta 6, Taranto 4, Palermo 3, Sambencdettese 2.
KVALIFICIRANA: Juventus in Cagliari.
SKUPINA 8: Napoli - Fiorentina 1:1; Arezzo - Casertana 1:0; Perugia - Pescara 0:3.
LESTVICA: Fiorentina in Napoli 8, Arezzo 5, Pescara in Casertana 4. Perugia 1.
KVALIFICIRANA: Fiorentina in Napoli.
PRELAZ FUTA — Francesco Mo-ser je obogatil svojo že itak nadvse uspešno sezono še z zmago. V nedeljo je i-umreč zmagal na dirki na kronometer z vzponom za »memorial Nen-cini«, ki se je odvijal na ovinkih prelaza Futa v Toskani. Moser je na tej dirki izbral takšno taktiko, da je v prvem delu proge štedil z močmi, nato pa silovito pritisnil v zadnjih kilometrih. Ob polovici proge je namreč vodil Baronchelli z osmimi sekundami prednosti pred Corti jem in devetimi pred Maserjem. Moser pa je nato silovito pptegnil in zanesljivo zmagal s časom, ki je le za 33 sekund slabši od rekorda proge, ki ga je lani dosegel Španec Femandez.
Končni vrstni red
1. Francesco Moser (It.), ki je prevozil 14 kilometrov proge v času 28’U”; 2. Baronchelli (It.) po 11”; 3. Corti (It.) po 40"; 4. Argentin (It.) po 49”; 5. Lanzoni (It.) po 56”; 6. Veggerby (Dan.) po 57” itd.
1. in 2. jugoslovanska nogometna liga
Nepričakovan poraz Olimpije
Komentar FRANCI BOŽIČ
V 5. jugoslovanskem kolu 1. zvezne lige je splitski Hajduk nepričakovano izgubil 1. mesto, na vrhu pa sta ga zamenjala Partizan in Velež. V 2. ligi pa je moral doslej vodilni Maribor to mesto prepustiti Prole-terju. Presenečenj je bilo tokrat bolj malo, enega največjih pa je pripra vilo moštvo Splita, ki je v Ljubljani premagalo Olimpijo.
Hajduk je gostoval v Osijeku, ta prvoligaš pa je med premorom izgubil veliko igralcev, zato je poraz Splitčanov toliko bolj nepričakovan. Osiječani imajo mladega in ambicioznega trenerja Milana Djuričiča, ki poskuša revolucionirati jugoslovanski način igranja.
Partizan je igral pred TV kamerami v Prištini, kjer je napočil zgodovinski dan: Priština je prvič odkar je prvoligaš izgubila tekmo doma. Prištinca Vokrri in Batrovič pa sta po naključju prav na ta dan postala reprezentanta. Strelec za Prištino je bil nekdanji Partizanov igralec Šal ja, za Beograjčane pa je oba gola dosegel Mance, ki pa ga presenetljivo ni na seznamu selektorja Milutinoviča za tekmo s Škotsko, ki bo v sredo.
Olimpija je v Ljubljani igrala izpod vsake kritike. To je bila najslabša ligaška predstava, ki so jo kdajkoli videli gledalci v Ljubljani. Bilo jih je le kakih 2.500, bili pa so seveda ogorčeni. Split je povedel z golom gluhonemega Bogdanoviča, 15 minut za tem je Terčič izenačil, malo pred koncem pa so gostje prek Zorice dosegli še zmagoviti gol. Ljubljančanom ni nič uspevalo, v vseh 90. min. si niso ustvarili niti ene zrele priložnosti. A tudi gostje iz Splita niso blesteli, izvedli so samo dve nevarnejši akciji in iz njih dosegli dva gola.
Mariboru se je godilo le malo bolje z dubrovniškim GOSK Jugom. Mladi Žurrnan je sicer dosegel prvi gol za Mariborčane, toda gostje so za čuda z igralcem manj izenačili. V Mariboru je bilo 8 tisoč gledalcev, ki seveda niso bili zadovoljni, čeprav je Maribor po četrtem kolu s točko za-
mude pristal na še vedno odličnem drugem mestu. Dalmatinski ligaši crédilo ne ležijo slovenskima ligašema, Splitčani in Dubrovčani so pred gostovanji v Sloveniji skupaj lahko tipali na eno ali dve točki, osvojili pa so kar tri. Mariborčani pa so dokazali še nekaj: da lažje igrajo z igralcem manj kot z igralcem več. Po dveh zmagah z igralcem manj so namreč Mariborčani tokrat z igralcem več razočarali. Ni jim pomagal niti mladi Taneski, ki je spet igral le v drugem polčasu, a tokrat ni dosegel gola.
IZIDI 5. KOLA
1.	zvezna liga: Budučnost - Vojvodina 1:0 (0:0), Priština - Partizan 1:2 (1:1), Osijek - Hajduk 1:0 (0:0), Radnički - Dinamo (Z) 0:0, Sarajevo - Željezničar 0:0, Velež - Sloboda (1:0), Vardar - Rijeka 2:1 (1:1), C. 3:1 (2:0), Iskra - Dinamo (V) 2:1 zvezda - Sutjeska 4:1 (1:0).
LESTVICA: Partizan, Velež 8, Ze-ljezničar 7, Hajduk, Vardar, Osijek, Iskra 6, Radnički, Sarajevo, Sloboda 5, Priština, Crvena zvezda, Rije-a, Sutjeska, Budučnost 4, Dinamo (Z), Vojvodina, Dinamo (V) 2.
PRIHODNJE KOLO: Vojvodina -Sutjeska, Rijeka - Crvena zvezda, Dinamo (V) - Vardar, Sloboda - Iskra, Željezničar - Velež, Dinamo (Z) - Sarajevo, Hajduk - Radnički, Partizan - Osijek, Budučnost - Priština.
2.	ZVEZNA LIGA ZAHOD: Borac -Jedinstvo (Br.) 3:1 (1:0, Olimpija -Split 1:2 (1:1), Šibenik - Novi Sad 2:1 (2:0), Radnik - Jedinstvo (Bi) 0:0, Leotar - Čelik 2:1 (1:1), Kikin-da - Spartak 1:0 (1:0), Maribor GOŠK Jug 1:1 (1:0), Proleter - Vrbas 3:0 3:0), Rudar - Crvenka 2:1 (0:0).
LESTVICA: Proleter 7, Maribor 6, Borac, Jedinstvo (Bihač), GOŠK Jug 5, Leotar, Spartak, Split, Rudar, Šibenik, Novi Sad, Kikinda 4, Čelik, O-limpija, Vrbas, Radnik 3, Jedinstvo (Brčko), Crvenka 2.
PRIHODNJE KOLO: Crvenka - Borac, Vrbas - Rudar, GOŠK Jug -Proleter, Spartak - Maribor, Čelik -Kikinda, Jedinstvo (Bi) - Leotar, Novi Sad - Radnik, Split - Šibenik, Jedinstvo (Br) - Olimpija.
TONE SVETINA
Med nebom in peMom
»Norca, nam res ne kaže drugo, kot da ju zdro-“‘hio v kašo?«
»Gospod major, rekel sem vam, da potrebujem ?ivi jezik. Pozovite ju, naj se predata. Zdaj, ko jima )e že odteklo precej krvi, bosta morda drugačne volje.«
Narednik, ki je bil najbližji vrhu, je prevzel na-°go, da se bo pogovarjal z branilcema. Tulil je:
»Partizana, vdajta se. General vama obljublja Zlvljenje!«
»Naj gre v božjo mater vaš general! Partizani se ne vdajo!« je prišel odgovor s kote.
Minometalci so znova odprli ogenj. Kriki razbija jekla, ječeče kamenje, dušeč dim, slepeč ogenj... irava in grmovje na vzpetini sta gorela...
