K
46	____ .„Vftviiu < U*“
5*ven Jugoslavije: Celo leto 160 din. Inseristi ali oznanila se zaračunajo p o dogovoru;
jouiü / din*
ran ou uxamuia se zaračunajo po uuyu»utu,
Upravništvo sprejema naročnino, i«serate Steodoisen političen list za slovensko ljudstvo
In reklamacije.
„Naša Straža“ izhaja v pondeljek, sredo la petek. Uredništvo in upravništvo je v Mariboru, Koroška cesia št. 5 Z uredništvom se more govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. ure.	Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Teilten ffitlnirban št 113.
56, številka.
MARIBOR, dne 8. julija 1925,
Letnik I.
pva velika svetovna bloka.
Vodja pokreta za združenje evropskih držav v unijo ali Panevropo, Rihard Coudenhove-Kalergi, je napisal o usodi Evrope članek, ki se v marsičem strinja v tem, kar sta zadnji čas izjavila, odnosno napisala sovjetski zunanji komisar Čičerin in znameniti nemški publicist Maksimilijan Harden. Mnogo zveze se najde tudi z razmotri van ji bivšega italijanskega državnika in pisatelja Nittija. Kakor znano, govorita čičerki in Harden o tem, da je cela Evropa v veliki nevarnosti angleške nadoblasti ali jerobstva, N itti pa -sploh dosledno trdi, da je stanje ustvar jeno z mirovnimi pogodbami za Evropo nevzdržljivo. Voditelj panevropskega pijkreta vse to potrjuje ter razmotri va o svetovnem položaju sploh in o evropskem še posebej približno takole:
Leta 1924 se je preneslo težišče svetovne politike, iz Evrope v Azijo, od Atlantskega oceana na Tihi ocean. Iz mnogih razlogov se je začel snovati azijatski blok narodov, ki sega od Vzhodnega do Kineskoga morja ter -lahko v najbližji bodočnosti postane najmočnejša zveza na svetu. Kar se tiče bogastva, bo nad njim seveda anglo-saksonski blok, ki predstavlja še zajednico jezika In kulture. Vzhod in zapad si Stojita nasproti in to je približno ona ista razdelitev, ki je leta 1911 dovedla do katastrofe.
V tej usodni razdelitvi se pa Evropa ne nahaja med protagonisti, ampak njene vodilne sile so postale v dva mi, ki se odigrava na Pacifiku, navadni statisti, ki nimajo moči, da bi na nekaj vplivale ali kaj preprečile. Evropa ni več svetovna moč, četudi ima večjo vojsko, kakor ves ostali svet. Ravno radi te vojske vzbuja povsod veliko nezaupanje. Slabost Evrope ni v njenem slabem položaju ali celo siromaštvu, ki ga je povzročila vojna, amipak v njeni kratkovidnosti in v njenem zavzemanju za najrazličnejše malenkosti. Z vojno in revolucijo oslabljena Rusija igra aktivno in uspešno svetovno politiko, ker smatra cel svet za objekt svoje zunanje politike, Francija pa gleda strmo na Porenje, Nemčija pa na Vislo. Obe državi se s tem izločujeta iz svetovne politike na svojo lastno škodo in 'na propad Evrope. Ko se na zapadu azijskega kontinenta pod imenom Evrope medsebojno trgajo, pa v Aziji na severu 'Rusija, na jugu Anglija, a na vzhodu Japonska ustvarjajo glavno moč. Na leb treh političnih poljih se razvijajo trije ogromni pokreti mas: boljševizem, islam in nacijonalizem. Boljševizem se naslanja na moč Rusije, islam ogroža moč Anglije, panazijatski nacijonalizem pa obrača svoje nađe v Japonsko. Ta nacijonalizem je politično in etično različen od evropskega, ker je azijatski nacijonalizem defenziven, evropski pa ofenziven. V enem samem letu je nasprotje med Anglijo in islamom silno naraslo, naraslo je pa tudi zbližanje Rusije s Kitajsko in Japonsko ob velikih simpatijah Indije in Sred nje Azije. Rusiji so se posrečili stiki med boljševizmom, islamom in obrambnim nacijonalizmom in naglo se pripravlja zveza narodov med Petrogradom in Singa-poro, kaj* pomenja dve tretjini človeštva.
Boj v Aziji je pred vsem boj med Anglijo in Rusijo. Prejšnja faza tega boja je bila rusko-japonska vojna, v kateri je Anglija podpirala Japonce, da si odpre pot v Tibet. Po tej zmagi je sledilo premirje, pottem pa celo Zavezništvo v boju proti skupnemu nasprotniku — 'Nemčiji, Po polomu nemške sile je pa takoj zopet izbruhnil rusko-angleški hoj v Aziji, čeprav v drugi obliki, ker je Rusija z revolucijo izgubila svoja materijalna sredstva boja, a jih je nadomestila z idealnimi sredstvi. Z orožjem propagande vodi nova Rusija borbo stare Rusije proti azijatski Angliji. Bojno polje se raztega od Bdečega do Žoltega morja.
Ob zbližanju Rusije z Japonsko raste zbližanje Anglije in Amerike. To prijateljstvo pa ima seveda tudi materijelne razloge, ker je Anglija plačala, svoje vojne dolgove. Anglo-saksonsko svetovno gospodarstvo prenaša svoje težišče od Atlantskega na Tihi ocean. Svetovni položaj je postal za Evropo obupen. Vsaka- azijat-iška svetovna vojna bo prenešena na evropska tla. Rusi in Anglosasi bi po ogromni prostornosti svojih držav tako vojno preživeli, Nemčija in Francija bi pa propa-. dii. Vsi, ki delujejo za ožjo zvezo meid Nemčijo lin Rusi jo >ia eni in med Anglijo in Francijo na drugi strani. ae~ iajo- za to katastrofo. Taka delitev ali take zveze pomenijo v vseh ozirih vojno razdelitev Evrope radi Azije. Prej ali slej bi se ti dve skupini za svetovno gospodarstvo spopadle nekje ob Renu in Evropa bi bila pokopana pod ruševinami. Samo panevropska zveza na pod lagi nemško-francoskega sporazuma zamore odvrniti to katastrofo in samo močna ter edinstvena Evropa bi lah ko ostala nevtralna v azijatski svetovni vojni. Evropa lahko samo potom federacije ali zveze evropskih držav prepreči vojno.
Veliki človek in prvoboritelj nove Nemčije Harden priporoča zvezo Francije, Nemčije in Rusije proti ne-
varnosti angleškega jerobstva, sovjetski komisar čičerki je dejal, da je to edini izhod', če nočejo vse evropske države postati- angleške evropske kolonije, Kalergi pa prišli za prvo samo na zvezo Francije z Nemčijo. On smatra —■ mogoče samo iz taktike za svoj pokret — novo Rusijo za enkrat za nekako evropsko nevarnost. Ne glede na to, ali je to zelo ali malo napačno, je pa treba naglasiti, da manjka doslej vsem razpravam o panevropejskem pokretu jasno in dosledno stališče glede kolonij posameznih evropskih sil v skladu z geslom: . Evropa Evropejcem, Amerika Amerikancem itd. Ang- j
lija je sposobna za jeroba Evrope le vsled tega, ker ima največ kolonij in ker ona objekte svoje zunanje politike najbolj gmotno izkorišča. Nemčija nuna več kolonij in če je objekt ruške zunanje politike Azija ali ves svet, ni to materijelno, ampak idejno — celo skladno z idejami:' Kalergija ali panevropskega pokreta.
Evropa se bo umirila Ln uredila le tedaj, če bodo vsi Evropejci doma, če bodo delali s tem, kar jim daje dom — Evropa, ter ne bo eden nadkriljeval drugega s silami, ki jih je drugim svetovnim delom in narodom odtrgal.
R. R. sporazumevanja.
že za ta teden se napoveduje RR vlada kot rezultat RR pogajanji in sporazumevanja. Od obeh strani so se že dajale izjave, da ne bo
nobene prehodne vlade,
ampak da se še pred poletnimi počitnicami skupščine sestavi RR vlada.
Samostojni demokrati
sp silno zbegani. Pribičevič je najprej grozil z nekimi »senzacijonalnimi razkritji«, potem je pa njegova »Riječ« v Zagrebu napadla radikale, češ, da so zagrešili »strašno izdajstvo nad svojimi preizkušenimi zavezniki v najtežjih časih.« Ves svet se mora smejati temu očitanju, ko je vendar znano, da so si samostojni demo krati dali prav dobro plačati svoje »zavezništvo« ter da so v svojih pašalukih tudi radikale terorizirali.
i	Zaupnica vodstvu HSS.
