DOMOVINA Mesečna priloga „Slovenski Tehnik". Uredništvo je na Schillerjevi cesti št. 3. — Dopise blagovolite frankirati. rokopisi se ne vračajo. Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron. pol leta ti kron. 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več. kolikor znaša poštniu». namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročniaa se pošilja upravništvu. plačuje se vnaprej. Za inserate se plačuje 1 kronw temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat : za večje inserate in mnogokratno inseriraiije znaten popust. Gg. naročnike, kateri so s svojo naročnino še -na dolgu prosimo naj bi to čim prej poravnali, ker se bliža konec leta in mora upravništvo skleniti svoje knjige pa tudi poravnati svoje račune v tiskarni. Po šolskih počitnicah! Mimile so šolske počitnice, poletne kakor jesenske, in po naših šolah je zopet živahno vrvenje liki v čebelnem panju. Premotrimo torej sedaj, kako so učinkovale novo vpeljane poletne počitnice in kakšne posledice so povzročile. Priznati moramo, da to preporno jabelko ni tako slabo, kakor so nekateri domnevali. Mislili smo res, da bodenio naleteli pri našem kmečkem ljudstvu na oster odpor, ki smo si ga pred vsem slikali tako. da bodo ostale naše učilnice v dobi-do J. Tiovembja. nrajjie.l smo se o nasprotnem Vestno so odpravili skrbni starši svojo deco ob začetku šolskega leta (15. sept.) v šolo in v vseh okrajih, kjer smo imeli poletne počitnice, je bil šolski obisk v kimovcu in vinotoku dokaj po vol jen. Le v višjih razredih je bil nekoliko pomanjkljiv — a nikjer ni bil povod temu odpor, temveč res nujna opravila po poljih in vinogradih. Po liekod so vpeljali do 1. nov. dopoldanski pouk od 8. do 12. ure; tako so se učenci 4 ure pridno učili, popoldne so pa lahko pomagali pri delu. Po drugod je dovolil okr. šolski svet za časa trgatve nekaj prostih dnij. Tndi početne olajšave so se podaljšale do Vseli svetnikov. V ostalem da se tekom minulih mescev tudi ni tako strogo postopalo pri šolskih zamudah. Gotovo pa je. da je storila šola v teh mescih več. kakor bi v štirih poletnih, ko vročina, in vsled te neznosen vzduh vbija učence in učitelje. Pa marsikdo poreče, da je pošiljal naš kmet otroke le zgolj i/, strahu pred kaznijo v šolo; če bi se mu te ne bilo bati. sigurno bi zadržaval deco doma. No. temu se mora oporekati! Slovenski kmet — osobito štajerski dobro ve ter začenja vedno bolj spoznavati, kake važnosti je ljudska šola. ki je za pretežno večino ljudstva edino izobraževalno torišče. Ne strah pred kaznijo, ampak srčna želja, da " se njegov otrok kolikor možno največ nauči, je vzrok, da se naš slovenski kmet ni upiral tej moderni uredbi in da je bilo le prav neznatno število takih, ki iz kljubor vanja niso poslali svojih otrok v šolo. Da s" je vssrrsztfurjenrtst vsled novih na pjffcen wem zanesi • •o. priča pač dejstvo, da so v orinoškem okraju vsi krajni šolski sveti — in v teh imajo kmetje večino — razun dveh izjem, glasovali za nje. Drugače pa je bilo pri srednje-štajerskih nemških kmetih. Tam so uprizorili pravcati punt proti novo upeljanim počitnicam. Tako čitamo v časopisu „Pädagogische Zeitschrift-', da so v mnogih okrajih starisi kratko-malo štrajkali; na stotine otrok so po več tednov obdržali doma, ker jim poletne počitnice niso prijale. Zgodilo se je. da so kmetje ob cesti prežali na šolarje pametnejših starišev in jih šiloma tirali nazaj. Z žalostjo je konštatirala graška „Tagespost"' to dejstvo in pristavila: „Da ist der slovenische Bauer ganz ein anderer Mann!" V dotičnem uvodnem članku obsoja tako nazadnjaško početje nemških kmetov, ki deloma iz lastnega nagiba, pa tudi vsled hujskanja ne marajo otrok po poletnih počitnicah v šolo poslati. V svojih izvajanjih priznava, da je slovenski kmet mnogo -zavednejši, ker drage volje pošilja svoje otroke ne samo v ljudske, ampak tudi v srednje šole; nemški kmet- pa pušča svoje le s srdom in nevoljo v domačo šolo. za srednje pa sploh nima. smisla. Da je spodnještajerski kmet mnogo naprednejši od srednje- in gornješta-jerskih, priznavajo torej Nemci sami. lil to je naš kmet vnovič dokazal s svojim postopanjem v zadevi šolskih počitnic. Živimo v dobi napredka in slov. štaj. kmet je do dobra uverjen, kolike koristi je dobra šola za njegov naraščaj. Razsoden Kmet ne vidi v tej „novotariji" nikake nadloge, ampak Kredbò, ki se mora odobravati, ker jo «agoVirjajo pedagogi in higijeniki. Taki možje "pa so v šolskih "vprašanjih pred vsein opravičeni izreči svoje mnenje in nam dajati navodila in bodo gotovo znali najboljše presoditi, kaj je treba ukreniti, da bo šola res dobra. Naš kmet vé, da otrok ni in ne sme biti težak, ampak učenec, ki se naj v svojih nežnih letih oboroži z uma svitlim mečem. Potrebno je sicer, za čvrsti razvoj otroškega telesa, da opravlja lahka dela in vadi telo, a kdo zamore jamčiti, da bi pogodili stariši vedno piavo mero in ne začeli končno otrokom odkazovati pretežkih, za njih zdrav telesni razvoj pretežkih del. Naj navedem le sledeči slučaj. Neko šolo je pohajala 11 letna deklica. ki se je v šoli silno klavrno držala. Na vprašanje učiteljevo, kaj je vzrok njeni pobitosti, je izjavila, da je morala doma tri dni mlatiti in da ji je hudo obolel želodec. Pretekli so tedni in mesci, predno je ozdravila. To gotovo ni osamljen slučaj, in pač ga menda ne bo človeka, ki bi hotel s kateregakoli stališča kaj tacega zagovarjati. Skoraj smešna pa je trditev, da naj bi ravno šolarji rešili kmetiški stan propadanja zaradi primanjknjočih delfskih moči. Nadejati se je. da bodo v bodoče vpeljali — razun v zimskem času — dopoldanski pouk. da bo tako še vedno časa dovolj, uporabljati otroke za ložja domača opravila. Vsled tega nam je nerazumljiva taktika „Slov. Gospodarja", ki prinaša vsak hip notice o počitnicah, v katerih roti kmete, naj se uprejo tej naredbil Ne glede na to. da [e tako stališče pač zelo nazadnjaško in tndi p»fg|j modro. ' inja . je tako r.ivuauje druge zle posledice. Mnogo kmetov je bilo s poletnimi počitnicami zadovoljnih. kakor n. pr. v ormoškem okraju. Pameten mož uvidi, da je v vročih tednih pohajanje