Frane se je stisnil pod eno skalo, Edvin pod dru-£°- Oslepljena in oglušena sta čakala, kdaj bo kate-a °d min padla v njuno zavetje, kdaj ju bo spreme-
nila v krvavo kašo. Mine so p.ahutale kot zle ptice, sekale nad njima in pod njima, toda njiju se niso usmilile. Oškropljena s prstjo ii ranjena od padajočega kamenja, vsa v krvi in ranah, sta čakala, dokler ni obstreljevanje prenehalo. Dim se je razkalil, nad njima se je preklalo nebo, temni oblaki so raznašali veletok jasnine v neznano. V pokrajino se je razlila rumena luč. Tišina kot ob stvarjenju sveta, odmrlo listje v vetru, modrina neba in žalost konca...
Edvinu je odteklo mnogo krvi, lotevala se ga je slabost, izgubljal se je v sanjarjenju in blodnjah. Dvajset pomladi je imel za seboj in razen garanja na zemlji ni poznal drugih užitkov. Ljubezen je zdrsnila mimo njega. Spomnil se je Osojnikove Tine. Zaljubila se je vanj. Tudi on se je zagledal vanjo. Vse, kar je bilo, je bilo v sanjah, v upanju in pričakovanju. Nekajkrat jo je poljubil v rosnem poletju, vsa nežna je drhtela v njegovih rokah, vedno ga je občudujoče gledala z otožnimi očmi. Stari Osojnik je opazil njuno zbliževanje. Fant mu je bil všeč. Najbolj močan je bil od vseh Bečanovih. Njemu in njej bi dal kmetijo. Rad ga je imel, kot bi bil njegov sin; tudi zato, ker je bil Bečanov.
Kdo te bo ljubil, Tina? Mene bo vzela smrt... Pa sem vedno mislil, da me ne more zadeti...«
Začutil je neznosno žejo in grenkoslan okus po krvi v ustih, čas se je ustavil. Razpršen v drobce mu
je vračal slike, iztrgane iz spomina. Otroštvo, bratje, sestre, mama in ded... Oče ga je imel rad, ker mu je bil najbolj podoben. Trd, trmast, vztrajen, nekoliko zaletav. Da, zaletav. Če ne bi bil zaletav, zdaj ne bi umiral v tej groblji. Pa še Franeta je potegnil za sabo... Brezno teme se je odpiralo, nič več ni čutil bolečin, samo samoto in otrplo žalost...
Odprl je oči. Srečal se je s Branetovim pogledom. Nobenih besed, samo snidenje ob slovesu. Branetove oči so bile napolnjene s kljubovanjem. Kako velik je naslonjen na skalo, z okrvavljenim čelom se dotika neba, ki vse bolj žari...
Italijani so ju spet pozivali k vdaji. Z utrujeno roko je Frane segel po strojnici. Meglilo se mu je pred očmi. Pomeril je na narednika, ki je prežal izza skale.
Samo tri krogle so zažvižgale in strojnica je utihnila. Frane je snel saržer in ga vrgel k izpraznjenim, da je zažvenketal.
»Brez municije sva, Edvin. Brez municije za puško, brez municije za strojnico...«
ImeTa sta samo vsak svojo pištolo z nekaj naboji.
»Edvin, slišiš? Ne zaspi, Edvin. Morala se bova ubiti, če ne, naju bodo dobili živa. Ali ni dovolj, da imajo Marijo, mamo, očeta? Ti satani znajo ranjenega ozdraviti in mu naložiti peklenske muke, kot so jih Janezu. Tedaj človek ne more odgovarjati zase.«
Italijanski košarkarski pokal
TRŽAČANI USPEŠNI
Šahovski dvoboj za naslov svetovnega prvaka
Karpov in Kasparov začela z remijem
Benetton — Stefanel 67:78 (37:42)
BENETTON TREVISO: Pressacco 5, Manetta 8, Ferracini 2, Benevelli 8, Paci 3, Stilomon 19, Starks 22, Bor-tolon, Bucciol, Terzini.
STEFANEL TRST: Bobicchio, Fi-schetto 10, Lanza 8, Riva 6, Berto-lotti 16. Vitez 3, Dillon 35. Sterle in Gori.
SODNIKA:	Paronelli in Tallone.
PM: Benetton 7:9, Stefanel 10:12. GLEDALCEV: 2.000.
TREVISO — Tržaški Stefanel je u-spešno pričel nastope v italijanskem košarkarskem pokalu. Varovanci trenerja De Sistija so namreč sinoči v Trevisu povsem zasluženo premagali domače moštvo Benettona, ki je igral z obema Američanoma (Soloni on in Starks).
Z dobro igro v obrambi in s točnimi meti v napadu, pri čemer se je še posebno izkazal Američan Dillon, ki je bil s 35 točkami tudi najboljši strelec srečanja, je uspelo Tržačanom zmagati in tako tudi osvojili prvi točki v tem pokàlu.
Ostali sinočnji izidi
Scavolini - Cida 103:88 (55:42); Yoga - Pali. Livorno 97:89 (47:42); Cantine Riunite - Succhi G 80:92 (40:44).
Tako v evropskih košarkarskih pokalih
V Miinchenu so v nedeljo zjutraj izžrebali pare prvega in drugega kola evropskih košarkarskih pokalov. Sodelovalo bo tudi 9 italijanskih in 8 jugoslovanskih moških in ženskih ekip.
POKAL PRVAKOV
1.	kolo (4. in 11. oktobra) : Kopen-hagen (Dan.) - Bancoroma (It.) ; CS KA Sofija (Bol.) - Gibona Zagreb (Jug.)
POKAL
POKALNIH PRVAKOV
2.	kolo (30. oktober in 6. november); zmagovalec dvoboja 1. kola Budimpešta (Madž.) - Solun (Gr.) proti Bosni Sarajevo (Jug.) ; Indesit iz Ca-serte že kvalificiran.
ATENE — Z zmago Bolgarije v obeh ekipnih konkurencah so se v Atenah končale 43. atletske balkan ske igre. Jugoslavija se je tako med ženskami, kot med moškimi uvrstila na tretje mesto
V tretjem dnevu se je med Jugoslovani znova izkazal sprinter Mladen Nikolič, ki je po zmagi na 100 m osvojil še tek na 200 m. Zopet je tudi postavil nov jugoslovanski rekord in sicer v času 20’'74, kar je dve stotinki manj, kot čas rekordnega teka Željka Knapdča, ki pa je bil v Atenah tretji. Kolajne sta v tretjem dnevu Jugoslaviji priborila še Vuki-čevič (drugi na 110 m z ovirami) in Kranjčeva (tretja na 200 m).
Kakorkoli že, jugoslovanski atleti niso na balkanskih igrah še nikoli osvojili tako malo kolajn kot letos.
Molinari svetovni prvak
Z drugim mestom, ki ga je osvojil na VN ZRN v Miinchnu, je Italijan
POKAL KORAČ
2. kolo (31. oktober in 7. november) : zmagovalec tekme 1. kola Nikozija (Ciper) - Atena (Gr.) proti Varese ju (It.) ; zmagovalec dvoboja 1. kola Warrington (VB) - Liege (Bel.) proti Livornu (It.) ; zmagovalec dvoboja 1. kola Solun (Gr.) - Sofija (Bolgarija) proti Zadru (Jug.) ; zmagovalec dvoboja 1. kola Ioniokos (Gr.)
Hapoel (Izrael) proti Šibenki (Jug.). Partizan (Jug.), Cantù in Simac Milan (oba It.) že v finalni skupini.
POKAL PRVAKINJ 1. kolo (4. in 11. oktobra) : Nyon (Svi.) - Vicenza (It.); 2. kolo (1. in 8. novembra) zmagovalec dvoboja Luksemburg - Coxyde (Bel.) proti Partizanu Beograd (Jug.).
POKAL RONCHETTI 1. kolo (3. in 10. 10.): Appolon Solun (Gr.) - Avellino (It.) ; Bruxeles (Bel.) - Tuzla (Jug.).
Drevi ob 20. uri bo na Proseku veliki finale nogometnega turnirja za »memorial Race« med San Giovanni-jem in Zarjo.
To srečanje bi moralo biti na sporedu že v petek, preložili pa so ga zaradi naliva.