V nedeljo je bila v Zagrebu plenarna seja hrvats-kega narodnega zastopstva. Seja je bila polnoštevilno obiskana. K seji sa prišli vsi poslanci HSS in Hrvatske Zajednice in edino poslanec dr. Superbia je ostal vsled pogajanj z radikali v Beogradu. Seje se je nadalje udeležilo vseh šest bivših poslanem' HRSS, ki so med ustanovitelji' stranke., Pired palačo, kjer se je vršilo zborovanje, je bilo vse polno radičevcev iz vseh delov Hrvatske, ki so. vstrajali do konca seje, da čujejo poročila svojih- poslancev. Neposlaiicem je bil vstop na sejo strogo ■zabranjen. Po poročilu Pavle. Radiča o pogajanju z radikali in o položaju vobce, ki je bilo zelo rezervirano, se je izglasovala zaupnica.
Radičevci in zajedničarji.
Po raznih listih se naglasa, da je bila zaupnica P. Radiču postavljena na dnevni reci pred samim referatom, da bi se tako onemogočilo zajedničar jem prisustvo vanje na seji sami in da bi na ta način Pavle Radič poročal o situaciji samim radičevcem. Govori se, da so neki radičevski poslanci zahtevali od dr. Bazale, dr. Poliča dn Trumbiča, da naj položijo svoje mandate, ker niso bili izvoljeni kot zajedničarji, marveč kot radičev ci. Ostavke drugih zajedničarskih mandatov pa niso zahtevali radi lega, ker izgledh, da ostali zajedničarski poslanci povsem soglašajo s politiko HSS, med tem ko edino omenjena trojica predstavlja opozicijo,
Zajedničarji o sporazumu.
Zajedničarsko glasilo »Hrvat« je pisalo le dni o položaju med drugiiin tudi takole: Hrvatska politika se je
vedno gibala v smeri sporazuma. Jugoslovanski odbor se je dogovoril s predstavitelji srbskega naroda na podlagi sporazuma in tako je nastala Krfska deklaracija. Po prevratu so bili vsi Hrvati razve.n frankovcev za s po razum im bili so prepričani, da je druga politika sploh nemogoča. Proti sporazumu je bil Pašič, ki je na povratku v domovino govoril v Sarajevu o Srbih treh'
v.eroizpoveda-nj. Kmalu je za njim pricapljal Svetozar Pribičevič, ki je dne 1. decembra 1920 izjavil, da bo v desetih letih napravil iz Hrvatov boljše Srbe, kakor so Srbi sami. Vsled tega je začela borba za sporazum, ki so jo do svojega prihoda v Beograd vodili Hrvati sami. Na februarskih volitvah pa se je izjavila za sporazum že večina jugoslovanskega naroda in z govorom; Pavle Radiča je bila ustvarjena izhodna točka za današnjo situacijo. Pod silo razmer je moral končno tudi Pašič pristati na sporazum, toda ne za sporazum med! Hrvati in Srbi' temveč za sporazum med radikali in H-SS. — Ge se torej danes govori o sporazumu, potem to ni nič novega, temveč splošna narodna stvar, ki se mora danes ali jutri rešiti in ki je bila dogma Hrvatov od' prevrata dalje in ki je postala s prihodom HRiSS v Beo grad tudi dogma velikega dela Srbov. Danes ne ge za vprašanje sporazuma med Hrvati in Srbi, ker je ta misel že tu, temveč danes gre le za to, kakšen bo ta sporazum.	i
Radikali o sporazumu.
Radikalno »Vreme« je že koncem pretečenega tedna trdilo, da je dosežen sporazum v vseh vprašanjih ter nadaljevalo: »Radičevci so sprejeli popolnoma za temelj dela vidovdansko ustavo in sploh niti ne stavljaj« ■vprašanja o reviziji ustave. Vsi zakoni, ki se nanašaj« ■na udejstvenje ustavnih odredb, se morajo oživotvoriti'* ■Kot program vladnega dela v narodni skupščini so radičeve! sprejeli vse zakonske načrte, ki jih je izdelala1 ■sedanja PP vlada. To so v prvi vrsti dvanajstine, tiskovni zakon, zakon pravosodnega ministra o sodnikih, « ustroju sodišč, o drž. odvetnikih, o ureditvi kaznilnic -in drugi, potem zakoni prosvetnega ministra o višjih, 'srednjih in ljudskih šolali, končno zakon mimistrstvai iza trgovino in kmetijskega ministra itd. Radičevci spre jemajo vse glavne principe in odredbe v teh zakonskih' načrtih. Lahko se v teku debate v skupščini napravijo manjše spremembe, ki pa nikdar ne bodo privedle d« Večjih nesoglasij.«
politične vesti.
Pašieev pogoj. Kar nenadoma je sfavi! Pašič ali iz lastnega nagiba, ali pa po 'nasvetu Pribičeviča sledeči pogoj: Predi zaključkom RR sporazuma ali sestave RR vlade naj podpišejo vsi hrvatski poslanci izjavo, da smatrajo hrvatsko vprašanje za rešeno in da se od strani Radičeve stranke ne bo nikdar več postavilo na dnevni red. Ta Pašičev pogoj je celo mnoge radikale neprijetno presenetil. Kaj so radičevci sklepali v tej zadevi in koliko hrvatskih poslancev bi hotelo dati tak podpis, sedaj še ni znano.
Sporazum za razi» jan je hrvatskih vrst. Uvodnik zagrebškega »Hrvata«, ki ima ta naslov, pravi, da se iz zadnjega Pašičevega pogaja za sporazum najboljše vidi sporazum med Pašičem. in Pribičevičem za razbijanje hrvatskih vrst. Saj je. Pribičevič še posebej po-vdaril, da so zajedničarji ideologi hrvatske misli in da bi morali vsi hrvatski poslanici podpisati izjavo, da ni ■več hrvatskoga vprašanja. Če en deli podpiše, drugi pa ne, se bo pa že kdo «našel, ki bo v.PP korist ta razdor in spor še povečal.
Pogajanja za konkordat. Te dni se je vrnil iz Rima delegat naše vlade za sklepanje konkordata z Vatikanom, dr. Voj islav Janj ič, z na čelnikom ministrstva za vere Lauovičem. Pogajanja za konkordat se niso odložila, ampak so se samo začasno prekinila, da naši delegati informirajo našo vlado o poteku ’ pogajanj in da -dobijo za nadaljnja pogajanja nova navodila. Pogaja-
hja se bodo jeseni nadaljevala. Posebne težkoče povzročata dve vprašanji: 1. Odcepitev sremskih Hrvatov od! 'djakovačke škofije in priklopi lev k belgrajski nadškofiji. Ker Srem upravnopolitičbo ne spada pod velikega župana belgrajskega, hoče vlada na ta zvit način pripraviti Vatikan, da bi on prvi storil ta korak glede sremskih Hrvatov na cerkvenopolitičnem polju. Vatikan to vlogo odklanja, kakor tudi ni rešil reškega cerkvenega vprašanja definitivno, dokler ni bila Reka za Jugoslavijo definitivno urejena. 2. Vprašanje imenovanja škofov, kjer bi vlada rada imela prvo besedo. V tem oziru je stališče katoliške. Cerkve načelne važnosti in ona stremi za tern, da stare privilegije čim najhitrejše odpravi in uvede zopet čisto cerkveno stališče. Glede veronaufca in nekaterih upravnih stvari se je dosegel med delegati popolen sporazum. Istotako je soglasno utrjeno mišljenje, da so vsa liturgično-jezikovna vprašanja strogo interna vprašanja katoliške Cerkve. Lahko se reče, da vlada na obeh straneh najboljša volja, da; kmalu pridemo do konkordata.
Ostavka pravosodnega ministra dr. LukJiničja. Dine 7. t. m1, je bil ministrskemu predsedniku Pašiču predan akt pravosodnega ministra dr. Lukiniča, s katerim podaje dr. Lukinič ostavko na svoj položaj v vladi. Dr. Lukinič sporoča, da je njegova oslaka morala slediti, ker se sedaj, pred narodno skupščino razpravlja slučaji Thum-Taxis in radii tega smatra on za svojo dolžnost, da poda ostavko. Dr. Lukinič prosi Pasica, da vzame njegovo ostavko na znanje in jo predloži kralju. Ostavka je poslana' iz Karlovih Vari dne 3. 1. m.	j-
-------	j
Po svetu.