šol brezplodno in škodljivo. Dela pa končno pri kmetijstvu itak skoraj v nobenem mesen ne manjka. Če pa čita skoraj v vsaki številki „Slov. Gospodarja" o silni škodljivosti teli počitnic, tedaj se mu Sčasoma tudi njegovo dobro prepričanje ubije in posledica je ta. da postane nasprotnik te „novotarije". a ob enem tudi šole in učiteljstva. Gospodje pri „Slov. Gospodarju" so sami prav dobro prepričani, da so poletne počitnice boljše od jesenskih, zakaj pa tedaj tudi kmeta ne poučijo o boljšem in ga vedno le dregajo k LISTEK. u „Prvi I-tnTka v treh dejanjih. Spisal Nejrad. Prevela —. V našem „Narodnem domu" se vprizori jutri burka v treh dejanjih „Prvi". Kakor vedno, podamo našemit občinstvo tudi to pot v kratkih besedah vsebino igre. Platner, bogat tovarnar perila vzame za ženo soprogo dozdevno mrtvega prijatelja šmita. Na potu v Ameriko je razbil vihar ladjo, na kateri sta bila Šmit in Platner. dopim se je poslednji rešil na čolnu z drugimi vred. je Šmit izginil v valovih besnečega morja. Njegova žena, misleč da je udova, vzame Platnerja v zakon. Ksantipa je v najgršem pomenu besede. Vedno ima na jeziku svojega „Prvega", ki je bil baje izobražen, fin in plemenit mož. Njegova slika, viseča na steni salona. je postala ubogemu Platnarju živa vest. Radi ljubega miru prenaša mirno vse izbruhe svoje naravnost surove žene. Čez dolgih 18 let se na enkrat pojavi toliko slavljeni „Prvi". Nenadoma vstopi v hišo Platnerjevo, katerega skoro zadene kap od samega strahu, ker je prepričan, da prihaja naravnost iz nebes ali iz pekla. Po malem se prepriča. da res živi. Šmit izve v svoje veliko razočaranje, da njegova žena Rozalija še živi in du je sedaj soproga najnesrečnejšega soproga pod solncem, Platnerjeva. Povrnil se je iz Amerike, da vidi svojega sina, ki ga je zapustil v Evropi, a sedaj mu ima priti pred oči tudi sovražena Rozalija. radi katere jo je popihal v Ameriko. Naenkrat se v knjigi zakonskega življenja med Plat-nerjem in Rozalijo obrne list. Šmit nastopi kot človek brez duše, brez srca, neotesan, surov in nasilen, kakor nekdaj ' napram svoji bivši ženi Rozaliji. Sedaj uvidi Rozalija, da je Platner pravi svetnik. Na kolenih ga prosi odpu- ščenja. Pohlevna postane kakor ovčica in sveto mu obljublja, da se ne bode nikdar več spozabila. Šmit. ki se je vrnil santo radi tega. da bi vzel svojega sina s sabo v Ameriko, se veseli, da se je za vedno iztiebil Rozalije. Sin odrasel, izobražen akademik, spozna v svojem očmn Platnerju pravega očeta ter ne inaia iti z očetom Šmitom. Hladnokrvno pusti Šmit svojega edinega sina ter se vrne sam v Ameriko. V vsej igri je tudi mnogo poetičnega: ljubezen visokošolca Rotmana in Platnerjeve hčerke, pa tudi med Rozalijo in Platnerjem je mnogo lepih, ganljivih prizorov. Diogen. Hrvatski spisal Avgust Šenoa. prevedel ilj —. (Dalje.) „Mogoče", odvrne hladno grof, „in zopet ni mogoče. Če postane nadškof, nas zapusti, ako pa ne postane, mu je zagrebška škofija dovolj mastna." „Zelo logično", nasmehne se Vnk Kukuljevič; toda ( tegetek. nezadovoljen s to logiko, nadaljnje: „To je dilema, za katerega zna vsakdo izmed nas. a vaša ekscelenca je banov namestnik." „Toda nisem ban. ban stanuje na Dunaju." Tačas zazvene ostroge. V sobo stopijo trije stotniki ter gredo naravnost pred domačo gospo. Belizar se pokloni globoko in poljubi botri roko, ona pa ga pogladi po čelu: poklon mladega Erdtfdija je bil nekoliko cere-monijozen. a Bergen nagne glavo na levo stran in dvigne desno nogo nazaj kvišku, da se je pojavil na licu baronice Anke rahel smeh. „Eh bien! Veseli me, da ste prišli, messienrs! Samo veselite se! Mesdames, messienrs (gospe in gospodje) to je gospod stotnik Belizar plemenit Pakič. moj boterček. Moj Bog. kako sem stara . . . Belizar!" nadaljnje Julijana z resnim naglasom: „Voilà la baronesse večkrat na našem odru. .I.zborno se je vedel g. Postevšek v vlogi ljubimca Jankota. Le stotnik in major bila sta v nekterili prizorih skoro — preveč raztresena. Pohvaliti pa moramo tam-buraše. Kaj krepko so udarjali; da kmalu zopet nastopijo. — Precej številen obisk Celjanov nas je zelo razveselil. — Bralno društvo pripravlja za prihodnjo predstavo šaloigro s petjem v 5 dejanjih „Občinski tepček". Da se vidimo pri isti še v večjem številu! Iz Ptuja. Dne 2.7. listopada sem šel v trgovino g. Leposcha ki je v posojilnični hiši. da bi kupil potrebno železo. Ko si železo izberem ter ga plačam, slišim naenkrat, da je rekel trgovski pomočnik Kašič: „Der verfluchte windische Hund muss gerade jetzt kommen, wo wir am meisten zu tun haben". Ko na to vprašam, koga misli s tem „verfluchter windischer Hund" mi odgovori, da onega slovenskega trgovca, ki je prej toliko železa naročil. Žal. da nisem zvedel, kako se piše tisti trgovec, ali toliko sem slišal v trgovini, da je òd Sv. Lenarta v Slovenskih goricah. Ko sem to zvečer doma očetu pravil, je,bil seveda po vsej pravici razjarjen ter je takoj drugo jutro vse železo nazaj poslal. Ko se je na to pri poslovodju Leposchove trgovine malo bolj glasno pritožil zaradi tega. se je še poslovodja nad njim zadri, da mu ni treba tako kričati zaradi tega. Drugi dan popoldan me pride potem tisti trgovski pomočnik odpuščanja prosit izgovarjajoč se. da me ni poznal in da je mislil nekega kmeta s tistimi besedami. Taki toraj so ti nemčurski trgovci, v zahvalo, da jih redimo ter jim nosimo ' svoj denar, pa nas imajo za „verfluchte windische Hunde" in Bog ve kaj še. samo hvale nam ne vedli.. Žalibog da se temu tako dolgo ne da pomagati, dokler ne bode slavna posojilnica v Ptuju nastanila v svoji hiši slovenskega trgovca ali vsaj takega, ki nas ne bode zmerjal. Če bi se bolj brigali za slovenske trgovce, bi jih že dobili, saj druge že imamo vse. samo trgovca z železnino še ne. Toraj dragi Slovenci, zapomnite si to trgovino, kjer Vas imenujejo „windischer Hund" itd.! Ptujski Štajerc pa bode spet rekel, dragi slovenski kmetje, le podpirajte nemške trgovce, to so vaši največji prijatelji, ti vas vsaj psujejo z „windischer Hund!" Ime vpošiljatelja je v uredništvu na razpolago. Pesniški vrh. V nedeljo, dne 25. novembra je