Bazoviški nogometaši, ki so v nedeljo igrali v deželnem pokalu in nepričakovano izgubili proti moštvu O-picine Supercaffè, bodo torej drevi pred novo in težko preizkušnjo. San Giovanni je namreč nesporen favorit za zmago, saj'je na tem turnirju zanesljivo in visoko premagal oba svoja tekmeca (Breg in Kras). Poleg tega Svetoivančani nastopajo v prvenstvu za kar dve kategoriji više od Bazovcev in je seveda zato tudi na dlani, da so v tem srečanju in na tem turnirju favoriti.
Za Bazovcc bo vsekakor drevišnja tekma še kako koristna preizkušnja pred bližnjim pričetkom druge nogometne amaterske lige, v kateri naše
Renato Molinari že predčasno svetovni prvak formule ena v motonavtiki. Dirko je osvojil Barry Woods, ki je na skupni lestvici za SP drugi.
Sodniki A in B lige v Trstu
Petdeset delegatov, 80 stranskih in 41 glavnih sodnikov A in B lige bo od danes naprej imelo v Trstu svoj vsakoletni shod, na katerem bodo o-pravili zdravniški pregled in vrsto psihofizičnih testov ter bodo imeli vrsto praktičnih demonstracij. Njim se bo jutri pridružilo še 36 kapetanov profesionalnih moštev, ki se bodo na posvetu srečali s sodniki v Grljanu. Sestanka se bo udeležil tudi predsednik nogometne zveze Antonio Matarrese.
V petek bodo v Trstu tudi izžrebali sodnike za prvo kolo A in B lige.
MOSKVA — Šahovski dvoboj za naslov svetovnega prvaka se je začel z remijem. V včerajšnji prvi partiji sta se namreč Anatolij Karpov in Garrì Kasparov sporazumela za remi v 36. potezi.
Bele figure je imel Karpov, ki je začel s Sicilijanko, to je z napadalno igro, ki je presenetila prisotne strokovnjake, ki so od »Tolje« pričakovali mirnejši začetek. Kasparov pa se ni pustil presenetiti, odigral neke nove variante, ki so svetovnega prvaka spravile v težave. Vse pa se je končalo z remijem.
Včeraj se je torej v Moskvi začel dvoboj za svetovno šahovsko prvenstvo med prvakom, 33-letnim Anato-lijem Karpovom in komaj 21-letnim G arri jem Kasparovom. Glavni sodnik je jugoslovanski velemojster Svetozar Gligorič, zmagal pa bo tisti ša-
moštvo starta z neskritimi željami, da bi napredovalo v višjo kategorijo.
Po drevišnjem velikem finalu pa bo nagrajevanje.
totocalcio
Brescia - Como	2
Campobasso - Benevento	I
Cesena - Cremonese	2
Empoli - Torino	2
Francavilla - Bologna	2
Genoa - Pistoiese	1
In ter - Avellino	1
Napoli - Fiorentina	X
Palermo - Atalanta	X
Roma - Lazio	1
Triestina - Milan	X
Udinese - Sampdoria	X
Verona - Ascoli	1
KVOTE
13 ( 2.052 dobitnikov) — 1.843.000 lir 12 (37.284 dobitnikov) —	101.000 Ur
Juventina t— Torreanese 0:2
(0:1)
JUVENTINA: Jug (Di Dionisio), Šturm, Travagin, Medeot, Cizzolini, Costa, Visintin (Cingerli), Panico, Niti, Lauri, Nanut (Russo).
Juventina je v Stražicah osvojila drugo mesto na turnirju, ki sta se ga poleg dveh finalistov udeležili še postavi Azzurre in Podgore (le ti so zmagali z 2:1 v malem finalu). Visin-tinovi varovanci so proti furlanski ekipi, ki igra v 2. AL, pokazali zadovoljivo igro, čeprav so s pripravami pričeli le pred dvema tednoma. To vel.^ predvsem za drugi polčas, ko so Štaodrežci od blizu ogrožali gostujočo obrambo, v želji, da bi dosegli izenačenje. Kot pa se večkrat v takih priložnostih zgodi, je Torreanese podvojila in zapečatila rezultat.
Trener Visintin pa bo že v nedeljo imel novo priložnost, da preveri stvar-
hist, ki bo prvi dosegel šest zmag, medtem ko se remiji ne štejejo.
Ta dvoboj bo vsestranko zelo zanimiv. To pa zato, ker bo tokrat prvič, da je svetovni šahovski prestol Karpova v resni nevarnosti, kar se pravzaprav od leta 1975, ko je postal svetovni prvak (premagal je namreč Fischerja brez borbe), še ni zgodilo. V srečanjih s Korčnojem je bil namreč vedno nesporen favorit, to o znako pa je tudi vedno opravičil. Po leg tega je Garrì Kasparov največji povojni svetovni šahovski talent (poleg Roberta Fischerja) in ima vse adute da, mimo osvojitve naslova svetovnega prvaka ustvari svoje obdobje. Kasparov je naj mlajši izzivalec svetovnega prvaka sploh, poleg tega pa ima za celo deset točk boljši rating od Karpova 2715 proti 2705.
Poglavje zase pa je šahovski stil Kasparova in pa njegova predanost
FINALE ZA 3. MESTO Breg — Mladost	1:1
(po 11-metrovkah 4:2)
BREG:	Paniconi, Albertini, Tul,
Lovriha, Olenik, Stemad, Zonta, Fer-foglia, Jež, Perossa, Gerbec, Buffa, Grizonič, Kraljič in Paoli.
MLADOST: Bruni, Lakovič, Devetak, Marizza, Gergolet, Uljan, Karel Ferfolja, Kobal, De Lutti, Šuli-ligoj, Dario Frandolič, Luciano Fran-dolič, Gergolet, Gabrijel Ferfolja.
V nedeljo sta se ekipi Brega in Mladosti v malem finalu turnirja pomerili za šempaski pokal. Tekma je bila zanimiva in na dokaj visoki tehnični ravni. Že v prvi minuti so Do-berdobci imeli stoodstotno priložnost za gol, ko se je Ferfolja znašel sam pred vratarjem Paniconijem. Ta mu je z mojstrskim posegom odbil žogo v kot. Brežani so dobro reagirali, tako da so z lahkoto imeli igro v rokah. Na sredini igrišča (Ferfolja, Pe-
nosi v ekipi, saj se bodo Štandrežci, skupaj s Sovodenjci udeležili turnirja v Podgori, kjer bo poleg domače ekipe nastopila še mladinska postava Gorizie. (P.R.)
totip
1. —	1. Ania	1
	2. Village Kitchen	2
2. —	1. Agnocasto	1
	2. Special Store	1
3. —	1, Quilati	1
	2. Tomas	X
4. —	1. Ziri di	1
	2. Bulawayo	2
5. —	1. Delmans	2
	2. Domach	1
6. —	1. Sabana Grande	1
	2. Alakan Gold	2
KVOTE
12	(	31	dobitnikov)	—	6.294.000	lir
11	( 435	dobitnikov)	—	430.000	lir
10	(4.611	dobitnikov)	—	40.000	lir
igri kot ideji in ne samo kot službi, kot se to, žal, vedno bolj dogaja med vodilnimi svetovnimi velemojstri. Zanj je šah nekaj več, to pa izkazuje z neverjetno svežino zamisli, optimizma, napadajne igre in večkrat pravzaprav zanesenjaštva.
V tem dvoboju favorita ni, oz. ša-histi so v napovedovanju zmagovalca zelo previdni in diplomatski. Karpov ima na svoji strani veliko izkušnjo, izredno soliden stil, s katerim dela zelo malo napak, Kasparov pa mladost, vulkan novih šahovskih idej, vero in navdušenje v igro ter optimizem. Toliko, da ne bomo previdni v izjavah, dodamo, da je za nas favorit za osvojitev naslova svetovnega šahovskega prvaka Garrì Kasparov, ki bo nato tudi začel Kasparovovo šahovsko ero.
rossa in Jež) je bila očitna premoč Brežanov, ki bi z malo sreče prišli v vodstvo. Doberdobci so bili kljub temu nevarni v protinapadu, imeli so še nekaj dobrih priložnosti, katerih niso izkoristili. Kljub temu so prvi povedli, potem ko jim je sodnik dosodil dvomno 11-metrovko. Branilec Brega Tul je namreč zadel žogo in ne nasprotnikove noge? Tik pred koncem prvega polčasa so Doberdobci imeli še eno stoodstotno priložnost, potem ko stranski sodnik ni dosodil očitnega »offsidea«.