KULTURNEMU SVETU!
V vseh časih so se znale politične stranke iznebiti svojih nasprotnikov, če ne drugače, pa z nasiljem in umori. Kar ,pa se sedaj dogaja na Bolgarskem, to nima primere v zgodovini in more navdati sočustvujočega človeka z grozo.
Po političnih umorih v tisočih brez sodnega postopanja in sodbe se vršijo sedaj pod pretvezo sodnega postopanja justični umori v stotinah. Vojno sodišče deluje mrzlično. Ne samo politično prepričanje in idejna propaganda se kaznuje s smrtjo! Pod1 isti paragraf pade tudi pomoč, ki se jo nudi preganjancem in njih. otrokom-Da ne sme pomagati oče sinu, brat bratu, je grozovitost, ki je zgodovina ne pozna. Groza se stopnjuje naravnost v strahovitost, če se čita, da se ne prizanaša niti mladini. Mladoletni, po večini dijaki, Učenci in učenke se postavljajo pred sodišče, mnogi od njih so bili obsojeni na smrt in to za delikte, 'ki jih niti ne razumejo.
Pomilovanja vredna glupost Bolgarske, da ubija svoje duševne delavce, kot pisatelje, odvetnike, učitelje, profesorje, poslance, zdravnike, duhovnike — za te gre 'Večinoma — se maščuje obenem tudi na popolnoma ne dolžnih. Stari voditelji, mali otroci umorjenih so oropani svojih vernikov, svojih prehranjevalcev.
Nikakor se ne smemo pomiriti z dejstvom, da so se godili politični množestveni justični umori v vseli časih! Vendar enkrat mora trpinčeno, iz tisoč ran krvaveče človeštvo biti plat zvona in se braniti proti slepoti, krutosti, brezmiselnosti, pa naj pride od' katerekoli strani.
Kličemo ves civilizirani svet, da izrazi svoj gnus do (blaznega podjetja sedanjega bolgarskega režima in da zahteva z vso silo: To sramoto treba iz sveta izbrisati in ubogi, s 'krvjo prepojeni deželi je treba dati mir in napredek!
Konec z justičnimi umori-
Takojšnjo najširšo politično amnestijo za vse!
Ta proglas so izdali in podpisali učenjaki in človekoljubi na Dunaju. Proti sramoti Cankove vlade je bilo že več protestov, a je silno žalostno za kulturni svet, odnosno za kulturne evropske države, da doslej še ni ’bilo pravega odziva. Ravno nasprotno je rabeljski režim celo dosegel: povečanje svoje vojske kljub temu, da so priče o njegovem zločinstvu najverodostojnejše, in da se je razkrinkal celo zločinski slepar, ki je ponarejal razne »dokumente« za podlago obtožnic. Zunanji minister Cankove vlade je bil še najboljše sprejet v Beogradu in v Bukarešti.
Izprememba v italijanski vladi. Italijanska ministra De Stefani in Nava nameravata odstopiti. Finančno ministrstvo prevzame od De Štefanija dosedanji guverner v Libiji conte Volpi, narodno gospodarstvo pa Mussolini sam. Vzrok odstopa je nepovoljan položaj italijanskega državnega gospodarstva, zlasti padec lire.
Kriza italijanske valute. Zadnje tedne je pričela italijanska lira naglo padati. Koncem preteklega tedna je bil kurz lire na inozemskih borzah najnižji; za dva dinarja se je že dobila lira. Italijanska vlada je začela takoj z energično protiakcijo, da se kurz lire popravi. Finančni minister de Stefani je izjavil, da inozemstvo nima vzroka biti nezaupljivo napram italijanski valuti. Finančna situacija Italije je zelo ugodna; proračun je aktiven, nezaposlenosti v državi skoro ni, socijalni red je izboren in promet se normalno razvija. Tudi žetev obeta zelo ugodne rezultate. Vzrok padca lire je edino borzna špekulacija. Radi sanacije valute se je vršila v Rimu konferenca med zastopniki bank in Mussolinijem. Sklenjeno je 'bilo, da se izda strog dekret, ki bo onemogočil špekulacijo z liro. Posledica tega sklepa je bila, da se je kurz lire zopet dvignil. S padcem lire je bil najtežje prizadet jugoslovanski izvoz. V interesu našega gospodarstva je, da se italijanska lira zopet dvigne.
Mirovna ponudba Abd el Krimu. Francosko časopisje poroča, da se pričnejo med francoskimi in španskimi, delegati v kratkem pogajanja o možnosti mirovne ponudbe Abd el Krimu, S tem bi se najlepše manifestirala težnja po miru v Franciji in Španiji kot dokaz, da njuna politika v Maroku ni imperijalistična. Francija bi Abd el Krimu in njegovim Rifancem zagotovila popolno svobodo razvoja na gospodarskem in ad ministrativnem polju pod navidezno suvereniteto sultana. Izvršila bi se ponovna razmejitev in meja francoske cone 'bi šla skozi dolino Urge. Abd el KTim bi moral predali; gotovo količino orožja ter zasigurati nedotakljivost francoske in španske posesti. Francozi si od pogajanj z Abd el Krimom več obetajo, nego od vojne. Abd el Krim bo sigurno uvidel, da je izgubljen, če se vojna nadaljuje. Kljub trenutnim uspehom, ki jih je dosegel, predstavljajo Francozi preveč resnega sovražnika, ki se sigurno ne bo strašil pobenih žrtev, da si zopet pribori izgubljeni ugled. Z mirovno ponudbo bi pa bila podana prilika Rifancem, kakor Francozom, da se častno rešijo iz zagate, v katero jih je spravila vojna v Maroku. Abd el Krim bi dosegel, da mu Francija ih Španija priznata samostojnost, še večje koristi bi pa imeli Francozi, ker bi jim bila z mirom zagotovljena mirna posest skoro celega Maroka.
Incidenti na rusko-poljski meji. Med ruskimi in poljskimi obmejnimi stražami pride večkrat do medsebojnih prask, ki se često končajo krvavo. Te dni so poljski vojaki pri vasi Lepecovski vdrli na rusko ozem lje ter demolirali ruske vojašnice. Napad so izvršili, ker so Rusi baje zajeli nekega poljskega častnika, ko je ih-
spiciral mejo. Ruska vlada je poslala poljski energično noto, v kateri zahteva vrnitev škode, strogo preiskavo, kaznovanje krivcev in jamstvo za nedotakljivost meje.
Število prebivalstva v Nemčiji. V Nemčiji se je vršilo ljudsko štetje. Uradna statistika izkazuje 63 in en četrt milijona prebivalcev, skoro 10 milijonov manj,\ot pred' vojno. Seveda je bilo takrat všteto tudi prebivalstvo krajev, katere je morala Nemčija odstopiti Poljski, Franciji in Danski.
Povratek Amundsena v Oslo. Dne 6. t. m. je dospel v Oslo (Kristijanija) Amundsen s tovariši. Prebivalstvo mu je priredilo silno navdušen sprejem. Amundsen se je vrnil v Oslo v letalu, s katerim je skušal poleteti na tečaj. Spremljala ga je cela eskadra vojnih letal. V Oslo je pristal na morju ter se odpeljal s posebnim vlakom v kraljev grad, kjer je kralj' odlikoval njega in tovariše z visokimi odlikovanji.
Drzen napad italijanskih banditov. Due 6. t. m. so v okolici Milana v Italiji izvršili roparji predrzen napad, ki jim je prinesel obilo plena. Ustavili so avto, v katerem se je nahajal blagajnik plinarne, ki je nosil s seboj 164.000 lir za izplačilo delavcev. Prisilili so blagajnika, da jim je denar izročil, nato so se pa čisto nemoteno odpeljali na pripravljenem avtomobilu. Policija zaman stika za predrznimi roparji.
Iz Slovenije.