bil zaradi železniške proge Zeleni Travnik-Maribor shod pri Čepe ju p. d. Kreuzwirt. Udeležba je bila precej dobra. Osobito mariborskih nemčurskih. trgov cev je bilo veliko. Shodu je predse doval dr. Beer, c. kr. notar v Arvežu. G. Neger i/. Maribora je dal poročilo o dosedanjih uspehih. Iz istega je bilo razvidno. da so občine. posojilnice, osobito pa mesto Maribor darovale toliko, da so se naredili načrti, zme rila proga, pregledala po politični oblasti in so se začela pogajanja zaradi odkupovanja posestev. Akcij se je podpisalo v znesku 800.000 K. Ako se še nabere 200.000. K. da dežela 1.000.000 K in država 20% vseh stroškov. bi bila železnica zagotovljena. Poslanec Wastian je poročal o svojem delovanju v prid te proge. Napadel je vlado, da stori za gališke žlahčiče in Slovane vse. à za uboge Nemce ničesar. O ironija! Koliko Nemcev pa je bilo na shodu in koliko jih stanuje po Pesniški dolini ? Poslanec Stieger je poročal o zahtevali graških hišnih posestnikov in o dokladi na pivo. Osmešil pa se je poslanec Erber, kateri je hotel dokazati, da je učiteljski penzijski fond provzročil sušo v deželni kasi in tako dežela ne more podpirati tega projekta. O uboge učiteljske pare! Mi smo prepričani, da dežela tega projekta ne bi podpirala, ako bi učit. penz. fond imel tudi 100 mil. prebitka in bi se tudi desetkrat dovolila do-klada na pivo. Vlada ima pač denar, za stvari za katere bi ga ne trebalo n. pr. za podporo nemških šol. Da bi se ves shod še bolj osmešil, predlaga pravi ud trgovske zbornice g: Platzer. naj se g. Neger s tem ove-koveči. da ga postavijo v Kreuzwirtovo kapelo, kjér bajè en svetnik, še manjka. Temu predlogu pa so se nekateri pro-tivili, ker bi baje to bilo poniževalno za Negerja. K sklepu predlaga g. Neger — katerega velikanske zasluge za to progo mora vsak priznati — naj se ob času decemberskega zasedanja dež. zbora pošlje velikanska deputacija v Gradec. Ta predlog se z navdušenjem sprejme. SyetOYno-poIiticni pregled. Domače dežele. Koncentracija nemških naprednih strank pri bodočih državnozborskih vo- odporu. Ali ne vidijo, da s tem udrihajo tudi po naših zaslužnih kmečkih zastopnikih v slovenskih okr. šolskih svetih, kakor v ljutomerskem, ormoškem in dr.'? „Novi Slov. Štajerc" je tudi kmečki list. a je svojim bralcem prav dobro razložil, da poletne počitnice nikakor niso pogubne za kmečki stan ampak za učečo mladino le koristne. In če „Slov. Gospodar" z dne 1. novembra trdi. da je bilo slovensko učiteljstvo skozi 40 let, do letos z dosedanjimi jesenskimi počitnicami zadovoljno. tedaj vedoma ni govoril resnice. Zadnja desetletja ni bilo učiteljske skupščine ali zborovanja, na katerem bi isto ne zahtevalo preosnove v modernem smislu, ker dobro ve. kaj je za nežno mladež dobro in kaj ne. Zato pravimo, ne zahtevajte, česar v principu sami ne odobravate, kajti sicer ne boste javnosti nikdar prepričali. „da ost vašega boja ni obrnjena proti učiteljstvu. niti proti šoli in naobrazbi našega naroda." —č. Dopisi. Iz Laškega. Predstava. Mnogo se je pisarilo o naši glediški predstavi dne 2. t. m. Spodobi se torej, da napišemo tudi nekoliko kritike. — Z uspehom smo lahko zadovoljni. Ako je tu pa tam nekoliko manjkalo, niso bili temu toliko krivi igralci kot jako pomanjkljiv oder pa razne druge težkoče. ki se pojavljajo navadno pred vsako predstavo povsod. Želeti bi pač bila. da si oskrbi bralno društvo kmalu kak pripravnejši oder ali vsaj tega popolni. V prvi igri „Trije tički" bili smo prijetno iznenadeni nad sigurnim in korajžuim nastopom našlovljencev: krojača — g. Kozoleta. urarja — g. Va-lenčaka in piskroveza — • g. Valeta. Krčrnar (g. Dobršek) je pridno izvrševal svojo človekoljubno delo — za plačilo pa bil popolnoma pravilno tepen. V drugem dejanju se je jako dobro obnašala Špela (gdč. Dobršek) ravnotako Peter (g. H.). Moža postave je strogo vojaško izvedel g. Drolc. — Druga igra „Raztresenca" je salonska; kot taka zahteva tudi mnogo več igranja od posameznikov. V prvi vrsti je tu pohvalno omeniti nastop Milke (gdč, Polčke Pressingerjeve) katera se je v resnici potrudila ter svojo vlogo eksaktno izvedla. Nikdo ne bi bil vrjel, da je bila prvikrat na odru. Njena simpatična zunanjost iu neprisiljen nastop pripomogla šta pač največ k vspehu te igre. Želimo jo videti še Amélie de Kiefeld!".., (Tukaj baronesa Amalija plem. Klefeldova.) Mladi stotnik se molče pokloni, a baronica Margareta mu odzdravi s tako prijaznim poklonom, da so se zazibali na njeni glavi vsi trakovi kakor rudeče zastavice. „Pod tvojo komando dajem vso mladino", pravi Oai uu»u>iy .ti ji bodeš maitre de plaisir (vodja zabave). Kako pa ugaja vam naš kraj, baron Bergen?" „Passable, (velja) madame la ba-ronne", pokloni se Bergen, „pri nas na Dunaju . . ." „Pri vas na Dunaju je seveda lepše", prekine ga baronica, „vem, bila sem na cesarskem dvoru, ko še vas ni bilo na svetu. Toda verujte mi, mon eher baron (moj ljubi baron), tudi pri nas se da živeti. Mi preživimo sebe in tuje goste, ki prihajajo semkaj iskat svoje sreče." Baron zarudeči in se pokloni, potem pa se postavijo vsi trije nekoliko od baronice. „Čas je", reče baronica Krčeliču, potem pa zakliče glasno: „Rezika!" Na ta poziv vstopi drobnih korakov lepa deklica jedva šestnajstih let. Bila je polna in gibka kakor poln cvetni popek na tankem- peclju. Čudna resnost se je zrcalila na njenem obrazu, a vendar je bil fino zaokrožen kakor obdelan s kiparjevim dletom. Rekel bi. da je prava podoba pomladanskega veselja. da se ni razodeval iz velikih črnih oči velik duh. Nosila je priprosto rožno obleko, a v črnih, nebarvanih laseh dvt rumeni roži. Rozika se pokloni dostojanstveno baronici in gostom. „Ljuba Rozika", reče starka in seže v žep. „na ključ in prinesi mi iz moje omare zaklopnico iz usnja. Deklica vzame ključe, se zopet prikloni in odide, a po celi družbi se je širil šepet o lepoti deklice. „Kdo je cette petite (ta ljubka)?" vpraša radovedno Klefeldova. „Moj tajnik", odvrne Julijana glasno, da so jo slišali lahko tudi mladi častniki, „pravi biser. Kako gospodari vam ta deklica z mojim imetjem! Skoro nikjer še nisem .našla