V drugem polčasu je bila igra še zlasti zaradi poprečne fizične kondicije igralcev počasnejša, kljub temu sta imeli obe ekipi priložnosti za gol. Brežani so remizirali z Zonto, ki je dobro izkoristil prosti strel izven kazenskega prostora. Pri stanju 1:1 se je tekma končala, tako da so bile potrebne 11-metrovke. Brežani so bili boljši in zasluženo osvojili 3. mesto na turnirju. Na tekmi se je dobro izkazal vratar Paniconi, ki je z drznimi posegi večkrat rešil rezultat.
FINALE ZA 1. MESTO Adria — Vodice 2:1 (1:1)
Za prvo mesto turnirja sta se spoprijeli Adria in domača ekipa Vodic-Tekma ni bila na visoki tehnični ravni, predvsem zaradi prekrškov na obeh straneh in zaradi slabega sojenja. Kljub temu so nogometaši A-drie zasluženo zmagali in osvojili prvo mesto na turnirju. V vrstah Adrie je nastopal Bojan Kuzmin, ki je bil proglašen za najboljšega nogometaša turnirja. (I.T.)
NA PRIPRAVAH V RADENCIH
Jadranovi kadeti pridno trenirajo
Združena košarkarska kadetska e-kipa Jadrana je včeraj pričela s treningi v Radencih. Nameščeni so v hotelu Radin in imajo idealne pogoje za delo (telovadnico, igrišče na odprtem, kabinet, bazen, trim steze itd.). Vsi igralci se odlično počutijo in trdno garajo pod vodstvom trenerjev Rasenija in Krečiča.
Na 43. atletskih balkanskih igrah
»Plavi« razočarali
Nogometni turnir v Stražicah
Juventini drugo mesto
DUŠAN JELINČIČ
»Memorial Race«: drevi ob 20.00 na Proseku
San Giovanni - Zarja
Nogometni turnir v Šempasu
Brežanom mali finale
V drugo kolo deželnega nogometnega pokala le ena naša enajsterica
Šest zadetkov kriške Vesne
Vesna — S. Anna 6:0 (4:0)
STRELCI: v 17. min. Pertan, 21. min. Verbič, 31. min. Kostnapfl, v 33. min. Fabio Candotti iz 11-metrovke, v 76. min. Kostnapfl, v 83. min. Robert Candotti.
VESNA: Savarin, od 46. min. Perossa, Somma, Basiaco, Verbič, Penco, Fabio Candotti, Sedmak, Potasse (od 77. min. Robert Candotti), Kostnapfl, Jerman, Pertan.
Kriška Vesna je v nedeljo na do mačih tleh visoko premagala ekipo od S. Anne. Že od vsega začetka je bila vidna premoč domačinov, ki so igrali zelo organizirano, tako da so bili pri akcijah soudeleženi prav vsi igralci. Priložnosti za zadetek ni manjkalo, saj so si akcije nepretrgoma sledile. Treba je bilo zato počakati samo na uvodni zadetek, ki je ponavadi najtežje dosegljiv. To je v nedeljo uspelo Pertanu, ki je prvič
uradno oblekel dres Vesne. Streljal je namreč s skrajne desne strani igrišča, tako da je žoga v loku obšla vratarja ter obstala na dnu mreže. Drugi zadetek je dosegel Verbič, potem ko si je izmenjal žogo s Potas-som in silovito poslal žogo v mrežo. Zadetki so si nato sledili, saj je bil ekipni aparat Vesne že tako dobro uigran, da so vsi zadetki povsem u-pravičeni.
Vesna je tokrat precej solidno igrala v obrambi in pa na sredini igrišča, kjer je na inteligenten način ustvarjala še kako učinkovite akcije. En zadetek so Križani dosegli po za slugi Fabia Candottija, ki je kot običajno uspešna* izvedel 11-metrovko. Vrsto zadetkov je zaključil mladi in perspektivni Robert Candotti, ki je po osebni akciji z lepim strelom premagal nasprotnikovega vratarja in tako navdušil zveste kriške navijače.
(Andrej)
Zarja — Op. Supercaffè 0:1
(0:0)
ZARJA: Racman, Gotti, Tognetti, Franco, Borelli, Grgič (v 77. min. Žagar), Zeugna, Bonn, piscanc, Damjan Fonda, Sossi.
STRELEC: v 47. min. Grgič (avtogol).
Bazovski nogometaši so se že v drugem kolu neslavno poslovili od deželnega pokala, saj so izgubili proti enajsterici, ki igra v nižji ligi. Kljub porazu pa so Zarjani zaigrali dokaj dobro in bi z malo športne sreče brez velikih težav lahko odnesli ves izkupiček. Toda prevečkrat so si nerodno zapravili nekaj ugodnih priložnosti, nato pa so v začetnih minutah drugega polčasa nesrečno zatresli lastno mrežo.
Do konca tekme pa jim ni uspelo najti pravega orožja, da bi stanje vsaj izenačili. (Big)
Posnetek z nedeljskega nogometnega srečanja v Bazovici, kjer Supercaffè nepričakovano premagala domačo Zarjo
	Li i
	
V finalu so naše odbojkarice premagale lanske zmagovalke Nove Gorice
Združeni ekipi Meblo turnir Bazoviških žrtev
Ženska združena odbojkarska eki pa Mebla je z zmago na turnirju ŠZ Sloga za pokal Bazoviških Žrtev nadvse spodbudno pričela svojo drugo sezono obstoja. Dekleta trenerja Dra-siča so v finalu za 1. mesto po lepem in izenačenem boju premagale lanske zmagovalke Nove Gorice, ki so kljub izpadu iz prve jugoslovanske lige in pomladitvi postave, dokazale, da so še vedno trd oreh za vsakogar, Z zmago je Meo.o pr,.,; vy. . j svoje ime med zmagovalce tega turnirja in prejelo v last prehodm pokal Bazoviških žrtev.
V finalu za 3. mesto je ravenski Fužinar po pričakovanju premagal Slogo.
fužinar - sloga	3:0
(15:6, 15:6, 15:6)
FUŽINAR: Tampa, Jurač, Goltnik, Godec, Stemamik, G. in S. Lorber, Gosečnik, Kasper, A. in J. Bavše, Pečnik in Ažin.
SLOGA: M., A. in T. Križmančič, Malalan, A. in E. Adam, Kokorovec, Drnovšček, S. in V. Vidali.
Kljub gladkemu porazu Sloga ni razočarala. Objektivno močnejšemu nasprotniku, ki letos bolj ali manj odkrito računa na povratek v prvo ligo, je nudila močan odpor v začetku in do sredine vseh treh setov. Še zlasti je tokrat deloval sprejem servisa, tako da je bila pot Fužinar ja do zmage težja, kot bi bilo mogoče sklepati iz izidov posameznih setov.
Meblo - nova gorica 3:2
(15:9, 8:15, 15:5, 11:15, 15:13)
MEBLO: V. Legiša, Maver, Gadžo, Kralj, Slavec, Zergol, M. in N. Grgič.
NOVA GORICA: Vidič, Vodopivec, Bukovec, Birsa, Bratovič, Bratuž, Merljak, Pahor, Kamel, Gregorič, Šibau.