Razcep pri celjski Zadružni zvezi. Iz Celja poročajo; Pri liberalni celjski Zadružni zvezi so zelo razburjeni, ker je imenovan za člana direkcije za kmetijske kredite g. Lovro Pe tovar, kapitalist bankar, pa ne kak zadrugar in zamerijo dr. žerjavu, ker je predlagal g. Petovarja. V velikih skrbeh so za obstoj Zveze, ker se mnogo članic hoče odcepiti in ustanoviti oblastno zadrugo v Mariboru. Vse je že sito samostojnih demokratov, ki izrabljajo zadružništvo v strankarske namene, podpirajo agromerkursko stranko, a za v težkočah se nahajajoče graške Raiffeisenovke se ne brigajo. Pri novi oblastni zadrugi pričakujejo podporo in pa cena posojila. Tudi radikalci pospešujejo ustanovitev oblastne zadruge in imajo mnogo upanja na uspeh, ker 20 zadrug bo v najkrajšem času zapustilo celjsko Zvezo in ustanovilo novo Zvezo v Mariboru, katero bo bogato podpirala vlada. Prvim 20 bodo sledile nadaljnje, ostale bodo le vinarske zadruge, samostojni demokrati z Lesničarjem na čelu bodo lahko vse svoje »moči« posvetili politiki in se spominjali, kako so po zaslugi Žerjava — prišli ob posojilnice in doživeli propad svoje Zveze. Na Kranjskem bodo njih članice tudi ustanovile novo Zvezo, ker s Celjani, osobito z dr. Božičem niso zadovolj ni. Napredna koncentracija se razvija v tem praven, da bodo napredne zadruge/ »delovale« v kratkem v štirih zvezah in 'bile med seboj ljut boj za one groše, katere Imajo na razpolago.
Ljubiteljem naših planin! Triglavski župnik Josip Aljaž, ki ima nevenij ive zasluge za to, da je triglavsko pogorje obvladala slovenska turistika, ima še en načrt, katerega že dolgo let nosi v svojem srcu, a ga vsled voj nih razmer ni mogel uresničiti; postaviti v Vratih kapelico slovanskim apostolom sv. Cirilu in Metodu. Kakor se v naši državi turistika razveseljivo razvija in poset naših slovenskih planin leto za letom raste, bo bližnja bodočnost pokazala potrebo, da se sezida v Vratih dosti prostoren hotel, v katerem bodo planinskega zraka željni letoviščarji mogli ostati celo sezono, saj že zdaj šteje Aljažev dom v Vratih med najbolj obiskane planinske domove. Na tej prelepi, žal danes obmejni, točki naše domovine naj se dvigne primeren spo menik slovanskim apostolom', v čijih češčenju se tako lepo skladamo vsi jugoslovanski bratje. »Aljažev klub« SPD je prevzel nalogo, da svojemu kumu ob 801etnici pomaga uresničiti dolgoletno željo. Prispevke zbira g. župnik J. Aljaž na Dovjem, in »Aljažev klub«, Ljubljana, Sv. Peha cesta 80. V Ljubljani, na 80. rojstni dan župnika J. Aljaža, dne 6. julija 1925. »Aljažev klub« SPD: Dr. Rožman, tč. načelnik; V. Zor, tč. tajnik; za SPD; dr. Tominšek.
Ptujsko orlovsko okrožje priredi svojo okrožni prireditev v nedeljo, dne 12. t. m. Ob poi 10. uri dopoldne bo sv. maša s cerkvenim govorom; popoldan ob treh javna telovadba s pestrim sporedom. Sodeluje svetinj-ska godba. Železniške zveze Za prihod in odhod v smeri Ptuj in Središče so zelo ugodne, zato bo vsakemu prijatelju Orlov zelo omogočeno, da se udeleži te prireditve pod prijaznimi Slovenskimi goricami.
Duhovniki, ki so dovršili bogoslovne študije leta 1915, obhajajo lOletniico pri svojem tovarišu g. Francu Jaizbinšek, župniku pri Sv.' Trojici v Halozah, dne 22. t. m. — 1. Arlič Karol, kaplan v Brežicah, 2. Guček Karol, kaplan v Središču, 3. Jarh Konrad, kaplan v Zavrču, 4. Jazhinšek Franc, župnik pri Sv. Trojici v Halozah, 5. Dr. Jože Jeraj, profesor bogoslovja, 6. Kosi Al., kaplan v Ptuju, 7. Krevh Matija, kaplan pri Sv. Peti-u pri Mariboru, 8. Krušič Janez, kaplan pri Sv. Petru pod Sv. gorami, 9. Lendovšek Bogdan, avskultant v Velik. Bečkereku, 10. Longer Evgen, jezuit v Ljubljani, 11. Messner Janez, kaplan v Apačah, 12. Petrovič Jože, kaplan v Vitanju', 13. Rehar Jože, kaplan v Prevaljah,'
14.	Safošnik Jakob, kaplan v Dolu, 15. Šlandar Maks, kaplan v Rajhenburgu, 16. Špari Avgust, kaplan v Mariboru, 17. Strnad Fridrih, kaplan v pokoju v Slovenj-gradcu, 18. Vršič Srečko, kaplan v Makolah, 19. Žmavc Jože, kaplan v Trbovljah. — Najbolj razveseljivo dejst vo je, da izmed 19 tovarišev v teku 10 let ni nobeden umrl. Daj Bog ravno tako dočakati tudi še srebrni jubilej!
župnik Ivan Kogelnik umrl. Iz Trbonj nad Muto smo prejeli vest, da je umrl dne 5. julija ob 8. uri zvečer tamošnji g. župnik Ivan Kogelnik. Pogreb blagopokojnoga se je vršil danes v sredo, ob osmih dopoldne. Rajni je bil rojen dne 10. 5. 1879 v černečah na Koroškem, posvečen dne 19. 7. 1903. Župnijo Sv. Križ v Tr-■bonjah je nastopil dne 1. 11. 1921. Naj v miru počiva in ostani mu ohranjen med Sobrati spomin!
Tretji red sv. Frančiška. V sredo, dne 15. julija, bo mesečni shod skupščine duhovnikov oh pol1 5. uri zvečer. Tudi neudje so prijazno vabljeni!
Slovenski pevski kvartet iz Ljubljane (gg. Banovec, Pečenko, Zavrčau in Zupan) koncertira v torek, dne 14. t. m. v Ljutomeru in sicer v dvorani g. Strasserja ob
8.	uri zvečer. Vstopnina: I. 18 din., II. 12 din., stojišča 8 din. Ker je ta kvartet najboljši te vrste ter je v tehničnem, kakor tuidi v glasovnem oziru kar na jpopolnejši in ker uživa splošno priznanje, pričakujemo, da bo dbfek najboljši. Zlasti opozarjamo vse pevovodje doma in v okolici, istotako vse pevce na to prvovrstno pevsko prireditev!
Iz Gornjegagrada. Liberalni listi pišejo, da je premeščen v Maribor A. Pddkubovšek, ki je postopal kot kak komisar na našem okrajnem glavarstvu. Govori se, da je večinoma on kriv razpusta občinskega odbora v Solčavi in da je toliko pritožb proti poslovanju našega okrajnega, glavarstva, da so se morali poslanci obrniti na ministra notranjih zadev in se bo o razmerah na našem okrajnem glavarstvu govorilo tudi v skupščinL Za Podkubovšekom bo žaloval k večjemu Kocbek, ki je potom 'Pbdkubovšeka stresal svojo jezo nad onimi, k! niso hoteli tako plesati, kakor je on godel. Naši demokrati šepetajo, da dobimo novega okrajnega glavarja v osebi g. dr. Farčnika, Koliko je resnice na tem, seveda ne vemo.