toliko razuma in poštenja. Ne morem brez nje živeti." « „Odkod pa je?" nadaljuje Mar ga reta. „Domačinka. Hrvatica plemenitega rodu. Mati ji je rano umrla. Oče ji je bil major pod Jožefom Baratom v Karlovcu in prijatelj mojemu pokojnemu možu. Siromak je poginil v bitki in zapustil majhno posestvo. Vzela sem deklico k sebi in jo vzgojila. A verujte mi, ona ima srce in srečen tisti, kateremu poda roko v zakon! Da. da, le glejte vi mladi gospodje oficirji, ta vam velja za generala, le vprašajte preča-stitega gospoda Krčeliča". Kanonik pritrdi besedam baronice, in radi tega so vsi gostje, osobito mlajši moiski, opazovali Reziko pozornejše, ko se je vrnila s črno usnjeno zaklopnico. Baronica poljubi deklico na čelo in pravi: „Pokliči mi sina!" V sobo stopi mladi baron Troilo, mož približno tridesetih let, za njim pa ostali gostje. Baronica Anka zarudeči močno in prsi se ji nemirno dvigajo. Cela družba umolkne. (Dalje prihodnjič). litvah in v bodočem državnem zboru je gotova stvar. Nemško - napredna stranka, nemška ljudska stranka, nemški agrarci iti Vsenemci iz Wolfovega tabora bodo složno postopali na Češkem in tudi v državnem zboru. Voditelji strank so se že o vseh podrobnostih skupnega delovanja pogodili ter postavili bodočo zedinjeno stranko nekako pod Protektorat ministra za nemške dežele Prade-ja. Ta za politični razvoj in uveljavljenje narodno-političnih strank v bodočem parlamentu in njih vpliv na bodočo vlado velevažni dogodek pretresajo že vsi listi v posebnih člankih ter izražajo svoje veselje na doseženi slogi, vsled katere bodo Nemci tudi še nadalje odločilni v notranji in vnanji politiki naše države. Vodja nemške ljudske stranke dr. Reiniger pravi: „Moj ideal bi bil enotna nemška stranka v novem parlamentu, katere jedro naj bi bili radikalni elementi." Isti politik odsvetuje, naj nova stranka ne trati in ne ubija časa s kovanjem programov in naj rajše dela, o delu pa naj se posvetuje in določa na shodih v skupnem klubu. Na ta način so dosegli Nemci na Češkem vse svoje uspehe in ta metoda se mora tudi v državnem zboru sponesti. Ideja o tesnejši združitvi nemških klerikalcev, konservativcev iti krščanskih socjalcev je tudi že sprožena in bode bržkone izvedena. Nov položaj, ki ga je ustvaril nov volilni zakon je našel torej Nemce dobro pripravljene. Kaj pa mi? Kje in kedaj se bodo začeli slovenski politiki in naša politična društva pripravljati za bodoče volitve. Pred dobrim mesecem se nam je iz Trsta reklo, da še ni čas misliti ua kompromise in razkrivati «svoje ideje o tem; danes so Nemci s tem ogromnim delom že gotovi. In vender bi ne mogel trditi, da so nemški politiki slabši od naših. Gosposka zbornica bode še pred' Božičem gotova z volilno reformo. Opozicija postaja čedalje bolj krotka, ker gospodje vedo. da je cesar in dvor odločno za to, da se novi zakon sprejme nespremenjen, kakor je bil sklenjen v poslanski zbornici. Da pa stare gospode potolažijo, dovolilo se jim bode. da se zakonom določi število članov gosposke zbornice ter tako prepreči, da bi se jim od najvišje strani ne urinilo preveč mladih, moderno mislečih mož v to trdnjavo konservatizma. V proračunskem odseku avstrijske delegacije je govoril minister vna-njih stvari o odnošajih med Italijo in Avstrijo ter zatrjal. da sta vladi obeh držav glede Adrije in Balkana popolnoma sporazumljeni in edini v tem. da ohraniti dosedanje razmerje, ter da si ne ena ne druga ue prizadevati na svojo roko napredovati in delati propagando za se bodisi že v Albaniji ali kje drugod na Balkanu. Na to mu je delegacija dovolila dispozicijski fond. — V nadaljni debati je vprašal delegat Steiner aji je res. da je ogrska vlada na svojo roko in brez obzira na leto 1904 sprejete zaključke, da se morajo naročila za skupno vojsko in mornarico po kvotnem ključu razdeliti med avstrijske in ogrske producente, sklenila v imenu armade posebne pogodbe z ogrskimi producenti brez obzira na koristi naših poljedelcev in industrijalcev. Če je to res, bi pač morali postaviti naše ministre zaradi zanemarjanja svojih dolžnosti na obtožno klop.'Govorilo se je o mornarici in nje arsenalu, povdarjalo potrebo telefonske zveze s Pulo, železniške zveze z Dalmacijo in o povzdigi in okrep-lenju naše mornarice, da bode radostna v obrambo našega obrežja. 'Delegat Dobernig je povdarjal, da čutijo nemškutarji potrebo, da naj se ustanovi nemška mornarska šola. Šusteršič je to zahtevo zavrnil, povdarjajoč, da je Adrija slovanska in italjanska in da moia taka ostati. Delegat Sylvester je vprašal poveljnika mornarice, ali bi ne bila mogoča železniška zveza z Dalmacijo s posredovanjem trajektov čez Kvarner. Poveljnik mornarice je dejal.. . da bi bila ozkotirna železnica boljša nego trajekt, Konečno je bil sprejet proračun za mornarico. Madžarska! delosto.ja „Donava"' na Reki dobi naročilo sezidati polovico novih torpedovk. To naročilo presega kvotni ključ, kajti Madžari ne nosijo polovico skupnih troškov ampak komaj 3« V . ' V vojnem odseku ogrskih delegacij je delegat Szabo zahteval, da morajo znati vsi štabni oficirji tudi madžarski ter da se mora v tem smislu poskrbeti, da se bode na akademijah poučevala madžarščina in da se tudi sprejme na vojno šolo vedno primerno število oficirjev madžarske narodnosti. Vojni ministe]- je važnost madžarščine priznal in obljubil, da poskrbi, da se tudi tej zahtevi zadosti. Hrvatsko. Dr. Frank je odložil predsedništvo proračunskega odseka. Svojo odpoved utemeljuje s tem, da pogodba mej pravaši in resolucionaši ni več veljavna in da zato nima on kot predsednik več zaupanja vseh članov odseka. V resnici je pa hotel s tem spraviti vladno stranko v malo zadrego. Vnanje države. — Rusija. Tri mesece je še do volitev v dumo in že se oglašajo glasovi iz reakcijonarnih taborov, da bode tudi druga duma razpuščena. -Čeprav si vlada prizadeva omejiti prosto gibanje vseh naprednih strank in podpira samo stranko „pravih ruskih ljudij" in ..stranko 30. oktobra'1, kateri glasno in odločno zagovarjati neomejen absolutizem, je vendar mnogo nade, da bode tudi druga duma po ogromni večini opozicijonalna. Ves vladni pritisk ne bo mogel zatreti in udušitl boja za narodno osvobojen je. — Nemčija. Poljski poslanec Glawacki je interpeliral zaradi postopanja proti poljskim otrokom. Državni tajnik je odgovoril na naravnost frivolen način, ki kaže. da pruski vladi ni mar prava in pravice. Dejal je. da imajo Poljaki po državljanskem zako niku sicer pravico do odgoje otrok, da pa te pravice niso neomejene, ker ima država po istih zakonih pravico uvesti jerobsko odgojo. zato odklanja vsako diskusijo o tem predmetu. Konservativci in nacjonalno-liberaici so z njimi enega mnenja. Bebel pa v imenu so-«jalno-deniokratske stranke ostro kara vladno brutalno in nazadnjaško politiko proti Poljakom. Slovenske noYice. Štajersko. Poučni kurz za zadružne revizije bode obdržavala „Zadružna Zveza v Celju"' dne 13.. 