Pisma iz krajev. Vurberg. Ruski sanatorij v gradu je dobro zaseden. Rusi iz vseh lirajev ruske države se zdravijo tukaj, pa tudi Srbi prihajajo sem. Vodstvo sanatorija si je omislilo tudi radio, da imajo bolniki zabavo ter poslušajo godbo, petje in druge prireditve iz raznih evropejskih mest. Naše izobraževalno druStvo je imelo prej predstave v gradu, ker je tam posebna soba prirejena za gledališče. Ker pa v gradu rabijo prostore Rusi, se bo naš društveni oder izselil iz grada in ravno zdaj se prireja v poslopju pod gradom velika soba, kjer se bo oder postavil in kjer se bodo vršili večji sestanki. Včasih je v tem poslopju razbijal kovač, hranjevalo se je vrtnarsko orodje in grajščinsko zrno, zdaj se bodo pa vršile predstave. Tu bo naš Društveni dom. Na svetu se pač vse demokratizira, celo poslopja se ne morejo ubraniti. Fram pri Mariboru. (Velik vlom.) V noči od 13. na 14. t. m. je bili zvršenv trgovino Alfonza H6genwarth vlom, ki je prinesel vlomilcem obilen plen. Odnesli so iz trgovine 40 komadov ženskih ;iaglavnih robcev, 60 srajc, 990 metrov sukna, 50 kg sladkorja, 46 kg raznega usnja, 100 kv. metrov finega ševro usnja in 5000 D gotovine, katere so našli v blagajni. Blago so sigurno naložili na voz ter ga odpeljali. Trgovec trpi škode 31.775 D. Za vlomilci manjka dosedaj vsaka sled, spadajo pa sigurno k družbi, ki je v lelošnjem letu izvršila velike vlome v trgovine v mariborski oblasti. Doslej se je lorožništvo zaman trudilo, priti prevejenim vlomilcem na skd. Kotlje v Mež. dolini. (Ogenj). V torek popoldne, dne 14. t. m. je nastal pri posestniku Vinkotu Gostečniku pd. Renarju v Podgori ogenj, ki mu je popolnoma upepelil njegovo gospodarsko poslopje; v veliki nevarnosti je bila tudi hiša, ki stoji tik škednja, vendar se je posrečilo požrtvovalnim gasilcem, da so jo še rešili, dasiravno se je že vnela streha. Pogorelec je vsled požara zelo hudo prizadet, ker so mu zgoreli vsi gospodarski stroji, veliko gospodarskega in poljedelskega orodja in pa vsa krma in vse žito, ki je bilo spravljeno v škednju. Zavarovan je samo za 4000 D; škoda pa se ceni na 70.000 D. Ogenj so zanetili mali otroci. Apače pri Gor. Radgoni. V tukajšnji župni cerkvi se je 31. avgusta t. 1. prvokrat obhajala lepa slovesnost, ko je pet kandidatinj šdskih sester, med temi dve učiteljici, napravilo časne obljube. V globoki pobožnosti in srčni molitvi so čakale pred cerkvenimi vrati, da so bile slovesno vpeljane pred veliki oltar. Pred oltarjem je imel na kandidatinje krasen govoi prelat in vseučiliščni profesor preč. g. dr. Malija Slavič. Nato so se vršile sv.*obljube v roke škof. pooblaščenca, č. g. dekana Jos. Weixl od Sv. Križa pri Ljutomeru. Po opravljenih predpisanih cerkvenih molitvah je opravil č. g. dekan slovesno sv. mašo, med kalero so kandidatinje lepo pele slovenske pesmi. Prvo slovensko cerkveno petje je na orglah spremljala prednica č. s. Eufrozina. Ob sklepu redke slovesnosti je bila zahvalna pesem Te Deum. Navzočih je bilo 7 duhovnikov. Istega dne popoldne ob pol 4. uri pa je prišlo novih 9 kandiditinj, katere so bile prejšnji dan preoblečene v redovno obleko pri Sv. Petru niže Maribora, da nastopijo enoletni novicijat ali leto poskušnje. Nepopisuo veselje je zavladalo med prejšnjimi in novimi. Sv. Trojica v Sloy. gor. Pri nas se namerava ustanoviti kmetijsko nadaljevalna šola. Izvolil se je začasni šolski odbor, ki je že odposlal merodajnim kr-ogom prošnje za prostovoljne prispevke za vzdrževanje te šole. Pouk se bo vršil v zimskih mescih p>o šest