■ Nekaj odgovora na policajdemokratske klevete. Iz
občine Marijagradec pri Laškem smo prejeli: Pred krat kim je zopet objavila Ribnikar-Žerjavova »Domovina« dopis pod naslovom »Od Sv. Miklavža nad Laškem«. Dopis govori o naših občinskih volitvah. Neradi odgovarjamo listu, kakor je »Domovina«, a ker so demokra-tje s svojim smrdljivim maslom na glavi zopet prišli na solnce, diamo vendar nekoliko ofdigovora. Da se v naši občini že dolgo niso vršile občinske volitve, nismo krivi mi klerikalci, saj; smo leta 1921 pravilno sestavili kandidatno listo. Ako bi jo vi tudi (namreč SD|S), bi imeli 'že takrat občinske volitve. Lansko leto smo mi pravilno sestavili in vložili kandidatno listo in sicer tako, kakor zahtevajo predpisi. Demokratje, na čelu jim g. postajni načelnik Mejak, pa listo gospodarske stranke, ki je bila radi ponarejenih podpisov razveljavljena. Kdo je torej, kriv, da nismo imeli pri nas občinskih volitev? V prvi vrsti gotovo dr. žerjav, zakaj je pač podpisal par. 16. volilnega zakona, da so liste s ponarejenimi podpisi ne veljavne. Bi bil pač moral k paragrafu 16 pristaviti še en odstavek, da zgoraj omenjena določba za samostojne demokrate ne velja. Res škoda za vas, ker edino tak dostavek bi vas rešil. Drugič ste krivi sami, zakaj podpise ponarejate! Bodite zadovoljni, da se vam ni kaj hujšega zgodilo, saj so bili naši možje zelo 'srditi, ker ste nekatere pregovorili, oziroma ogoljufali za podpis, z zamolčanjem objasnila, kaj da podpisujejo. O tem bi vedel več povedati g. Drolc, ki je tuidi opravljal nehvaležni posel demokratskega priganjača. Sicer ste lahko hvaležni, da se volitve niso vršile, prihranjena Vam je vsaj ena blamaža. Pri zadnjih državnozborskih volitvah ste dobili v naši občini od. 588 oddanih glasov samo 16, reci in piši: šestnajst glasov! Sedaj pai svinčnik v roke in računajte, koliko (bi dobili občinskih odbornikov! Gospod Mejak, Vi pa primiti svojega adjutanta Mihota za ušesa, da ne bo reči. katera smo že pozabili, ki so sramotne za demokratsko stranko, opisoval po časopisih, čeprav po takih, kot je ljubljanska: »Domovina.« 'Pomislite, gospod Mejak. da . ste državni uradnik in da Vam gotovo ni bilo v čast biti predstavnik liste, na kateri so se od' oblasti ugotovili ponarejeni podpisi. Sedaj pa: Zdravo!
Dnevne novice.
Smrt poslanca Ajanoviča. V petek popoldne se je nedaleč od Banjaluke smrtno ponesrečil narodni poslanec Jugoslovanske muslimanske organizacije Hamzalija Ajanovič. S svojo soprogo se je z avtomobilom iz Teš-nja peljal na izlet. Pri povratku se je pod težo avtomobila zrušil most in je avto padel v 15 m globok prepad. Ajanovič je bik na mestu mrtev, soproga pa, s katero se je poročil pred enim letom, je težko ranjena. Hamzalija Ajanovič je bil rojen v Tešnju, kjer je z odličnim uspehom dovršil gimnazijo, pozneje je študiral filozofijo v Zagrebu, katero je tudi dokončal z odličnim uspehom. Prvič je bil izivoljen za poslanca v ustavo-' tvorno skupščino. Od tega časa je bil vedho nositelj liste jugoslovanske muslimanske organizacije za Banjaluko. Kot tak je bil tudi pri poslednjih volitvah izvoljen. Pokojni Hamzalija Ajanovič se je intenzivno bavil' s časnikarstvom. Bil je glavni urednik sarajevske »Pravde.« Vest o njegovi smrti je bila sprejeta v vseh političnih in časnikarskih krogih z velikim obžalovanjem. Pokojni Ajanovič je bil zelo korekten, blag in priden človek. S simpatičnim in energičnim nastopom v borbi si je pridobil v vseh političnih krogih, tako pri prijateljih in nasprotnikih, številne prijatelje, ki so z njim Izgubili dobrega tovariša.
Samostojni demokrati — za kulisami. V finančnem odbOrii nobeden Pribičevičev derhOkrat ni ust odprl v prilog uradnikom, penzijonistom. in invalidom, pač par je hvalil dr. Pivko oboroževanje, ki bo stalo na leto več
kot znašajo razlike uradniških plač. Brez samostojnih demokratov ni vladne večine, zato so edino Pribičevi-čevi demokrati krivi, da ni v dvanajstinah ne pare za penzijoniste, uradnike, invalide itd. Da bi bednim drž. uslužbencem nasipali peska v oči, so v četrtek priredili neko konferenco; uspeh konferenc: ponovne obljube, a dobil ne bo nikdo nič. Dr. Pivko je spel korajžno glasoval za dvanajstine, četudi ostanejo vsi zvišani davki in se zviša znatno cena soli in vsega, kar uvažamo, ker so uvozne carine silno povišane. Dobili borno še večjo draginjo, pa kaj to briga dr. Pivka, glavno je, da dobijo žerjavove! njih tisk 'in zavodi denarja iz dizavne blagajne. Saj'govorijo mariborski žerjav ovci odkrito okrog, da jim je za vedno zasigurana večina glasov uradništva in vpokojencev, četudi se stranka poteguje le za koristi posameznih voditeljev.
proslava tisočletnice hrvatskoga kraljestva. Preteklo soboto so se pričele na Hrvatskem velike proslave tisočletnice, odkar je bil kronan Tomislav za prvega hrvatskoga kralja. Proslava se je izvršila najveličastnejše v Zagrebu z bakljado, naslednji dan pa z ogromnim spre vodom. Tudi v ostalih krajih Hrvatske se je proslava vršila zelo veličastno. Nekatera mesta so imenovala po Tomislavu svoje trge in ulice, drugod so zopet sadili spominske lipe ali vzidovali spominske plošče, najlepši spomin pa je ustanovilo mesto Sušak z velikim dobrodelnim fondom za šolanje siromašnih dijakov.;	,
Zopetna proslava lOOOletnice hrvatskega kraljestva. Knkra t smo že poročali v našem listu, kako so Hrvati slavili v Zagrebu lOOOletnico hrvatskega kraljestva. Zadnjo nedeljo je slavi! to proslavo hrvatski; Sokol v .Zagrebu. Vsa'hrvatska sokolska društva iz Zagreba in okolice so se zbrala na zagrebškem Wilsonovem trgu in od tamkaj so odkorakala med zvoki več godb v stolno cerkev, kjer je služil slovesno sv. daritev nadškof dr. .Bauer. V nedeljo popoldne se je nadaljevalo slavlje v .Maksimiru in sicer s prosto zabavo, ki je potekla mirno in prisrčno.
Strašna vremenska katastrofa v Baranji. Za Slovenijo, kjer je pred kratkim napravila v Poljanski dolini povodenj, ogromno škodo, je obiskala enaka nesreča še Baranjo, samo da je divjala tu še v hujši meri. Preteklo nedeljo je od' Osjeka do madžarske meje Okrog 6. ure zvečer pričeli divjati, strahovita nevihta z viharjem in ločo. Vihar je bil tako močan, da je ruval drevesa, podiral hiše, v Belem Manostiru vrgel vlak z osmimi vagoni s tira ter šibal s točo celo Baranjo, tako da je letina popolnoma uničena. Toča je nekatere kraje popolnoma pobelila; bila je tako debela, da je ponekod razbila strehe iz opeke. Na vlaku, ki je vozil v Os jek, j e toča pobila okna ter udar j ala v vagone, da so sc pot-kriki morali umakniti,v sredino. V pokrajini, ki je obešala prekrasno žetev, kjer so obširna polja krasne pšenice čakala zrela na srp, kjer so obetali izborno obdelani vinogradi obilen pridelek, je vse uničeno do tal. Ljudje so obupani, ker niso bili zavarovani proti toči, ■ki te kraje silno redkokedaj obišče. V osješko bolnico so pripeljali 30 oseh, katere je toča in vihar težko ranil. Škoda; je uprav ogromna, natančno pa še ni doslej precenjena.
Afera tovarnarja I, Langa. Poročali smo žie o velikih goljufijah, s katerimi je oškodoval osješki tovarnar cigaretnega papirja Lang državo za večmilijonske svote dinarjev, Lang je pobegnil na Dunaj, kjer je hit na zahtevo naše sodnije aretiran. Radi njegove izročitve se še vršijo pogajanja, ker mora to rešiti dunajsko dež. sodišče. Langa je obiskal na Dunaju njegov odvetnik iz Osjeka Djuričič. Lang je izjavil, da se ne čuti krivega In želi, da ga Avstrija čilmpreje izroči jugoslovanskim oblastem. S tem hoče Lang dokazan, da ni mislil na beg in da se ne boji sodnije.