14. in 15. decembra t. 1. v Celju v svojih uradnih prostorih. Predavali bodo strokovnjaki o denarnem in nedenarnem zadružništvu. zlasti glede pravilnega in stvari odgovarjajočega postopanja pri izvrševanju zakonito predpisanih perijo-dičnih revizij in s posebnim ozirom na vse zakonite določbe, ki se tičejo zadružništva. — Izvanredni občni zbor telo-, društva „Celjski Sokol" se vrši v četrtek, une j.3. decembra t, 1. v čital-niških prostorih v „Narodnem domu". Na dnevnem redu je poročilo o „So-kolskem domu". — To soboto, dne 8. decembra t. 1. ob pol 8. uri zvečer se zopet dvigne zastor na odru naše velike dvorane. ZapOznili smo se letos Celjani s pričetkom sezone in radi tega je to še le druga vprizoritev. Boli nas to tembolj, ker vemo. da naše občinstvo ljubi plemenito zabavo, ljubi razven lepega petja in godbe pred vsem dramatične predstave. Kadarkoli je pevsko' društvo vpri-zorilo kako igro. je bil obisk vedno zadovoljujoč. Vrhunec uspeha v tem oziru se je brez dvoma dosegel pri ..Legijonarjih"' in pri poslednji predstavi pri „Ciganih". Zlasti min ulic je bila dvorana tako nabita, da ni bilo niti za ped prostora praznega. Kaj pa to pot?! Igra. ki se vpri-zori. zasluži sama na sebi večje pozornosti. Bistvo igre je v istini burka. Kljub temu pa vsebuje mnogo zelo resnih prizorov, kjer se v lapidarnih besedah rešujejo veliki življenski do- godl.ja.ji. Cela igra pa je pretkana z nežno prvo ljubeznijo, ki poda vsemu nekak nimbus. Mi jamčimo vsem obiskovalcem, ki imajo srce in dušo v telesu, se bodo dvignili iz vsakdanjega življenja ter se vedno z zadovol.jnostjo spominjali tega večera, Miklavžev večer v „Narodnem domu". Sv. Miklavž s palico, dva srč-kana angelja. eden roza. drugi lila in rdeči peklenski poglavar z rožički in hudič,ki — vse kakor lani. predlanskem in trinajst let sem. odkar neprestano prihaja sv. Miklavž v Celje prigovarjat zlepa in zgrda slovenskim ljudem, da naj govore v narodni hiši slovenski. In trinajst let sem še ne more obdariti velikih slovenskih otrok v tem oziru z ničemur drugim kakor /. bre-zovko: naj jo hišni góspodar krepko porabi na desno in levo! Pò enakem nagovoru (reči moramo, da je ta svetnik dober govornik in navdušen Slovenec od srca in prepričanja, ki mu zveni iz vsake besede) je izpraševal Miklavž deco, angeljčki so delili darila; nekaj krika in vika. veliko smeha, ko vržejo hudički nekaj dečkov v peklensko žrelo, mnogo presenečenja in razočaranja. Posebno tedaj, ko so dobivali veliki otroci darila; pa teh ni več izpraševal Miklavž (vzroka za to ni povedal) temveč je le pustil angelja. da sta s pomočjo dveh na prsih in glasu krepkih Zemljanov razdelila darila brez vseh pogojev. Dvorana je bila prenapolnjena; želeli bi samo, da bi prihodnjič raje mize razstavili; tisti velikanski „stoli"' so mnogim neprijetni. povrh tega pa ovirajo promet. Po razdelitvi daril se je mnogo občinstva odstranilo, tako da se ni razvila prava obča zabava. Marsikdo je tndi na ta večer ostal doma v krogu svoje družine. Godba je rešila svojo nalogo precizno in izborno; posebno v točkah na lok. V obče pa je ta večer lepo uspel. Morda ne bi škodovalo, ko bi bil spored majhno mnogovrstnejši ; bilo bi vsem ustreženo in večer bi bil še nedvomno lepši, bolj prisrčen in vesel. Grand prix priznanje je dobil naš narodni fotograf g. Viljem Pick, meseca novembra t. 1. na ekspozicijski mejnarodni umetniški in industrijski razstavi v Parizu. — Izpred porotnega sodišča. Dne 22. novembra 1806 se je vršila pri c. kr. okrožnem sodišču v Celju glavna porotna obravnava proti Francu Petanu in Francu Krošlnu (zagovornika gg. dr. Josip Sernec in dr. Jnro Hrašovec) iz občine Sromelj v brežiškem okraju, katera sta bila obdol-žena, da sta ubila dne 10. junija 1906 Janeza Bahčiča, prevžitkarja. Na po- vršne poizvedbe sta bila do glavne obravnave popolnoma po nedolžnem, kakor sta zagovornika sijajno dokazala pet in pol mesecev v preiskovalnem zaporu. Razume se, da ju je sodišče oprostilo. Autentično poročilo o tej zanimivi porotni obravnavi prinesemo prihodnjič. — Slovenski naslov tudi velja. Piše se nam: Ravno tako neumna, kakor zlobna „Vahtarica"' trdila je nedavno, da more pismo samo z nemškim naslovom dospeti iz Amerike v Avstrijo. Evo vam dokaza, dà se s prav preprostim slovenskim naslovom doseže isto. Pismo je bilo oddano na pošti v Novem Vorku s tò le adreso: Terezija Knavs, vas Gorica št. 25 pošta Leskovec pri Krškem Dolenjsko. Telefonski promet. Trgovinsko ministrstvo je izdalo' naredbo. po kateri bode uredništvom časopisov dovoljeno od 9. ure zvečer do 6. ure zjutraj govoriti po telefonu- za polovično tarifno ceno. Zahteva se samo. da jamči vsak abonent. da bode vsak večer uporabljal telefon vsaj 6 minut, Podaljšanj-e na dva pogovora za polovično ceno je dovoljeno, če niže drug pogovor predbeležen. Telefonska zveza sega od 1. t. m. do Oswifecima v Galiciji in je torej mogoče govoriti direktno iz Trsta do Oswiecim'a. — Razstave izdelkov, ki so jih izdelali rokodelski učenci; so pokazale v Ljubljani. Mariboru. Gradcu in drugod veliko zanimanja in napredka v posameznih odrtih. Trgovsko ministrstvo je i adi tega dovolilo enakim razstavam posebne podpore. — Državni poslanec g. dr. Ploj j« v . dr/avaéga zbora dne 1. t. m. odgovoril nneosnovane in skrajho grde. osebne napade poslancev Stei-nerja