Finalni boj, ki so ga zaradi slabega vremena odigrali v telovadnici pri Banih in ki si ga je ogledalo lepo število ljubiteljev odbojke, je trajal skoraj dve uri. čeprav sta obe e-kipi še neuigrani smo bili priča razburljivemu dvoboju, ki se je še zlasti razvnel v zadnjem setu. Največ pričakovanja je prav gotovo vladalo za vrstni nastop Zagrebčanke Alice Gadžo v dresu Mebla. Lahko rečejo, da je popolnoma zadovoljiva in dokazala, da bo ekipi še kako ko-
ristna, ne le v napadu, kjer učinkovito izkorišča dejstvo,- da je levičarka, temveč tudi v obrambi in sprejemu, ki je skoraj nepogrešljiv. To, da so jo po končanem turnirju nagradili za najboljšo igralko, samo še potrjuje nadvse ugoden utis, ki ga je zapustila. Meblo je skoraj celo tekmo igral v postavi Mira Grgič podajačica, Vida Legiša univerzalka. Kralj in Maver krili, Gadžo in Slavec centra. Med vsemi je poleg Ga-džove izstopala tudi Brežanka Ksenija Slavec, ki ji igranje na nekoliko višji ravni kot doslej, zaenkrat ne povzroča težav.
Po finalni tekmi je bilo na vrsti bogato nagrajevanje, zbrali pa smo tudi nekaj mnenj.
Franko Drasič, trener Mebla: »Z
nastopnim svoje ekipe sem zadovoljen glede na to, da sploh še nismo pripravljeni. Dogovorili smo se za enostaven način igre z visokimi po-
»Da je tudi letošnja manifestacija tako dobro uspela, se moramo zahvaliti organizatorju, predvsem pa vam mladim športnikom in športnicam, ki ste zopet dokazali, da je šport predvsem sredstvo za navezovanje novih prijateljstev. In v duhu prijateljstva se je gotovo odvijala tudi ta priredi tev, ki je povsem dosegla svoj cilj in moja želja je, da bi še naprej nadaljevali po tej poti,« je na skupnem kosi u na Gradu sv. Justa dejal udeležencem 7. seminarja italijansko - ju goslovanskih študijev o košarki deželni delegat CONI Enzo Civelli.
Odbornik tržaške letoviščarske ustanove Galliano Donadel je kot Civeli potrdil, da so podobne prireditve izredno koristne za medsebojno spoznavanje predvsem mladine dveh sosednih držav, obenem pa tudi dejal, da je bilo letos le nekoliko preveč »agoni-zma« na igrišču.
dajami, da bi se izognili napakam, ki izvirajo iz medsebojnega nepoznavanja. Zame je bila tekma le test in v tem pogledu sem dobil koristna navodila za nadaljnje delo. Izboljšati moramo zlasti servis, v bodoče pa moramo težiti k temu, da bo naša igra v napadu hitrejša.«
Alico Dadžo smo vprašali, ali je s svojim krstnim nastopom pri Meblu zadovoljna : »Bila sem vsekakor premalo izkoriščena, drugače sem kar zadovoljna. Imamo še dovolj časa, da se uigramo, saj je v ekipi dosti novih igralk, moramo pa seveda izdelati več napadalnih kombinacij. Prvi vtis je vsekakor dober.«
ZLATA KNJIGA
1980	Koper
1981	Koper
1982	Fužinar
1983	Nova Gorica
1984	Meblo
»Tudi kanček agonizma na košarkarskih tekmah ne škodi,« je pripomnil predsednik deželne košarkarske zveze Norino Jacobucci. »Dodal bi celo to, da smo bili letos priča kakovostnejšim tekmam, kar tudi kaže, da se z mladimi tako v sosedni Jugoslaviji kot pri nas bolje dela.«
»Prireditev je povsem dosegla svoj cilj. Zbliža'a je mladino sosednih mest severnega Jadrana. Preživeli smo tu pri vas dva nepozabna dneva. Upam, da bomo tudi mi prihodnje leto na Reki kos nalogi in da bomo mladim športnikom in športnicam priredili takšen sprejem in bivanje,« je dejal sekretar zveze telesnokulturnih organizacij Reke Lučano Sušanj, ki je bil še pred nekaj leti eden najbo’jših srednjeprogašev v Evropi.
»Lahko smo ponosni, da naši dve državi iz leta v leto izboljšujeta prijateljske stike. In da je to res, ste
Nekoliko daljši pogovor pa smo imeli s trenerjem Nove Gorice Ivanom Kovačičem, ki je dober poznavalec odbojke z obeh strani meje. Najprej smo ga vprašali, nam naj kaj pove o svoji ekipi.
»Kateri so vaši letošnji cilji?«
»Predvsem kaliti mlade igralke in s čimboljšo igro doseči sredino lestvice, saj bo konkurenca v drugi ligi zelo izenačena.«
»Vaše mnenje o Meblu. . .«
»Pot združevanje* ki ste jo izbra H v zamejstvu, je edina pravilna, saj en sam klub ne more doseči tako dobrih rezultatov. Letošnje okrepitve so za ekipo zelo pomembne, zlasti mala podajačica (Mira Grgič op. ur.), ekipa pa je na mreži zelo močna.«
»V soboto ste v kvalifikacijah i-grali s Friulexportom. Katera je vaša ocena o združeni mladinski e-kipi?«
dokazali tudi vi mladi udeleženci na tej prireditvi, ki je po mojem povsem uspela. Na svidenje na Reki,« je dejal predsednik reške košarkarske zveze Nevio Baccarini.
»Imo i smo sicer nekaj težav s prevozi, ker so bile tekme na dveh različnih koncih. Vseeno pa smo zadovoljni, saj smo tako lahko spoznali tudi dve slovenski vasi kot Dolino in Zgonik,« nam je dejal znani reški košarkarski delavec Srdoč.
To so bili le nekateri vtisi predstavnikov delegacij petih mest severnega Jadrana, ki so se udeležili letošnjega 7. seminarja. V okviru te prireditve so odigrali tudi osem prijateljskih košarkarskih tekem, v katerih so bili med moškimi uspešnejši italijanski i-gralci, pri ženskah pa so bile spretnejše jugoslovanske predstavnice.
V moški mladinski reprezentanci Trsta sta igrala tudi dva Borova košar-
»Izredno me je presenetila. Opazno je načrtno delo, ki se odraža v kvaliteti igre, tako s hitrostjo kombinacij na mreži, kot v polju. Ogromno je tudi gibanja.«
Naj ob koncu omenimo še, da je bila za najbol perspektivno igralko imenovana mlada članica Nove Gorice Patricija Gukovec (letnik 1969).
V okviru proslav ob obletnici uboja Bazoviških žrtev je planinski odsek ŠZ Sloga priredil pohod, ki je kljub nenaklonjenemu vremenu zelo uspel, saj se ga je udeležilo lepo število ljudi, ki so v dobrem tempu prepešačili progo od Bazovice do Jezera, naprej ob robu Glinščice, mimo Drage in Peska ter po pokrajinski cesti do Gročane. nato pa po poljskih poteh do vrha Kokoši s ciljem pred spomenikom na bazoviški gmajni. Udeleženci štirih spominskih pohodov so prejeli srebrno značko, udeleženci dveh pa bronasto, (ak)
karja Korošec in Pieri, ki sta povsem zadovoljivo opravila svojo nalogo. Trener tržaške selekcije pa je bil Massimo Raseni, ki je o nastopu svojih varovancev takole dejal: »Igrali smo dve tekmi in v obeh smo tudi zmagali. Še posebno sem zadovoljen z nedeljskim srečanjem proti Reki. Moji fantje so zelo dobro igrali in številnim gledalcem postregli tudi z nekaterimi spektakularnimi akcijami. Žal, pa tudi v tej selekciji je bilo povsem jasno, da nam še vedno primanjkuje visokih igralcev.«
Izidi prijateljskih srečanj
MLADINCI:	Trst	- Pulj 85:60
(42:35), Benetke - Reka 85:76 (43:37), Trst - Reka 92:71 (37:30), Benetke -Pulj 87:63 (47:29).