ur tedensko. Poučevalo se bo veronauk, računstvo, kmetijsko spisje, gospodarstvo, zadružništvo, kmetijsko prirodoiznanstvo (poljedelstvo in živinoreja) in zakonodaja, toraj za našega kmeta važni predmeti. Mladeniči, ki želijo obiskovati to šolo, se naj kmalu zglasijo pri upravitelju tukajšnje šole. Mladeniči, porabite priliko ter se oglasite v velikem številu! Na občinah, okrajnem zastopu in denarnih zavodih pa je ležeče, da pride do ustanovitve te šole. Sv. Lovrenc v Sloy. goricah. Smrtno se je ponesrečila y sredo 15. septembra popoldne Marija Toš iz Gabernika. Padla je pri pobiranju sliv z drevesa. Ko je bila previdena s svetimi zakramenti, je še umrla isti večer. V kratkem bi lahko obhajala 50 letnico poroke. — Na Vodolu je umrla prevžitkarica Neža Slodnjak. Obgrizla jo je stekla mačka. Zapeljali so jo v Pasterjev zavod v Celje. Ko se je vrnila, je po kratki bolezni umrla 12. sept. Sv. Bolfcnk y iSlov. goricah. Ponos vsake kmetije je čedna hiša, čast vsake župnije pa lepa cerkev. Zato smo svojo župnijsko cerkev letos meseca julija in avgusta, deloma še meseca septembra znotraj in zunaj popolnoma prenovili, prekrili streho in olepšali pročelje. Zidarsko delo je bilo v rokah tvrdke Treo in Macun iz Ptuja, slikarsko d-ek> je opravil gospod Manko iz Kapele pozlatarsko gospod Zoratti iz Maribora, mizarsko pa domači delavci. Cela stavba naredi zdaj na obiskovalca mogočen in vendar nežen vtis. Blagoslovilo se je novo delo na praznik Marijinega imena. Cerkev ej bila ta dan podobna lepemu gaju, tako okusno so jo okinčale pridne in spretne roke z zelenjem in svežim cvetjem. Z veseljem bo zdaj tudi vfiak prinesel svoj dar, da se pokrijejo stroški prenavljanja. — V Bišu je 10. t. m. umrla kmetica Ana Muršec, pd. Živkova, rojena Gomzi. Bila je od vseh spoštovana radi njene miroljubnostl in blagosrčnosti, revežem je bila dobrotljiva mati, ibolnikoin sočutno tolažnica in pomočnica, tako da jo bodo vsi težko pogrešali. Bodi ji Bog bogat plačnik za vsa dobra dela! Sama pa je morala dolgo in veliko trpeti: zadnje leto sploh ni mogla več boditi, domači so jo na vozu pripeljali v cerkev. Zdaj je prestala trpljenje — upamo, da si je z njim zaslužila venec rnučeništva. Ptoj. (Nov živinozdravnik.) Naš domačin, g. živinozdravnik Anlon LcSnik je opustil državno službo v Bosni, kjer je bil nameščen in se je nastanil kot živinozdravnik v Ptuju. Za srdaj uraduje v Zupančičevi gostilni. Zelimo našemu domačinu obilo uspeha in ga tudi vsem priporočamo. Brca; pri Ptuju. V nedeljo so se kopali v Vičavi. Med njimi je bila tudi gospodična Zalnznikova, ki se je z dnnimi solnčila na bregu. Nato so šli plavat. Zalaznikova je skočila v Dravo in pndla na zarjavelo k«so ali srp, ki je bil zataknjen v dno. Prvi hip ni ničcsar čuiila in je mislila, da se je samo malo potolkla. Sredi Drave je rekla dmpim, naj plavajo naprej, češ, da ona ne morc, ker ji je slabo. Nekaj časa ]c še plavnla, nato pa začela klirati na pomoč. Čez nekaj i"asa so Sli kopalri s čolnom na p<imo^. a deklice niso več doscgli, ker je že izginila v valovih. V pondeljek zjulraj so nnšli truplo blizu igrišča na Bregu pri Ptuju. Imenovana je bila rejenka pri nekem kmetu na Vičavi in doma iz Celja. Sv. Marjeta nižc Ptuja. V pondeljek, dne 20. t. m. srno izročili materi zemlji truplo umrlega Franca Letonja, poseslnika v Zagajičih. 