in Pomnierja. Teh napadov pač noben trezno misleč človek ni mogel smatrati resnimi že tačas, ko so bili v izusteni še manj potem, ko je poslancu Šteinu palo srce v hlače in ni liotel spolniti v zbornici dane obljube, da bode svoje obdolžitve ponovil pred pričami izven parlamenta tei' dà bo dal obdolžencu priiiko. da ga toži. Poslanec Ploj je poslal Stein u priče, ki so ga pozvale naj svoje obdolžitve. kakor je obljubil pred njimi ponovi. Stein ni hotel tega storiti ter je s tem indi-rektno dokazal, da v zbornici ni govoril resnice. Poslanec dr. Ploj je v svojem govoru zatrdil, da je storil vse potrebne korake in da je šel usqiie ad finem, da se dožene resnica in da ima čisto vest. Da ni zahteval naj se skliče grajalni odsek utemeljuje s tem, da ima tak odsek edino nalogo dokazati ali se je kdo pregrešil proti dostojnosti in ne. je Ii stvar o kateri je govoril tudi resnična. Da so bili napadi na dr. Ploja nedostojni — o tem so pač vsi edini, njih resničnost in upravičenost se bo pokazala, ko .se izvedejo vsi koraki, katere je dr. Ploj storil, da pride pravica na dan. To je glavni smisel in vsebina dr. Plojevega govora. — Potrdilo. Cesar je potrdil vo-'litev, Jožefa Simonvja. načelnikom in zdravnika Franca Schusterja. načel-niškim namestnikom okrajnega zastopa rogaškega. — Prostovoljna požarna bramba v Žalcu vabi k slovesnosti, katero priredi prost. pož. bramba v Žalcu dne 8. grudna 1.1. povodom izročitve Častne kolajne podeljene od c. kr. namestnije v Gradcu županu in stotniku požarne brambe. g.. Josipu Sirci in četo-vodji g. Bernhard Strahovniku za 25 letno, požrtvovalno delovanje kot uda bož. arambe žalske. Spored; 1. Ob 8. uri zjutraj sv. maša v župni cerkvi, 2. po službi božji slavnostno zborovanje v risalni sobi obrtno-nadaljevalne šole in izročitev Častnih kolajn. 3. ob 12. uri opoldne banket v gostilni Hansenbichler. • Žalec, dne 4. grudna 1906. Za načelstvo: Franc Voh 1. r, Ivan Župane 1. r. — Čitalnica v Konjicah ima svoj letošnji občni zbor dne 8. decembra t. 1. ob 8. uri zvečer v lastni dvorani po sledečem sporedu:- 1. Pozdrav predsednika. 2. Letno poročilo tajnika. 3. Letno poročilo blagajnika. 4 Poročilo računskih pregledovalce. 5. Volitev novega odbora. 6i Slučajnosti in nasveti. K mnogobrojni udeležbi vabi vljudno odbor. — „Posavska Straža". Dobili smo prvo številko. Lepih krepkih besed je citati v njej. kakor samo še v ža-libože veliko premalo razširjenem ..Nov. SI. Štajercu". Pri stavku „povdarjati hočemo največ to. kar"nas druži" nam hodi na um. da je isto pisal češki nemški poslanec dr. Reiniger v ..Deutsch-nationale Korrespondenz"'. Imenovani Nemec razvija temelji na katerem bi se združile VSe' napredne nemške stranke v veliko zvezo, češ, da se bo dalo v novi zbornici le potom velikih, močnih strank kaj doseči, ker je sicer v vsaki stranki ^ekaj bolj bojevitih temperamentov, a "odločujejo vendarle trezni in mirni ljudje, katerim je na stvarni, praktični politiki. Ni dvomiti, da so pripravljeni v narodnih zadevah pak-tirati tudi s klerikalci in krščanskimi socialisti. Omenimo tudi mimogrede, da se Nemci' na Češkem že povsod pripravljajo na volitve in postavljajo kandidate; tudi naša celjska ..Vah-tarca" že poživlja somišljenike., naj se pripravljajo na boj. — Kozje. ..Katoliško politično društvo za kozjanski okraj s sedežem Kozje", priredi v nedeljo, dne 16. decembra ob 3. uri popoldne v Cnčekovi gostilni svoje redno, letno, občno zborovanje. Po pozdravu predsednika bo govoril državni poslanec g. dr. Korošec, za njim pa deželni poslanec g. dr. Jankovič. Po zborovanju še voli nov odbor. Nat ančne je prihodn jič k — Planina. Demon alkohol. V nedeljo, dne 25. novembra t. 1. so ubili daleč naokoli znanega krojača Vida Zalokar-ja. Revež je bil udan alkoholu in se je v pijanosti kaj rad prepiral, to ga je to pot spravilo v nesrečo. Bil je ubit v prepiru. Ubijalec je že zaprt. — Ormoška čitalnična knjižnica bode od zdaj naprej tudi za neude odprta vsako nedeljo od 9. do 10. ure predpoldne. Kdor si torej želi knjige ali časopise izposoditi na doni. se naj oglasi ob zgoraj navedenem času v čitalniški sobi. Rodoljubi! Naprošeni ste. da pomagate našo čitalnično knjižnico razširiti. bodisi s knjigami ali z denarnimi prispevki. Darove sprejemata čit. blagajnik Iv. Richter, odvet. uradnik v Ormožu in Ad. Rosina, učitelj v Ormožu. — Imena darovalcev se bodo v časopisih objavila. V Ormožu, dne 3. decembra 1906. Dr. Ivan Geršak, načelnik. — Zahvala. Podpisano šolsko vodstvo se tem potom prisrčno zahvaljuje vsem onim prijateljem in pospe-šiteljem ormoške okoliške šole..ki so pripomogli do tega. da se je tombola v prid šolarske kuhinje dne 25. novembra t. 1. tako dobro obnesla. V denarju so darovali sodni svetnik.g. dr. Presker 10 K. gdč. Zofija Magdič 10 K. a. dr. Omnlec 5 K, gospa Rosina 5 K. č. g. kaplan od Sv. Miklavža ] K in g. Veselič od Velike Nedelje ] K. torej skupaj 32 K. Dobitkov za tombolo se je darovalo ravno 100. V/. Ormoža so darovali dobitke sledeči gospodje, gospe in gospodične: Blagovič. dr. Geršak. Gonizi-jeva hiša. Grazer. Grivec, Jurčec, Kalchbrenner. Kandrič. Kindl. Kosi. Kralj. dr. Kristan, Ma|Tč. Majcen. Meznarič, Minisdorfer, dr. Mohorič, dr. Oraulec, Petovar. Plaveč, Polak. Potočnik. Rakuša. Richter. Roje. Salek. Šepec. Skorčič. Tolazzi. Topo-lovšek. Trop in Veselic. iz Hardeka so darovali dobitke .gospodje, oziroma gospodične: Horvat. Lazar. Pernat. Rajšp in Rosina: iz itnma gg. Porekar. Stebih in Viher; iz Lešnice gg. Habjanič. Prapotnik; iz Libanje gg. Jaušovec in Pušner; iz Dobrave g. Andrej Kovačič; iz Pavlove g. Matija Reich; iz Pušinec g. Prapotnik; iz Lešniškega vrha g. Paučnik; od Velike nedelje g. prof. Heržič: iz Hrvatskega g. Vaupotič. Vsem imenovanim prijateljem in podpornikom naše šole v imenu šolske mladine prisrčna hvala, šolsko vodstvo Ormož - okolica, 5. decembra 1906. Josip Rajšp, nadučitelj. Draga svalčica, V slovenska gostiliy pri g. Grobušeku v Brežicah se je prodala svalčica pri veseli mizi za 5 K 76 v v prid Brežiškemu Sokolu, svota se je izročila blagajništvu. — Tambnrašltf odsek „Murskega Sokola" priredi v nedeljo, dne 9. decembra v gostilni g. Još. Rajh-a na Moti koncert, srečolov in druga razna razveseljevanja v prid ubogih otrok Frac .Tožefove šole v Ljutomeru. Vabimo vsa narodna društva in sploh prijatelje otrok, se naše prireditve v velikem številu udeležiti. Za tamburaški odsek „Murs. Sokola" Peter Veseli č. — Dirkalsko društvo ljutomersko sklicuje na dan 9. decembra t. j. v nedeljo po rani maši ob pol 9. uri predpoldne v okrajno pisarno v Ljutomeru občni zbor. Na dnevnem redu: 1. Predlog o potrebi premembe društvenih pravil. 