MLADINKE: Pulj - Milje 68:54 (29:25), Reka - Benetke 75:73 (46:39), Reka Milje 47:45 (31:21), Pulj -Benetke 66:60 (34:28). (bi)
7. seminar italijansko-jugoslovanskih študijev o košarki
Prireditev kot zgled dobrih prijateljskih odnosov
Atletski memorial »Cadelli«
Uspešen nastop borovk
Na mednarodnem tekmovanju v Domžalah
Uspeh rolkarjev Devina in Mladine
V soboto popoldne je bil na tržaškem stadionu »Pino Grezar« atletski me-P^orial »Cadelli«, ki ga je organizira lo športno društvo San Giacomo. Tekmovanje je bilo namenjeno kadetom *h kadetinjam.
. Udeležba mladih atletov in atletinj m bila zelo številna in naši predstavita so dosegli nekaj zelo dobrih uvrstitev. Najboljši čas je dosegla bo-r°vka Tanja Kalc na 80 m z ovirami ? 12"4 in s tem izboljšala osebni re-,0rd in tudi zmagala, izkazala pa se tudi Carmen Naturai, ki je bila s 13”9 tretja. Pohvaliti velja še Bavčarjevo na 600 m, ki je s časom 1’55”0 Pi’Uv tako osvojila tretje mesto, dobro valk° SC k°ri*e tudi druge naše tekmo-
IZIDI
„	KADETINJE
°0 m z ovirami : 1. Kalc (Bor Inf.) i“-4; 3. Naturai (Bor Inf.) 14”1);
80
m: 3. Kalc (Bor Inf.) 10"7; Pavle-
tie (Bi
or Inf.) 11”5; Krmec (Bor Inf.)
11”6; Pilat (Bor Inf.) 11”9; Naturai (Bor. Inf.) 12”1; 600 m: 3. Bavčar (Bor Inf.) 1’55”0; Skok v daljino: 10. Pilat (Bor Inf.) 3,50 m.
Danes in jutri bo v Trstu deželno prvenstvo posameznikov aa kadete in naraščajnike, v sredo in četrtek pa v Sacileju za kadetinje in naraščaj-nice. Tu bo deželni odbor F ID AL določil atlete in atletinje, ki se bodo udeležili državnega prvenstva v Ric-cioneju, ki bo 21., 22. in 23. septem bra in kandidate za reprezentanco »under 15«, ki bo nastopala 21. in 22. septembra v Celovcu, kjer bo troboj »Alpe Adria«. Tega troboja se bodo u-deležili tudi atleti in atletinje Koroške in Slovenije. Med kandidati so nekateri že določeni. Tanja Kalc se bo udeležila državnega prvenstva v 80 m z ovirami in v štafeti 4x100 m. Troboja v Celovcu pa se basta udeležili Veronika Gerdol in Mitja Možina.
A. LASIČ
V	nedeljo je v Domžalah pri Ljubljani SK Ihan priredil propagandno tekmovanje v rolkanju. Tekmovanja se je udeležilo 51 rolkarjev iz osmih društev iz Jugoslavije, Italije in Avstrije, med njimi tudi devet Devinča-nov in dva rolkarja iz SD Mladina. Tudi tokrat so Devinčani dosegli dobre uvrstitve. Najprej moramo pohvaliti najrraajše, ki so bili izvrstni in so proti starejšim tekmecem tekli odlično. Tako je bil pri mlajših pionirjih (let nik 73 in mlajši) Andrej Legiša 5, E-rik lori 6. in David Širca 7. Mlajši pionirji so morali preteči 2.200 m.
V	kategoriji starejših pionirjev (letnik '70 - '72) je bila proga dolga 4.400 m in Andrej Antonič je pristal na o-dličnem drugem mestu. Prvo mesto mu je ušlo le za skromnih 19". Ervin lori je aabeležil 4. mesto in v isti kategoriji je bil še Rajko Zečevič, kateri pa nas je razočaral z 8. mestom. V kategoriji starejših mladincev (letnik '65, '67) na 8.800 m dolgi progi, sta
naša rolkarja Aleksander Sosič in E-lio lori dobro tekla. Bila sta ves č,as skupaj in tudi na cilj sta prispela skoraj skupaj. Uvrstila sta se i:a 7. in 8. mesto. Najboljša uvrstitev Devinčanov pa pripada znanemu tiskarju De Ebnerju, ki je v kategoriji veteranov zasedel prvo mesto.
Dobri uvrstitvi sta zabeležila tudi rolkarja iz Športnega društva Mladina. Prva odlična uvrstitev pripada Roberti Sardoč, ki je bila prva v kategoriji žensk, Gianniju Legiši (kategorija člani) pa je osvojil dobro 5. mesto.
IZIDI
Mlajši pionirji (letnik 1973 in mlajši) 2.20Ò m
1. Robi Gudlin (SK Ihan) 7’03”31; 5. Andrej Legiša (SK Devin) 8’35”69; 6. Erik lori (SK Devin) 8'48"23: 7. David Širca (SK Devin) 11T6’’52. Starejši pionirji (letnik 1970 - 72) 4.400 m
1. Štarbek (SK Ihan) 11T0"63; 2. An-
drej Antonič (SK Devin) 11’29”01; 4. Ervin lori (SK Devin) 12T4”44; 8. Rajko Zečevič (SK Devin) 14'26”92.
Ženske 4.400 m
1. Roberta Sardoč (ŠD Mladina) 12’07”10.
Mlajši mladinci (letnik 1968 - 69) 5.500 m
1. Bojan Kovič (SK Ihan) 14'29”27. Starejši mladinci (1965 - 67)
8.800	m
1. Marko Povirk (SK Ihan) 19’20"53; 7. Aleksander Sosič (SK Devin) 22’46”10; 8. Elio lori (SK Devin) 22’46"20.
Kat. veteranov (1949 in starejši)
8.800	m
1. Oskar De Ebner (SK Devin) 22’51”30.
Člani (1950 - 64)
8.800	m
1. Maks Lahner (Šport Union) 18’33"44; 5. G tanni Legiša (ŠD Mladina) 19’29”40.
ELIO IORI
Nekaj vtisov z državnega prvenstva v minivolleyu
Velika propaganda za odbojko
Kot smo že poroča'i se je prejšnji tok v Sieni zaključilo 6. državno Cj Venstvo v mini odbojki. Manifestala je bila le propagandističnega znala, organizator pa je ob zaključku [j Uradno objavil tudi končno lestvico, prt . Poudarili netekmovalni značaj on	it ve Pa so vse trojke prejele
i-.ko nagrade. Nagrajevanje je bilo , znanem trgu, kjer vsako leto prire-
V
.a u
£io konjsko dirko »Paio di Siena«.
tjjK igrišča so bila razmeščena po mpH 'n ulicah starega srednjeveškega osta, tako da so za mini odboj kar je Vf)vi.jali turisti s celega sveta. Tekmo-ška,Ja. sc j° udeležilo 96 ekip (48 mori- io 48 ženskih) s skupno 384 mlatil* ^kujkarji in odbojkaricami. Tr-a j10 in goriško pokrajino sta v Sieni ^topaia Sloga in Val, ki sta nasto-q, v moški konkurenci,
slovenski ekipi sta prijetno pretori- ^a' se je uvrstil na 23. mesto “Uigral je 9 tekem in štirikrat zma-’ enkrat pa remiziral), Sloga pa je
pristala na 43. mestu (s tremi zrna gami in šestimi porazi). Obe ekipi sta povsem zadovoljili, če upošteva mo, da sta pričeli gojiti moško mini odbojko šele pred enim letom.
Trener Vala Ivan Markič je o prireditvi dejal to'e: »Takih manifestacij v Jugoslaviji ni, zato je bila u-deležba na tem prvenstvu prvo srečanje s tekmovalno obliko mini odbojke, ki pa je za propagando odbojke zelo koristna. Ni pa vedno pravilna. V igri najdemo celo vrsto tehničnih nepravilnosti v primerjavi z »normalno« odbojko (mreža, način servisa, rotacija), kar utegne cefo škodovati. Najbolj škodljiva je prav rotacija. Kar se samega turnirja tiče pa bi dejal, da se mi ne zdi pravilno, da nastopa društvo z imenom pokrajine, katero predstavlja.«
Spremljevalka Sloge Valentina Vidali je prav tako mnenja, da je formula prvenstva za propagando in raz-
voj odbojke zeio koristna in da zelo privlači mlade odbojkarje. »Čeprav končni izid ni najpomembnejši cilj, pa se ne strinjam, da cona obrambe ni ločena od cone napada, kar daje visokim igralcem možnost, da izkoristijo svojo višino ob mreži. O organizaciji turnirja pa bi dejala, da je bila zelo dobra : otroci so uživali v igranju med temi starodavnimi stavbami,« je še dejala Slogina spremljevalka.