1'okojni je trpel že daljc časa na želodčnih tvorih in tudi dvakratna operacija, katcri se jr podvrgel v bolnici v Ptuju, ga ni mogla več rcšiti. Zaželel si jc ilomov, kjer je spravljen z Bogom v krogu svojih domačih mirno v Gospodu zaspal. — Blagi pokojnik je bil dober oče in skrben gospodar, znan in priljubljen daleč na okoli ter zvest prijatelj »Slov. Gospodarja«. — Počivaj v miru, dragi sosed, tvoji sovaščani in vsi ki so Te poznali, te bodo ohranili v trajno dobrem spominu! Sv. Martin na Pohorju. Dne 8. septembra 1926, ob 4. uri zjutraj jc izbruhnil požar pri g. Maks Furman, gostilničarju v Smartnem na Pohorju. Ko 60 nam zvonovi naznanili požar v vasi in klicali na pomoč, je prihitola požarna bramba in drugi gasilci, ki so imeli zelo težko gašenje in je bila ccla vas v največji nevnrnosii. Okrog pogoriSCa so sarao 6 m oddaljena lesena poslopja ter s slamo krita. Veliko dela je dalo gasilcem ln pridnJjn zenskam donašanje vode. Največja sreča je bila, kakor sicer ai navada na Pohorju, da ni bilo vetra, ker drugače bi bila lahko cela vas pogorela. Požar je nastal na neznan način. Gasilno društvo je imelo tam shranjeno obleko in orodje, katero je ludi yse popolnoma zgorelo. Zavarovano ni bilo ničesar, obleka ia orodje je še večinoaia na dolgu. Skoda znaša 11.000 D. Ker je društvo novoustanovljeno in se bori z velikimi težkočami za obstoi, prosi dobra srca za milodarne podpore. Francu Ritterju, bivšemu plačilnemu natakarju v Zidanem roostu, sedaj gostilničarju y Smartnem je zgorelo veliko obleke, zlalnine, preprog in še drugo; zavarovanega ni imel ničesar. Skoda znaša 25.000 D. Maks Eisenhutu, poslovodju tvrdke Stiger je zgorelo veliko obleke. citre, knjige in še drugo; zavarovano pa ni imel ničesar. Skoda znaša 4000 D. Ernstu Razboršek, pomočniku tvrdke Stiger je zgorelo tudi veliko stvari. Skoda znaša 3000 D; zavarovano ni bilo. Leopold Vorša, Irgovec je imel tam posojenih 16 komadov zelo lepih knjig in 1 lepe citre, kar je tudi zgorelo. Skoda znaša oOOO D. Poljčane. (Tatvina živine.) Posestnika Jožefa Kegu iz Spod. Ljubične pri Poljčanah so obiskali v noči od 13. na 14. t. m. živinski tatovi. Ukradena sta mu bila iz hleva junec in telica, yredna skupaj 3750 D. Tatvine je osumljen neznan 40—50 let star možakar, ki se je dan preje ponujal Kegu za hlapca. Tat je precej močne postave, črnih las, pristriženih, črnih brk ter slabo bblečen. Makole. Prihodnjo nedeljo, dne 26. sept. obhajamo pri nas lepo slovesnost. Dobimo tri nove zvonove, največji tehta 1500 kg, drugi 700 kg, tretji 200 kg, enega imamo še v zvoniku, tako, da bomo imeli zvonenje kakor pred vojsko. — Zvonovi stanejo nadl 100.000 D. Dolgo smo čakali na zvonove, sedaj smo jih vendar dočakali! Zato pa jih bomo tudi slovesno sprejeli, ko jih y sojboto popoldne pripeljejo iz postaje Slov. Bistrica. O poteku sloyesnosti yam jbomo poročali v prihodnjem Slov. Gospodarju! Slovenjgradec. Pod tem naslovom je neki dopisnik priob&l v >Jutru< od dne 15. septembra dopis, v katerem napravi daljše razmotrivanje o surovosti naših kmetskih in delavskih fantov. Cela zgradba lepih besed pa se razblini kot pene ob suhi ugotovitvi, da je večina navedb, na katerih naslanja dopisnik svoje očelovske opomine, laž. Morilec Jurij Pižeta ni bil nikdar član orlovskega odseka v Slovenjgradcu in tudi ne kje drugod. Kak& pa je prišlo do tega žalostnega dogodka, bo pa že razjasnilo sodišče, ne pa nad vse tako nizke ljudi in dogodke vzvišeni dopisnik >Jutra«. Tisli poziv vsem, ki izobrazujejo kmetsko in delavsko mladino, pa naj jo izobrazujejo k lepemu vedenju, pa je vemo, kako bi razumeli. Menda naj jih vzgajajo tako, da bodoravno tako resnicoljubni kot on in da bodo znali tako isto