Samomorilec z zavezanimi očmi. Sava je naplavila te «dni pri Zagrebu mrliča moškega spola in z zavezanimi očmi. Sprva se ni znalo, kdo da je ta samomorilec z obvezo preko oči. Končno pa so truplo le spoznali in dognali, da je naplavljeni 60letni delavec Štefan Vlahovič. Vlahovič je poskusil že pred 14 dnevi si vzeti življenje radi brezposelnosti in neozdravljive bolezni, ko se je vrgel pod: zagrebško cestno železnico. Tedaj so mu še pravočasno priskočili na pomoč, ga rešili in prepeljali v bolnico. Ko je bil odpuščen iz bolnice, je v obupu radi brezposelnosti poskusil v drugič samomor, ki se mu je tudi posrečil. Pred skokom v Savo si je zavezal oči z obvezo, katero je imel iz bolnice, kjer so mu Obvezali rane, katere je dobil pod kolesi zagrebške cestne železnice.
Avtomobil povozil 16 ovac. Zadnjo nedeljo se je zgodila v Zagrebu nesreča, ki je prav značilna za zagrebške razmere. Kakor znano, so postali Hrvati po prevratu veliki športniki. Vsako nedeljo in praznik se vršijo po zagrebških igrališčih razne športne prireditve, ‘ki so vse dobro obiskane od športnikov in radovednega občinstva. Zadnjo nedeljo je zašlo na neko športno |ig-rališče 16 ovac, ki so se iz strahu pred vzkliki igralcev držale vse na kupu. Naenkrat je prifrčal na igrališče avtomobil, šofer je po neprevidnosti zadrvel v kup preplašenih ovc in jih povozil. Šoferja so zaprli, smrtno povožene živali pa najbrž na ražjnu spekli in jih povžili v proslavo nogometnega športa.
Koliko je prejel jugoslovanski krvnik Mausner za obešanje Garage in Prpiča? Predsedništvo sodišča v ’Osijeku je dne 2, julija poravnalo sarajevskemu krvniku Mausner ju račun za obešanje Čarage in Pavla Pr pica v znesku 3114 dinarjev. Od te svote je prejel krvnik Mausner večji predujem, predno je izvršil svoj krv-»iški posel, a sedaj se mu je izplačalo še zaostalo.
Svinja pojedla otroka. V hrvatskem selu Jakoplja blizu Stubice je zadnjo nedeljo seljaku Pavlu Hruškaču pojedla svinja otroka, ki je bil star en meseci; Mož je
šel v krčmo, žena po vodo, otrok je ležal sam na postelji, svinja je udrla v izbo, potegnila s čeljustmi otroka s postelje, mu zdrobila glavo in snedla desno roko.
Dr. Janko Bezjak, Nemška vadnica za slovenske srednje, meščanske in osnovne šole II. del (II .stopnja). Založila zaloga šolskih knjig in učil v Ljubljani 1925, 335 strani, cena 44 din. — Namesto dosedanje obsežne Končnik-Ponove nemške čitanke za nižje razrede naših srednjih šol je sestavil dr. Bezjak nemško vadnico, ki ustreza vsebinsko našim sedanjim državnim razmeram, metodično pa vsem zdravim modernim zahtevam za u-spešen pouk tujega jezika. Lani smo dobili prvi del, a drugi del je izšel ravnokar. Učno snov je avtor razdelil na dva dela: v prvem »e nemška berila z vprašanji in odgovori obnavljajo ter obdelajo oblikoslovno in pravo pisno, drugi del pa tolmači nemški besedni zaklad in podaja slovniška pravila; glavna skrb mu je trdna slov niška podlaga. Abecedni seznam krepkih glagolov in njih oblik zaključuje drugi del, kateremu je dodal kratko nemško čitanko, zajeto iz praktičnega življenja in jugoslovanske zgodovine, da razširi in poglobi besedni zaklad.
Borza: Italija 211.58*-214.58, London 277.50—280, Newyork 56.69—57.59, Pariz 276—281, Praga 168.95—
171.35,	Dunaj 800.50—812.50, Zürich 1108—1118, Bukarešta 27.25—28.25, Amsterdam 2266.5—2296.5. Dinar no Lira V Zürichu 9.
Iz Maribora.
Za ženske članice SLS mesta Maribor in okolice se
vrši v nedeljo, dne 12. julija ob 5. uri popoldne v Maribora v dvorani Zadružne gospodarske banke shod z dnevnimi redom: Ženlsko dedno pravo. Govori min. n. r. Vesenjak. Članice SLS, Ženska zveza, Poselska zveza itd. so povabljene, da se polnoštevilno udeležijo shoda!'
Zasluženo odlikovanje dolgoletnega in požrtvovni -nega delavca. Z zlato kolajno je bil; odlikovan te dni za 421etno zvesto, požrtvovalno in zaslužno delovanje pri mariborskem okrajnem zastopu tajnik zastopa g. Jurij Eichkitz. Da je tajnik mariborskega okrajnega zastopa res v polni meri zaslužil podeljeno mn odlikovanje, dokazujejo sledeča dejstva: G. Jurij Eichkitz je služboval kot pomožni uradnik pri mariborskem okrajnem glavarstvu pod rajno Avstrijo od 4. 1. 1876 do 31. 11. 1882. Dne 1. 12. 1882 je nastopil službo pri Okrajnem zastopu Maribor v činu provizoričnega tajnika in je vztrajal najprej kot provizorični tajnik in nato kot stalni od 1. 1882 do danes. Tajnik Eichkitz izvršuje svojo službo pri okrajnem zastopu neprestano več nego 42 let. Gosp. tajnik je mož kremenitega, vsestransko poštenega značaja, ki je posvetil celo svoje življenje popolnoma svoji službi. Izvrševal je svoje dolžnosti nad vse zanesljivo ter vestno, zapostavljajoč jim večkrat svoje osebne interese . . . napredek Okraja mu je bil življenjski smoter. Za tako požrtvovalno, zvesto in nad 401etno službovanje v naporni civilni službi je zaslužil podeljeno mu odlikovanje, ‘k kateremu mu tudi uredništvo »Naše Stra že« in celotna SLS iskreno čestita!
Uspehi ravnatelja naše drame. Te dni se je mudil v Ljubljani ravnatelj mariborskega gledališča g. Vaio Bratina. Med upravo ljubljanskega gledališča in g. V. Bratino je sklenjena pogodba, glasom katere se je g. Bratina obvezal, da prevzame v prihodnji sezoni nekaj režij na ljubljanskem odru. S to pridobitvijo je zagotovljenih za Ljubljano nekaj originalnih vprizoritev pri znanega režiserja in inscenatorja, ki je ob enem razširil krog svojega delovanja preko ozkih meja mariborskega gledališča. — Poleg tega je pridobil g. ravnatelj Bratina nekaj izvirnih slovenskih del za vprizoritev v bodoči sezoni, katerih krstne predstave se bodo vršile v Mariboru in menda hkrati tudi v Ljubljani, Sprejeta so sledeča dela: France Bevk: »Smrtna poteza«, Angelo Cerkvenik: »Greh — Vsakdanja tragedija« in nova igra Al. Remca z zgodovinsko vsebino. Ta pogoba je lep uspeh g. Bratine, kateremu je — mimogrede povedano — ob sklepu mariborske gledališke sezone tudi zagrebški list »Der Morgen« posvetil cenilne in priznalne besede.
Umrl je na Pobrežju pri Mariboru v soboto, dne 4. julija gostilničar Ivan Ševeder na Ptujski cesti štev. 6 in se je vršil pogreb pondeljčk-na magdalenskem pokopališču na Pobrežju. Bil je mirnega značaja. Časten mu spomin!
Modema naprava za dobavo bencina. Maribor dobi v kratkem moderno napravo za dobavo bencina avtomobilom. Na prostoru pred Zadružno; gospodarsko ban ko gradi American Import Company podzemeljski rezervoar, ki bo vseboval več tisoč litrov bencina. Na površju bo sesalka, s katero se bo bencin napeljal v na cesti stoječi avtomobil. Na posebnem števcu se bo čitala Količina, katero je avto rabil. Enake naprave, kot bo tu pred Zadružno gospodarsko banko, se nahajajo, skoraj v vseh večjih mestih na zapadu ter zelo olajšujejo avto promet, ker stojijo direktno ob glavnih cestah. Tako avtomobilistom ni potrebno nerodno iskanje trgovin, ki ■prodajajo bencin ter stoje večkrat v stranskih, skritih ulicah. Omenjena naprava absolutno ni nevarna, ter je strah nekaterih ljudi, ki se bojijo eksplozije bencina, popolnoma neupravičen.