Nazadnje je svoje mnenje povedal še 12 letni goriški igralec Marko Volčič: »To je bilo moje prvo potovanje na kako prvenstvo; doslej nisem nikdar pomislil, da bi mi odbojka lahko dala možnost tridnevnega bivanja v Sieni, skupaj z vrstniki iz cele Italije. Zelo sem zadovoljen, ker sem odigral veliko tekem in spoznal veliko otrok, ki pa so nas večkrat čudno gledali, ker niso poznali našega jezika.«
Ivan Plesničar
obvestila
Jadralni klub Čupa
organizira v nedeljo, 16. t.m., jesensko društveno regato za kajutne jadrnice. Start ob 11. uri pred sesljan-skim zalivom. Nagrajevanje ob priliki društvenega večera, ki bo 19. oktobra. Vabljeni
Košarkarski odsek ŠZ Bor
obvešča, da bodo treningi za ekipe mladinskih kategorij potekali po naslednjem razporedu : propaganda (letnik 1972) vsak dan do vključno srede, ob 9. uri (trener Furlan), dečki (letnik 1971) in naraščajniki (letnik 1970) ob ponedeljkih, sredah in petkih ob 15. uri (trener Vascotto).
Košarkarska sekcija ŠD Breg
obvešča, da bodo treningi za mini-basket ob torkih in petkih, ob 16. uri v občinski telovadnici v Dolini.
Gimnastična sekcija ŠD Dom Gorica
vabi vse deklice (\ poštev pridejo 7 in 8 let stare deklice), ki jih veseli
ritmika, da se udeležijo redne vadbe, ki se je pričela 3. septembra. Do pričetka šolskega leta bo vadba na sporedu vsak dan, od 16. do 18. ure, v telovadnici Kulturnega doma.
ZSŠDI
obvešča, da bo do nadaljnjega urad ZSŠDI v Trstu odprt v popoldanskih urah le ob torkih in četrtkih od 16.30 do 20.00.
Nogometna sekcija ŠD Breg
obvešča, da so se v Dolini začeli treningi cicibanov in mlajših cicibanov. V abimo fante, rojene v letih 1973, 1974, 1975 in 1976.
ŠD Sokol
sporoča, da bodo odbojkarski treningi za dekleta, rojena do leta 1972 in kasneje v ponedeljek, torek, četrtek in petek ob 18. uri na odkritem Igrišču Sokola v Nabrežini.
ŠD Primorje
obvešča, da so se pričeli treningi za mlade nogometaš i, rojene v letih od 1970 do 1976. Tre tingi so vsak dan na proseškem igrišč; i ob 17. uri.
No roč n Ino Mesečna 10 000 lir - celoletna 120 000 lir. V SFRJ številko 20 00 din. naročnina za zaseb mke mesečno 180 00, letno 1 800 00 din. za orga mzaciie in podietia mesečno 250.00, letno 2.500.00
Poèmi tekoči ročun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Zo SFRJ Ziro račun 50101 603 45361 ADIT DZS 61000 Ljubl|ana Kardeljeva 8/II nad. - telefon 223023
Oglasi Ob delovnikih trgovski 1 modul (šir 1 st. vis 23 mm) 43 000 Finančni m legalni oglasi ? 900 lir /a mm višine v širim 1 stolpca Moli oglasi 550 lir besedo Ob praznikih povišek 20'. IVA 18 ; Osmrtnice zahvale m sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije Julnske krajine se noro čoio pn oglasnem oddelku PUBLIEST Trst Ul Montecchi 6 tel 775 275, tlx 460270 EST l iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI
11. septembra 1984
TRST Ul. Montecchi 8 PR 559
Tel. (0401 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382 -85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik BogumU Samsa
l/daja L JziT m tiska V' "^Trst
člen kaReneke
zveze Časopisnih zatoMkov FIEG
Neapeljski preiskovalci skušajo preprečiti »kamoristično vojno«
NEAPELJ — Agenti neapeljskega letečega oddelka so včeraj aretirali štiri osebe, ki so jih obtožili odgovornosti za umor kamorističnega kolovodje iz Forcelle Vincenza Avigliana in za dvojni umor bratov Giglio pri Secondiglianu.
Z včerajšnjimi aretacijami pa je kot kaže policiji uspelo prijeti za pravi konec niti, da bi lahko v prihodnjih dneh razvozlali zapleteni klopčič sedanje vojne med kamorističnimi klani. Vse se je začelo tiste tragike nedelje 26. avgusta, ko je v pravem pokolu izgubilo življenje 8 oseb v Torre Anunziati. Preiskovalci so si bili takoj na jasnem, da je to začetek vojne med kamorističnimi klani, ki skušajo prevzeti dediščino propadajočega Cutolovega »cesarstva« in klana »Nuova Famiglia«. Razsežnosti spopada so obenem dokazale, da
so interesi ogromni, za katere so kamoristični klani pripravljeni plačati najhujše žrtve. Pod vprašanjem je namreč trgovina z mamili in druga tihotapska dejavnost neapeljske regije, poleg seveda že klasičnih področij kamoristične dejavnosti.
V zapletenih kamorističnih zavezništvih pa so preiskovalci le s težavo iskali vezne člene vseh umorov, ki so se sledili po pokolu v Torre Annunziati. Kot rečeno, pa so z včerajšnjimi aretacijami prišli na pravo sled. Glavna krivca za sedanjo »kamoristično vojno« sta klana »Forcellianov«, ki jih vodi Luigi Giuliano, in »Capitonov«, ki jih vodijo bratje Russo. Vsekakor pa preiskovalci pripominjajo, da so uspehi proti kamori kratkotrajni, saj z onesposobitvijo enega klana, takoj prevzame njegovo mesto drugi.
Poplave na Tajskem
Poplave so v zadnjem času popolnoma paralizirale cele predele Tajske. Skupina oseb se je v skrajni sili zatekla na majhno ped zemlje (Telefoto AP)
Medvedje pravice
Kako se bomo ogrevali pozimi ?
WEST GLACIER (ZDA) — Medveda, ki je ranil dva turista, medtem ko sta hotela nabrati nekaj jagod v ameriškem naravnem parku Glacier, oblasti ne bodo »preganjale«, ker se je žival obnašala povsem naravno, ko je želela zaščititi svoj vir prehrane.
Zgodba pa je naslednja: medved »grizzly« je moškega in žensko napa del proti večeru, ko sta prišla do območja, preplavljenega s sladkim jago-diščem. Medved ju je nekaj časa opazoval, nabiralca pa ga nista zaznala, vse dokler se ju je lotil. Uspela sta mu zbežati in splezati na drevo, orjak pa ju je zbezal z njega in ju izmenično premikastil.
Turista sta jo k sreči odnesla brez hujših poškodb, opis, ki sta ga dala preiskovalcem pa vsekakor ne bi zadostoval, če bi le ti želeli izslediti storilca in ga »pravično« kaznovati. Kot rečeno pa se to ne bo zgodilo, saj je žival le poslušala svoj naravni nagon in ubranila letos bolj slabo rodne jagode pred nepoklicanimi požrešneži.
RIM — čeprav se poletje komaj počasi izteka, Italijani že mislijo na zimski čas, pa čeprav le v statistikah. Tako je izredno zanimiva raziskava, ki jo je opravilo Državno združenje potrošnikov o raznih sistemih ogrevanja, ki ga uporabljajo v Italiji v zimskih mesecih. Tako je presenetljivo na prvem mestu ogrevanje s plinskim oljem, saj na ta način pozimi kuri približno tretjina vseh Italijanov. Na drugem mestu uporabe goriva je spet presenečenje : približno dvaindvajset odstotkov Italijanov namreč še vedno kuri s pečmi na drva ali na premog. Plinsko ogrevanje se z odstotkom manj nahaja na tretjem mestu »toplotne lestvice«, medtem ko je iz te raziskave razvidno, da
ljudje vse bolj opuščajo električno kurjavo, ta sistem namreč uporablja le šest odstotkov Italijanov.