hinavsko zaviti oči pred moralo . . . In kako gospod dopisnik natančno ve, da so vsi delavski in kmetski fantje, člani izobraževalnih in< orlovskih društev, ko gotovo ni bila niti dvajsetina pri naboru. navzočih fantov, ki bi bili pri kakem društvu. Zapiše pa tako mirno in prepričevalno tako obrekovanje, kot bila to znanstveno najbolj utemeljena resnica. Najbrž obsodi ta krivogledi dopisuu takoj vsakega človeka, ki ga vidi pijanega, za Orla, pa če bi ravno bil najbolj vnet jutrovec in SDSar. Pa je le malo prehudo, prenatančno in prenapredno mišljenje, ki bi tudi napredne yrste zelo decimiralo. Sv. Neža na Brdinah, Sele. (Blagoslavljanje zvona.) Ker soimele zdaj vse sosedne fare -syoje lepe nedelje in smo mi bolj, skromni in ponižni lujdje, smo čakali z novim zvonorn dva meseca, v nedeljo, dne 12. septembra pa smo ga ob najlepšem vremenu in veliki udeležbi vernikov vendar blagoslovili. Novi zvon se zelo lepo ujema s prejšnjim, ki smo ga blagoslovili lani. Oba delata čast tovarni na Jesenicah. Srečno v zvonik potegnila in, brzo instalirala sta ga gg. tesarski mojster Fr. Kavc iz Guštanja in Dularov Tonček, Anton Luter. Vsi smo bili veseli, ko sta medJ procesijo in sv. mašo pela že oba zvona. Največ se je trudil kakor za prvega, tako tudi za tega neumorni in res požrtvovalni cerkveni ključar Franc Grilč p. d. Vohnet, kakor tudi njegov nečak ia boter zvonu Joško Grilč, mladi Solarjev gospodar na Selovcu v štjanški fari. Obema kakor vsem dobrotnikom naj po priprošnji sv. Neže ibogato Bog poplača! Sv. Nikolaj—Sv. Jurij ob Taboru. Po devetdnevni mučni bolezni je dne 14. septembra, ob 5.35 zvečer mirno v Gospodu preminula v 67. letu svoje starosti mati Zakojnšek. Pokojnica je bila tiha, mirna, a yendar poznana daleč na okoli. Pa ne samo osebnoy ampak poznali so jo kot dobrotnico, saj je tolikim delila miloščine. Rajna je bila iz ugledne rodbine Kralj, občina Marija Reka. V mladih letih je bila cerkvena pevka, dokler se ni leta 1886 po~ ročila in se preselila k Pošebalovim. Tukaj je njeno šibko naravo trudapolno delo, trpljenje, skrb in materinstvo desetih otrok oslabelo, da je kmalu občutila bolezen v sebi, ki jo je večkrat položila v postelj. Tako z izčrpanimi močmi jo je v noči od 6. n* 7. sept. doletela slabost in vsled nenadne omedlevice je padla z vso silo na tla, kar je pretreslo vse organe in je morala leči v posteljo, iz katere ni več vstala. Počivaj zlata mama v miru ter moli Boga za nas žalujoče, da se vidinio tamkaj nad zvezdamL N. v m. p.! Braslovče. Smrtno se je ponesrečila v Parižljah, župnija Braslovče, M. Babič. Padla je s hlevskih stopnic tako nesrečno, da je radi poškodbe notranjih organov v par trenutkih vunrla. — Gostilničar in trgovec na Grablji ob Savinji, občina St. Pavel pri Preboldu, je žagal drva na cirkularni žagi. Pri tem pa mu je priletel kos lesa v glavo s tako silo, da je ostal na mestu mrtev. Po drugih vesteh pa je pri delu izgubil ravnotežje, omahnil ter zadel z glavo ob žago, katera mu ej glavo dobesedno prerezala. Celje okoliea. V torek, dne 21. t. m. je celjska in okoliška katoliška mladina enega izmed svojih najboljših spremila k večnemu počitku. Mirnikovega Lojzeta z Babnega ni več. Zavratna bolezen, ki si jo je nakopal v ruskem vjetništvu tam ob bregovib matrodnaje Volge, je storila prerani koncc njegovemu lcpcmu ir* vzglednemu življenju. Rajni Lojze je bil vzor pravega krščanskega mladeniča, vnet in navdušen Orel. JMnogo let je predsedo yal tukajšnjemu orlovskemu odseku. Po vrnitvi iz vjctništva je