2. Poročilo blagajnika. 3. Še kaki predlogi. Mariborski občinski svet in provizorični učitelji. Mariborski mestni očetje so dovolili tamošnjim provizo-ričnim učnim močem kot donesek k stanarini celih — 1200 K a ne za vsako učno moč posamezno, ampak skupno! Ker je na mariborskih mestnih šolah glasom štaj. urad. koledarja nastavljenih 17 provizoričnih učnih moči, dobe te posamezno 70 K in nekaj vinarjev. Ako se teh 70 K razdeli na mesec, pride borno majhna svota na dan. ki je do pičice podobna kakemu „božjemu daru", katerega damo pri dobri volji beračem. Naš celjski občinski svet tolaži učiteljstvo glede stanarine z deželnim odborom, mariborski pa ga naravnost zasmehuje! — Bojkotno gibanje na Češkem. Nemški narodni svet prepoveduje vsem nemškim društvom naročiti katerekoli tiskovine pri Čehih. — V „N. Fr. P." razlaga znani Taschek, budjejoviški župan, volilni boj v Budjejovicah in posredno ščuva k bojkotu. Tega so Nemci takoj dejansko pričeli. Taschek je urarja Hradskega izgnal iz svoje hiše: trgovci so jeli odpuščati kar na veliko češke trgovske pomočnike in posle, tako da so morali Čehi ustanoviti takoj poseben fond za te nesrečne žrtve Nemštva. Nemške dame so imele posebno skupščino, na kateri so sklenile najstrožji bojkot proti vsem češkim trgovcem in obrtnikom; Nemci pošiljajo agente od hiše do hiše, kateri ščuvajo k bojkotu. In glejte si naše celjske Nemce! Začeli so po svojih močeh posnemati nemške brate na severu: „D. W." je ščuvala k bojkotu Zatkovih testenin (o uspehu dvomimo); tvrdki Ranzinger in Stieger ste odpustili dva slovenska trgovska pomočnika. Toda spominjajte se, celjski Nemci, da je dejal dr. Zatka v Budjejovicah „Bojkot je dvorezen meč". Ako nas izzivate in naravnost silite k gospodarskemu boju. ga bodemo tudi pričeli; posledice pa si lahko mirno preračunite sami. Mislimo, da bo naše ljudstvo vendar enkrat prišlo do prepričanja, da je ta pot po naših mestecih in trgih edina pot do konečne zmage! — Slovensko akadem. društvo Ad ri j a" v Pragi ima v petek, dne 7. decembra ob 8. uri zvečer svoj 111. redni občni zbor v restavraciji ,.Černy pivovar" s sledečim vsporedom : 1. Spomin ua Gregorčiča, predava tov. Lah. 2. Oitanje zapisnika. '■>. Revizija poslovnika. 4. Slučajnosti. Kranjsko. — Javna ljudska knjižnica in čitalnica v Ljubljani. Ljubljanski občinski svet je sklenil na prošnje društev ,.Akademije", ak. nar.-rad. društva ,.Prosvete" in „Sokola" ustanoviti javno ljudsko knjižnico in čitalnico v Ljubljani. Župan ljubljanski g. Iv. Hribar prepušča v ta namen od svoje županske plače 2000 K; občina 2000 K ustanovnine in 8000 K letne podpore. Čitalnica dobi na predlog dr. Trillerja ime „S. Gregorčičeva čitalnica in knjižnica". To je izredno vesel kulturni pojav — to je. lahko rečemo, prva znamenita koncesija na Slovenskem takozvanemu pozitivnemu narodnemu delu. Zato se pridružujemo brzojavni častitki dunajskega nar.-rad. ,"k. društva „Slovenije" in pozdravljamo tudi mi to novo zavetišče svobodne ljudske izobrazbe! — Odbor za Gregorčičev spomenik. V Ljubljani se je konštitniral odbor za Gregorčičev spomenik, kateremu stoji na čelu ljubljanski župan g. Ivan Hribar. Blagajnik je g. župnili Ivan Verhovnik, tajnik pa g. profesor Ilešič. — Glede spomenika se je določilo, da prepustimo poznejšim časom, v kaki obliki se postavi (ustanova ali šolski dom); najprej pa je potreben na grobu vsaj skromen spomenik in na rojstni hiši spominska plošča. V goriških listih je vse polno različnih mnenj in načrtov glede načina Gregorčičevega spomenika. — „Radogojev" občni zbor se je vršil 24. listopada v Ljubljani. Iz poročila posnemamo, da podpira društvo letos 14 visokošolcev. Društvo stalno podpirajo deželni odbor kranjski, ki pa radi glasovite obstrukcije ne more izplačevati podpore, mestna občina ljubljanska, kreditna banka in banka „Slavija". Želeti pa bi bilo, da bi društvu pristopili novi člani in da bi se ga bivši podpiranci pridneje spominjali s — povračevanjem. — Občni zbor „Zveze slovenskih odvetnikov v Ljubljani" (dr. Triller, predsednik; dr. Novak, tajnik) se vrši dne 16. decembra t. 1. ob 10. uri dop. v mestni posvetovalnici v Ljubljani. — Radi važnosti občnega zbora naprošeni so vsi gospodje člani, da se istega točno in v polnem številu udeleže. — Na dnevnem redu so med drugim tudi poročila o spremembah glede justičnih razmer v slovenskih pokrajinah. — Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva „Merkur" v Ljubljani. V službo se sprejme: 2 poslovodja, 2 potnika, 1 kontorist, 6 pomočnikov mešane stroke, 3 pomočniki špecerijske stroke, 4 pomočniki manufakturne stroke, 2 pomočnika že-lezninarske stroke, 1 pomočnik modne in galant, stroke, 2 prodajalki in pet učencev. — Službe iščejo: 2 poslovodja, 2 knjigovodja in korespondent, 1 kon- torist. 14 pomočnikov mešane stroke. 4 pomočniki špecerijske stroke. 4 pomočniki manufakturne stroke, 2 pomočnika železninarske stroke. 2 pomočnika modne in galant.'stroke. 