Popravek gospođa velikega župana. Z ozirom na par. 19 tiskovnega zakona od 17. decembra 1867 avstr, drž, zak. št. 6 iz leta 1863 Vas: vabim, da priobčite z ozirom na vest »Dragoceno pohištvo« v »Naši Straži« št. 53 od 1. julija 1925 v Vašem cenjenem listu v zakonitem roku na isti strani in z istimi črkami sledeči popravek: »Ni res, da si je veliki župan mariborske oblasti naročil pri tvrdki Preis v Mariboru pohištveno gar-nituro za takozvano sobo za gospode za svojo privatno
uporabo, ki stane 160.000 din., res pa je, da si veliki župan mariborske oblasti ni naročil pri tvrdki Preis v Maribora nikakega pohištva za privatno uporabo. Nadalje je res, da do sedaj nabavljeno pohištvo za popolna opremo 21 (red: enaindvajset) urad n ili sob ne dosega ■niti polovico gori označenega zneska.« Veliki jjupan: Dr. Pirkmaier.
LISTEK.
Mali svet naših očetov.
Roman v treh delih. Spisal Antonio Fogazzaro. *
Prevod iz italijanščine.
27
Oh lem naglem zanikanju so se zasvetile Pasottijeve oči. Šel je za korak dalje. Ni mogoče, da bi don Giuseppe ničesar ne vedel, za vraga! Ni mogoče, da ne bi govoril o tem z Intronijem! Ali Introni ne ve, da je prebil don Franco noč pri Rigeyevih?
»Nič ne vem«, je ponovil don Giuseppe.
Pasolti je sedaj pripomnil, da pomeni prikrivanje gotovih znanih stvari, da se slabo o njih misli. Za vraga! Don Franco je šel brez dovoljenja k Rigeyevim z najpoštenejšimi nameni in . . .
»Riba, riba, riba!« je naglo zaklical in duhovnik si ni mogel kaj, da ga ne bi tudi on hudomušno zbodel:
»Nočejo zagrabiti, pa nočejo, danes nočejo; je že tak dan.«	:^
V tem pa je v hiši razgovor med Marijo in gosp» Barbaro, po prvem iskrenem pozdravu, ki je dobro izpadel, počasi zastal. Marija ji je s kretnjami predlagala, da gresta na vrt. Toda gospa Pasottijeva jo je s sklenjenimi rokami ponižno prosila, naj jo pusti na stolu. Tedaj je debela Marija vzela drug stol ter sedla poleg nje.. Skušala ji je reči kako besedo, toda najsi je še tako vpila, gospa je ni razumela. Zato je umolknila, vzela v naročje svojega mačka in začela govoriti z .njim.
Uboga gospa Barbara, vsa vdana, je gledala mačka s svojimi velikimi, črnimi očmi, ki so bile meglene vsled starosti in žalosti. Končno sta se prikazala Pasotti in don Giuseppe, ki je začel sopihati:	‘
»O Bog! Moja ljuba gospa Barbara! Lepo prosim, oprostite!« Ko je izpovedala Marija »gospodu kontrolorju«, da se z ženo nista mogli razumeti, jo je imenoval gospodar’ iz vljudnosti do gospe Pasottijeve »neumnico«. Ko pa se je hotela braniti, jo je previdno pomiril z oblastno kretnjo z roko in s »ta, ta, ta, ta!« Potem-ji je skrivnostno namignil z glavo, in šla je ven. Pasotti je šel za njo in ji rekel, da mora njegova žena vrniti Rigeyevim obisk. Ker pa radi govoric, ki se širijo okoli, ne ve, kako bi se obnašala, zato bi rada od Marije pojasnil, zakaj »Marija vedno vse ve.«
»Kaj pa govorite!« je rekla Marija in se čutila polaskano. »Jaz nikoli nič ne vem. Veste, h komu mora iti vaša gospa? H gospodu Puttiniju. Gospod Giacomo vedno vse ve,«
»Dobro!« je pomisli Pasotti, spojil ta razgovor z raz govorom svojega najemnika in zavohal dobro sled. Hkratu je zmignil z rameni, češ da dvomi o tem. Gospod Giacomo mogoče ve to, kar se je zgodilo na luni; drugega pa ne! Marija pa je vztrajala in lisjak je začel izpraševati zdaleka, previdno, a zadel je ob skalo in videl, da bi bil trud zaman. Moral se je zadovoljiti z onim migljajem. Zalo je umolknil in se vrnil zadovoljen v sobo, kjer je razlagal don Giuseppe gospej Barbari s primernimi kretnjami, da jim bo prinesla Marija kaj prigrizka. In res se je prikazala služkinja in prinesla štirioglato stekleno posodo, polno vloženih češenj, širom znana posebnost gospoda Giuseppeja, ki jo je navadno slovesno ponudil gostom s svojim posebnim poudarkom: »Ali smem ponuditi? Par mojih češenj? Mogoče tudi malo kruha? Marija, prinesi še kruh!«
Na nasvet svojega vražjega moža je vzela gospa Barbara samo kruh, dočim je vzel on samo češnje. Nato sta skupaj odšla in gospa Barbara je dobila dovoljenje, da se sme vrniti v Albogasio, kontrolor pa se je napotil proti Gilardonijevi hiši.
»To je vrag, ta gospod Pasotti«, je rekla Marija v, tem, ko je zaklepala hišna vrata.
»Kaj vrag, satan je to!« je vzkliknil don Giuseppe in pomislil na svoj trnek. Z vzklikom »satan«, ki na ji pomeni vraga v vsej svoji zvitosti, sla pohlevna človečka dala duška svojemu srcu in se odškodovala za vse, kar sa nerada dala: za poklone, za smehljaje in za češnje.
Profesor Gilardoni je sedel na svoji izgledni točki na vrtu in bral. ko je zagledal Pasottija, ki je stopal med repo in pesò za Pi nel lom. Ni čutil simpatij do Pasottija, s katerim je izmenjal par obiskov iii ki je bil na
glasu, da je »avstrijakant«. Ker je dobro mislil o vsakem, ki ga ni bliže poznal, mu vendar ni bilo težko vesli se napram njemu prisrčno kakor z vsemi. Šel mu je naproti s svojo baržunaslo čepico v roki in po nešte-TJhiih poklonih, kjer je Pasotti z lahkoto prednjačil, sta šla skupa j nazaj na izgledno točko.
Pasotti, s svoje strani, je gojil do profesorja Gilar-donija globoko antipatijo. Ne toliko radi tega, ker je vedel, da je svobodomiseln, temveč bolj radi tega, ker je živel Gilardoni, četudi ni hodil kot on k maši, kakor kak puritanec. Ni mu bilo do pojedin in do vina, ne do tobaka, ne do opolzkih pogovorov, niti ni igral taroka. Nekega večera se je razgovarjal na vrtu s Francom o slovesnih požrtijah in popivanjih, ki so jih prirejali večkrat Pasotti in njegovi prijatelji po kleteh v Bis-guago. Profesor je izrekel neko ostro besedo, katero je slišal debeli duhovnik, eden izmed pivskih bratcev, ki je šel s čolnom prav počasi tik ob zidu in ribaril, »živina!« je vzkliknil blagorodni gospod kontrolor, ko je zvedel o tem, in njegov obraz je bil podoben srditemu »satanu«. Nato je nekaj zaničljivo zarenčal in pljunil. Vendar ga to ni oviralo, da se ne bi sedaj kar topil v opravičevanju, da je iako neodpusljivo dolgo odlašal s svojim obiskom, kakor ga tudi ni oviralo, da ne bi takoj poškilil na knjigo, ki je ležala na preprosti mizici. Gilardoni je zapazil la pogled, in ker je šlo za knjigo, ki jo je bila vlada prepovedala, jo je vzel skoraj instinktivno z mize, takoj, ko se je pogovor razpletel. Držal jo na kolenih, tako, da Pasotti ni mogel prebrati naslova. Ta previdnost je vznemirila Pasottija, ki je na vso moč hvalil malo vilo in vrt. Za vsako stvar je imel poseben način hvale. Peso je hvalil z ljubeznivo vljudnostjo, agave z resnim, strmečim občudovanjem. Jezen blisk se je zasvetil v njegovih očeh, ki pa je takoj ugasnil.