bil predsednik celjskega orlovskega okrožja, dokler niso začele pešati njpgove telesne moči. Bil je vnet član gasilnega društva na Babnem, odbornik krajevne organizacije SLS itd. Dokler rm» je dopuščalo zdravje, se je živahno udeleževal vscga javnega dela v blagor ljudstva. Zato bo pa tudi ostal vsem, ki smo ga poznali in z njim delovali v nepozabnem spominu. Lojzetu, ki je šel k očetu, k bratu Francu, ki je padel na Doberdobu in k dvema sestrama, želimo večni mir in večno plačilo pri nebeškeni Očeto. Njegovi žalujoči mamici, bratom in sestram, ki jih je rajni Lojzetako zelo Ijubil, pa naše iskreno sožalje. gmarjc pri Jelšah. Naše šmarsko ljudstvo je zadnji čns veliko pridobilo s prireditvijo kmetijskega in konzumnega druStva, ki sedaj res z vso vnemo deluje v korist našega kmetskega ljudstva, ki mu je v prvi vrsti namcnjeno. Novi poslovodja, ki ima višjo trgovsko strokovno usposobljenost in je vnet delavcc v naših katoliških organizacijah, je trgovino konzumnega društva nanovopreuredil. Tekom meseca se je tako razmahnila, da so postali do sedanji prostori premajhni in si je morala privzeii še nce. Ke» je sedaj cclokupno vodstvo konzuma v rokah naših najboljSik mož in je blago boljše in bolj po ceni kot drugod, je našemu bolj revnemu ljudstvu s tcm veliko pomagano. Zato pa konzum tudi prav pridno obiskuje in dobiva do njega veliko zaupanje. LaSki okraj. Dne 5. septcmbra nas je zapustil žvinozdravnilč dr. Jerina, od takrat pa do sedaj pa še nimamo živinozdravnika, čeprav je zdaj čas drugega cepljenja svinj zopcr rdečioo. Ofe premestitvi dr. Jerinc se jo gOTorilo, da dobimo takoj nekeg* bolehnega gospoda iz Srbije. Povemo gospodu poljedelskemu ministru Puclju, da laški okraj ni za '¦ ivinozdravnika noben rekonvale&cent, ampak vsled hribovite i-jge še za zdravega prav težaven. Saljivci trdijo, da hoče gospod minister Pucelj učiti nas kmete šparati; saj pred sto leti tudi kmetje.-živinorejci niso toliko poklicnih živinozdravnikov rabili, pa je le svet stal, ampak so razni mazači z zagovarjanjem zdravili živino. Zopet drugi trdijo, da ni noben živinozdravnik za razno gospodo v Laškem dovolj demokratski štemplan, da bi smel v Laško priti. Naj že bo kakor hoče, vidi se pa, kako programatične in preroške besede je izgovoril dne 2. svečana 1920 pri Spanu v Malih Grahov-. šah samostojni govornik, češ: Gospodje jbodejo že sami med seboj napravili. Trbovlje. (Uboj.) V dalmatinski kleti gosp. Počivavška na Vodah so popivali brezposelni rudar Krajšek Franc, rojen 1893, doma iz Trbovelj, Dernovšek, rudar, in hlapec Martinčič Ivan, rojen leta 1900 pri Sv. Križu na Krškem. Močno dalmatinsko vino, katerega tukajšnje siromašno prebivalstvo radi nizke cene najraje pije, je omenjenim pivcem udarilo v glavo. Začel se je prepir med prvima dvema. Martinčič, hoteč se potegniti za Dernovška, je prišel tako v konflikt s Krajškom. Skočila sta vkup, Martinčič podere Krajška pod se, ga začne mikastiti, Krajšek izdere iz žepa nož in zverinsko zakolje Martinčiča v vrat ter mu še zada več nevarnih ran po obrazu. Uboj se je izvršil zunaj gostilne, ranjeni Martinčič je šel še okoli 50 korakov do zaloge Delniške pivovarne in je tam padel. Gospod Rojc je vse to slišal, yidel, kako je zaklani padel, poklical na pomoč, da so ranjenca odnesli v bolnico, kjer je pa kmalu nato uitirl. Marija Gradec pri Laškem. Nova trgovina se odpre 1. oktobra. Lastnik iste je Val. Klemenčič, zvest in delaven pristaš SLS. Ker bo trgovioa nudila dobro in ceno blago, jo še posebej priporočamo!