Ena izmed največjih novosti v »tekmi proti mrazu« pa je uporaba električne odeje ali »termofora«. Samo v lanskem letu so namreč v Italiji prodali približno 700 tisoč teh električnih odej, letos pa predvidevajo, da jih bodo prodali še mnogo več. Glavna odlika tega novega sistema zimskega ogrevanja je prav gotovo smešno nizka cena porabe energije: osem ur uporabe »termofora« stane potrošnika le 70 lir! Vendar pa Državno združenje potrošnikov opozarja kupce, naj kupujejo le tiste odeje, ki so označene z zaščitnim znakom »IMO« ministrstva za industrijo.
Tudi v Italiji skušajo nadoknaditi zamujeno
Ponovna uporaba odpadnega materiala
BRIXEN — »Kultura odpadkov« ali reciklaža odpadnih materialov, predstavlja v Italiji posel, vreden od dveh do treh milijard lir: na tako vsoto namreč ocenjujejo potencialno vrednost surovin, vsebovanih v odpadnem materialu.
Izhajajoč iz predpostavke o vse večji občutljivosti javnosti do . možnosti, ki jih ponujajo »rudniki rabljenega materiala« in upoštevajoč raven sodobne tehnologije, je kaj lahko priti do zaključka, da gre pravzaprav za čisto spodoben posel. V začetku letošnjega leta je na tej osnovi nastala »joint venture« med
rudniško družbo SAMIM iz skupine ENI in družbo TONOLLI iz pristanišča Marghera : ustanovili sta družbo SAMETON, specializirano za reciklažo neželeznih kovin. Gre za velikana tega novega sektorja, saj razpolaga s kapitalom, ki presega 250 milijard lir in zaposluje tri tisoč oseb, porazdeljenih po devetih različnih obra-
tih. Sedanji letni promet dosega 500 milijard lir, v bližnji prihodnosti pa bo po predvidevanjih krepko presegel tisočico zvenečih milijard. Po razsežnosti in raznolikosti kovin, ki jih obdeluje no visokem tehnološkem postopku, je SAMETON ena največjih tovrstnih družb na svetu.
Vprašanje reciklaže neželeznih ko-
vin so posebej obravnavali na simpoziju »Okolje in naravno bogastvo«, ki ga je padovska univerza priredila v svojem poletnem središču v Brixnu. Med referenti so bili tudi predstavniki družb SAMIM, TONOLLI in drugih, ki delujejo na tem področju, kot na primer SAVA, pa tudi raziskovalci in strokovnjaki.
Poudarili so vse večji pomen reciklaže surovin zlasti za Italijo,*-ki ne razpolaga z velikimi naravnimi bo-gastiv in zlasti ne s kovinskimi rudninami. Nova industrija »odpadkov« pa povrhu krči porabo nafte, saj občutno prispeva k energetskemu varčevanju: energija, ki je potrebna za reciklažo, je bistveno manjša od tiste, ki jo porabimo za predelavo surovin.
K prihranku surovin in energije pa gre prišteti še eno, prgv tako dragoceno prednost reciklaže' pomaga pri omejevanju ali celo odstranjevanju onesnaženosti okolja.
Vt^.vVttvl Klic divjine
%
A SE 3E, PREPLAŠEN ZARADI NENAD-r SPREMEMBE V N3ENEM VEDEN3U, DSNIAL V BEG».. KO STA PRITEKLA Ml-O FRANCOISA, 3E TA S SEKIRO PO-3LKEL STEKLO PSICO«.
Ozka meja med praznoverjem in goljufijo
Sla po lahkem dobičku glavni zli duh Afrike
DAKAR — V sugestivni tradicionalni Afriki je še vedno živo prepričanje, da je človekovo življenje povsem odvisno od »borbe duhov«. Vsakega posameznika ščitijo njegovi predniki in, seveda, tudi čudodelni »gri-gri«, amulet, ki odganja zlo.
Čeprav so v veliki meri islamizirani ali pokrščeni, zahodni Afričani globoko v sebi še danes verjamejo v »djine«, dobre in zle duhove, s katerimi se uspešno sporazumevajo le čarovniki. Toda, poleg uradnih, posvečenih vračev, je vse več tudi prevarantov, ki obilo zalagajo kronike lokalnih časopisov.
V Senegalu je ta trenutek v veliki modi razmnoževanje denarja, ki 0a omogočajo dobri duhovi. Nekemu delavcu, povratniku iz Francije, se je na primer pripetilo, da je v želji po čim obilnejši pomnožitvi svojega imetja, porabili 15 milijonov težko prigaranih frankov (več kot 110 milijonov lir) za lažnega vrača in duha »samarusa«. V zameno je naivnež dobil obljubo, da mu bo »samarus«, potem ko se bo prepričal, da je položil denar v dogovorjeni zabojček, omogočil postati najbogatejši človek v Afriki in živeti celih sto H-
V času »preizkušnje« (medtem je denar že izginil), je »samarus« hotel nesrečnika poročiti s »hudičevko«: Senegalec je moral pristati na ljubezenski sestanek v hotelski sobi in — da ne bi užival vrača in huda.
vsaj potipati obline lepe »hudičevke«, za to priliko posebej plačane «lepotice noči«. Na ta način je polnih devet mesecev izpolnjeval vse želje in zapovedi »vrača« in »duha«, upajoč da končno postane miljarder. Ko je naposled izpolnil zadnjo nalogo in zaklal črno kozo z belo liso med rogovoma, je kanc-no odprl zabojček, ki je namesto kupa denarja prazen zazeval vanj. . . Seda)
skesano čaka na izide sodne preiskave.
Medtem ko je o tovrstnih prevarantih vse jasno, je manj razumlPv.°’ a prav tako resnično, da se tudi nekateri naravni pojavi še danes pojasnjuj jejo z jezo duhov. Zadnji primer opisuje dnevnik Slonokoščene obale, k)6) je znano, da morje v tej in v nekaterih drugih deželah Gvinejskega zaliva v času velikih plim razjeda obalo. Za mnoge lahkovemeže je to znak, da s duhovi besni, ker jih nihče več ne spoštuje, ne daruje žrtev, kljub temu da morje intenzivno močno izkoriščajo. Za druge spet pomeni, da je ocean vaz
II l/l JI /E. tl 41.0 ll-ctiv Ulj HHVV 1147	M.n.l/1 WLUJU.	Ul U(yC O £J«- L puntuti UU JD	•
jarjen, ker je priča moralnemu in gmotnemu propadanju: v morje končaJ številne žrtve zločinov, na nieaovih obalah va se doaaiaio vse mogoč vrste zla.
številne žrtve zločinov, na njegovih obalah pa se dogajajo vse
List ugotavlja, da je čudno, ker se na koncu usi obračajo na ne pa na vrače, ki so kvalificirani za sporazumevanje z duhovi. Toda, z du«o oli brez njih, morje neustavljivo napreduje in marsikje načenja delo c veških rok. Med Togom in Beninom so morali na primer zgraditi novo ces • ker je staro voda že močno ogrozila.
Če je v teh zgodbah najti katerega od duhov, potem je to gotovo duh zaslužka, ki povzroča, da z obal izginjajo ogromne količine peska, v t pa po mnenju strokovnjakov tiči razlog za rušenje ekološkega ravnoteZJn0 Za ugotovitev pravit razlogov in pič*»cJL.; nadaljnje crczije pa je P°ffCr. mnogo raziskovanja in — denarja. Glede na to, da ga duhevi ne razmnozu) J • pa so taka razisko.anja daleč predraga za dežele, ki jh tarejo še mnon večji problemi kot je »jeza morskih duhov«.