»Blagor vam!« je rekel in vzdihnil. »Če bi moje razmere dopuščale, bi ludi jaz hotel živeti v Valsoteli.«
»Miren kraj je«, je odgovoril profesor.
»Da, miren kraj; potem pa tudi to: kdor je služil vladi, se dandanes ne počuti dobro v mestu, je vse zastonj. Ljudje ne znajo ločiti med dobrim uradnikom', ki se briga samo za svoje posle, kakor sem to delal jaz, in pa med policajem. Izpostavljeni smo sumnjam, ponižanjem ....
Profesor je zardel in se kesal, da je vzel knjigo z mizice. In v resnici je bil Pasotti kljub svojemu hlinjenemu, ponižnemu vedenju, preponosen ,da bi vohunil. In mogoče vsled. lega ali pa vsled kakega drugega dobrega ulripa svojega srca nikdar ni lega storil. Bilo je torej v njegovih besedah nekoliko odkritosrčnosti, nekoliko zlata, ki jim je dalo zvok žlahtne kovine. Guardoni je bil. ganjen po teh besedah, ponudil je svojemu gostu čašo piva in hilro šel doli, da bi poiskal Pinella. Tako je dobil priliko, da je pustil knjigo na mizi.
Komaj je profesor odšel, je zagrabil Pasotti knjigo, jo radovedno pogledal ter položil nazaj. Nato je stopil na vrh stopnic z odprto tobačnico v roki, brskal po tobaku ter se v občudovanju smehljal goram, jezeru in nebu. Knjiga je bila zvezek Giusti ja, z napačno navedbo bruseljske tiskarne, z naslovom »Izvleček italijanskih pesmi iz nekega tiskanega rokopisa.« V kotu napisne strani je stalo vijugaslo: »Mariano Fornic«. Ni bilo treba Pasottijeve bistroumnosti, da je takoj uganil, da se skriva v lem psevdonimu prestava črk Franca Mairo-nija.
^ »Kakšna krasota! Kakšen raj!« je rekel polglasno, med tem ko je stopal profesor po stopnicah in za njim Pinella s pivom.
Med posameznimi požirki je nato izpovedal, da ima njegov obisk tudi nekoliko sebičen namen. Rekel je, da je ves zaljubljen v cvetoči zid, ki varuje Gilardonijev
zelenjadni vrt na strani pioti jezeru. Rad bi napravil takega v Gornjem Albogesiu; če tam manjka jezera, je pa dovolj golega zidovja. Kako si je preskrbel gospod profesor te agave, te kapere in te vrtnice?
»No«, je odkritosrčno odgovoril profesor. »Maiioni mi jih je podaril.«
»Don Franco?« je vzkliknil Pasotti. »Izborno. Obrnil se bom torej na dona Franca, ki mi je zelo naklonjen.«
Vzel je lobačnico. »Ubogi don Franco!« je rekel, gledal tobak in ga nežno otipaval. »Ubogi fant! Včasih nekoliko vzkipi, a je zelo dober fant! Zlato srce ima! Ubogi fant! Ga večkrat vidite?
»Da, večkrat.«
»Da bi se mu vsaj izpolnile njegove želje, ubogemu fantu, njemu in njej! Saj stvar vendar ni tako nespametna.«	u
Kot velik prekanjenec je izrazil Pasotti to vprašanje z iskrenim, toda obzirnim zanimanjem, ne da bi pokazal več radovednosti kot se spodobi. Hotel je najprej potipati in omehčati zaprto srce Gilardonijevo, da : se potem polagoma odpre samo od sebe. Toda namesto da bi se Gilardonijevo srce pod tem nežnim dotiklja-! jem odprlo, se je stisnilo skupaj in zaprlo.
»Ne vem«, je odgovoril profesor in v svojo jezo zar čutil, da je zardel; in'vsled tega je zardel še bolj. Pasotti je hilro zabeležil v svoj duševni zapisnik, da je profesor v zadregi odgovoril in zardel. »Napačno bi storil«, je rekel, »če bi sedaj odnehal. Razumljivo je, da dela markiza težkoče, a v bistvu je dobra in ga ima zelo rada. Kaj je prestala zadnjo noe, uboga ženska!«
Pogledal je profesorja, ki je nemirno in mrko molčal, ter pomislil: ne govoriš? Torej veš. »Saj razumete«, je nadaljeval, »če nič ne pove,,kam gre! Se vam ne zdi?«
prihodnjič,)
Suha bukovina, rezana, drugovrstne kvalitete, v poljubnih močnoslih, se kupi: Mariborska lesna industrija Koroška cesta 46.	292 6—1
Premog iz svojega premogokopa pri Veliki Nedelji prodaja Slovenska premogokopna družba s o. z. v Ljubljani, Wolfova ulica št, 1—1.	107
Sklep :
Nc. V. 1306/25-2
Dne 5 maja 1925 se je našel na mariborskem kolodvoru na tleh sledeči denar: 1 bankovec po 20 dolarjev, 2 po 10 dolarjev, 1 po 5 dolarjev, 1 po 2 dolarja, 6 po 1 dolar, 3 bankovci po 100 Kč, 2 banko1 ca po 1 fund, skupno torej 53 dolarjev, 300 Kč in 2 fanta.
Lastnik tega denarja se poživlja, da tekom Ì leta dvigae pri podpisanem sodišču pro i izplačilu postavne najdenine.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. V, dne 22. junija 1925.
laain
Moške klobuke
najnovejših oblik, po najnižjih cenah kupite pri tvrdki
Anica Traun, Mapibopy Grajski trg i
paoDiaiDioiaiapiDiDpiDiDtaiDiDO
a
a
Pozori
Pozori
Krepkega močnega dečka, čez 165 cm visokega, od poštenih kmečkih staršev, sprejme lakoj večja trgovina z mešanim blagom. Naslov pove uprava. 308
Kolesci, posebno lep, in mesarski voz z ol nat imi osmi, se prodata ali zamenjata za vino in pijačo. Gostilna Darniš, Studenci ipri Mariboru.	311
Priporoča se
Tiskarna sr. Girila r Marinoni.
Za poljske križe
sl mnogi želijo Kristusove podobe (fcorpu-e). Da «streže ljudem, jih je oskrbi*. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, kjer se dobijo po sledečih cenah: 85 cm veliki po 550 D, 75 cm veliki po 600 D, 80 cm veliki po 700 in 800 D, 80 cm veliki po 800 D, 100 cm veliki po 850 D in po 1280 D, 120 cm ve1 «V	1700 D.
Stenski kpiži
z leseno podobo (korpusom) stanejo: 'Velikost SO cm po 42 in 77 D, 25 cm po 55 in 80 D, 30 cm po 77 in 100 D, 35 cm po 96 in 115 D 40 cm po 140 D.
Stenski kniži
s kovina sto podobo stanejo v raasnil velikostih po 4, 12, 18 in 24 D,
Stoječi kniži
s kovinasto podobo stanejo v raznih velikostma in izpeljavah po 22, 24, 28, 80 in 36 D.
Izpeljava je zelo okusna in solid a tu: se toplo priporoča, da si vsak, kdor križe potrebuje, ist kupi v Tisk. sv. Cirila v Maribor«
E
S
E
E
E
E
E
E
E
Najboljša zdrava in naravna
dalmatinska vina
kupite edino-le v novo odprti
točilnici » vinotoča
v Mariboru,
Lekarniška ulica št«7
blizu Stolne cerkve med Slomškovim in Glavnim trgom.
Na drobno !	Na debelo !
n”on	o □□
IHBI
Predno odpotujete
; >
> «f ; {K' A- KW 'JT	V A i W Aj W A '■ k	4 W
preskrbite se z potnimi kovčeki, kasetami, nece-sari, torbami, listnicami, nahrbtniki i. i. d. Vse to dobite v veliki izberi in zmernih cenah samo pri
Ivan Kravos, Maribor,
Aleksandrova cesta 13. — Telefon 207
Zadružna gospodarska banka d. d.,
Podružnica f Maribora.
v lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, 'pred frančiškansko cerkvijo, TSgšfl Izvršuje vse bančne posle najkulantneje! — Najvišje obrestovanje vlog na knjižice in v tek. računu:
Pooblaščeni prodafalee «reck državne razr. loiertie«
4. ivk iA A rt
Tisk Tiskarne sv. Girla v Maribora,
Odgovorni' urednik: Januš Gelee,
Izdaja konzorcij »Naše Straže«,