11 kontoristinj, 5 blagajničark in 5 prodajalk. — Umrl je v Ljubljani ruski dr. žavni svetnik dr. Vinko pl. Šercl, rodom Ceh iz Prage, vpokojeni vseučiliščni profesor. Pokojni je bil zmožen 45 jezikov v govoru in deloma tudi v pisavi. Pisal je tudi slovenski v znanem mesečniku „Slovanu". — Baritonist slovenske ljubljanske opere g. Ourednik potuje za en teden v Berlin gostovat. — Vinska klet pogo:*ela. V petek je pastir Franc Bučar v Zajčjem pri Kostanjevici zažgal poleg vinske kleti potovalnega učitelja g. Belleta iz Ma-bora ogenj, da bi se grel. Iskre so vnele klet. ki je pogorela s 100 met. stoti sena vred. Škode je 800 K. — Domžalski učitelj Miha Wit-zani je bil v petek obsojen radi zapeljevanja šolskih otrok k nenravnosti v 14tedensko težko ječo. — V Ribnici ima „Sokol" v soboto 8. grudna ustanovni občni zbor. — Suženjstvo v Litiji. „Rdeči prapor" opisuje razmere v predilnici Schwarz & Zublin, o katerih je vredno, da tudi naši čitatelji kaj zvedo. Gosp. Schwarz plačuje delavkam po 3 do 4 krone na teden, če katera s tem ni zadovoljna, jo vrže brez obotavljanja na cesto, najrajši dela to po zimi! — Za neomožene in mlade delavke je g. Schwarz napravil nekak zavod, ki stoji pod nadzorstvom nekih vsmiljenih sester. Delavkam plačuje po 2, 3 do 8 vinarjev na uro. delavna doba traja do 11 ur. hrana je slaba. Ko pridejo delavke po dolgem delu domov, morajo predvsem opravljati dolge molitve pod vodstvom usmiljenih sester ter se smejo šele potem vleči k poiitku. Maloletna delavka ne sme odpovedati službe, ako ji usmiljene sestre, katere imajo nekako očetovsko oblast nad njimi, tega ne doyole. —' Uboj in samomor. Vinogradnik Rak v Novi gori pri Sv. Duhu nad Krškem je ubil svojega starega očeta in sestro in potem še sebe smrtnone-varno obstrelil. — Zvišanje plač meščanskemu učiteljstvu v Krškem. Iz Krškega se ram poroča: Že v začetku tega leta je bil dovolil c. kr. okrajni šolski svet z ozirom na to, da je bil deželni zbor ljudskim učiteljem dovolil 25% dra-ginjske doklade, tukajšnjim meščanskim učiteljem 25% stanarine. Ker pa ta sklep ni obveljal pri c. kr. deželnem šolskem svetu, sklenil je sedaj okrajni šolski svet predlog na isto gosposko, da se tukajšnjim meščanskim učiteljem zvišajo plače od 1800 Kj na 2000 K. kateri znesek se bode po dokončanih 10, 20, 30 službenih letih dalje zvišal 200. 400 in 600 K. — Trije otroci zgoreli. V Lipovcu pri Boštanju je zaklenila kmetica Klara Kosmač troje od poldrugega do 4 leta starih otroK in šla po opravkih. Otroci so našli na peči vžigalice in zažgali z njimi hišo, v kateri so vsi trije zgoreli. Primorsko. — Gregorčičev spomenik. V Gorici se je sestavil osrednji odbor za Gregorčičev spomenik, ki ima nalogo sprejemati radodarne doneske slovenskih rodoljubov, s katerih pomočjo naj bi se postavil dostojen spomenik prerano umrlemu pesniku. Načelnik odboru je deželni poslanec in odbornik prof. Ivan Berbuč. Doneske sprejema začasno izvrševalec oporoke rajnega pesnika profesor Josip Ivanič (P. Corno št. 8.). Imena odbornikov in primeren oklic na slovenske rodoljube objavijo se v kratkem. — Žalosten konec „Legiite" šole. V Raklju na Barbanščini v južni Istri je pred letom ustanovila „Lega" z veliko slovesnostjo šolo. da bi poitalijan-čila ondotno hrvatsko prebivalstvo. Slaven začetek, a žalosten konec! Leto je minulb. in „Legine" šole na Raklju ni več. Zaprli sojo. ker nima nobenega učenca! „Legin" učitelj don Nicolich (prej doma v Dalmaciji še ognjevit Hrvat Nikolič) si je moral nadeti zopet tesni kolar in prositi škofa Flappa za kako cerkveno mesto, česar mu gospod škof gotovo ne odr eče. že ziradi "velikanskih zaslug, ki si jih je stekel, ko je — prej kot dušni pastir in potem kot „Legin" nči-tt.lj — brezuspešuo skušal rešiti ne-pokorne ovce v Raklju. — Da je „Le-gina" šola tako žalostno končala, je povzročila istrska Ciril-Metodova družba, ki je par mesecev preje ustanovila v Raklju hrvatsko šolo; vsa čast pa irre seveda ondotnemu zavednemu hrvatskemu narodu, ki je znal razločevati med svojimi sovražniki in prijatelji. Žalibog, da v naših slovenskih k r a j i h n i take zavednosti! — Delavska zavarovalnica proti nezgodam. Pod tem imenom obstoji v Trstu močan zavod, v katerem zavaruje 5.000 delodajalcev v Trstu, na Primorskem. Kranjskem in v Dalmaciji svoje delavce. Obveznost zavoda presega 5 milijonov kron. Oglejmo si ta velevažni zavod tudi od narodno-go-spodarske strani! Med delodajalci je 3.600 Slovanov in samo 1.400 Italijanov; med odborniki (24) pa je l e šest Slovanov; vrhu itega sede ua uradniških mestih, ki so dotirane od 2.400 do 9.600 kron. sami Italijani. Umevno je, da bi prišlo na ta dobro plačana mesta nekaj Slovencev, ako bi dobili Slovani večino v odboru. Sedaj so pred durmi volitve iz treh kategorij delodejalcev (kmetijska in gospodarska podjetja, železnice, rudniki in fužine ter kemična industrija): dolžnost slovanskih volilcev je. da se zjedinijo glede skupnih kandidatov. Novi odbor voli načelnika in v tega rokah je po-potem usoda uradnikov in zavarovancev. Zato bi se naj delodajalci in delojemalci pobrinili za volitev ne le iz narodnih ampak tudi iz praktičnih ozirov: krvni brat se bo poprej brigal za njihove koristi kakor fanatičen narodni nasprotnik. Droge slovanske dežele. — Češke vesti. Nemška ljudska stranka na Češkem je imela te dni shod zaupnikov v Pragi, katerega se je udeležil tudi minister Prade kot strankin predsednik. Z ozirom na to, da je minister, je odložil predsedstvo. Štranka se je posvetovala o kandidatih za prihodnje državnozborske volitve. Na skupno konferenco vseh nemških strank na Češkem 12. decemb. bo poslala delegate — med njimi ministra Praueja ki naj delajo na to, da gotovo pride do skupnega postopanja vseh nemških strank na Češkem pri prihodnjih volitvah. — „C z a s" prinaša odprto pismo Sienkiewičevo na nemškega cesarja radi stavke poljske šolske mladine. Med drugim pravi slavni pisatelj : „Vlada, katera si vse dovoli, uči svoje podložnike, da si smejo tudi vse dovoliti proti nji." — Akademično društvo „Ilirija" je priredilo 30. novembra javno predavanje predvsem za češko dijaštvo o umrlem našem pesniku Simonu Gregorčiču. Predaval je filozof Zvonimir Bernot. Po posredovanju tega društva je vihrala povodom Gregorčičeve smrti iz akademičnega doma črna zastava. — Moravske volitve. Volitve v mestni kuriji so tudi že končane. Volilo se je zopet na podlagi narodnega katastra. Čehom pripada v tej kuriji 20 mandatov; istotoliko Nemcem. Klerikalci niso postavili svojih oficijel-nih kandidatov, pač pa so podpirali Staročehe. Izid volitev je sledeči: 10 mandatov Mladočehi. 5 Staročehi. 3 napredna stranka. Klerikalci nimajo v tej skupini nobenega zastopnika. Splošno je sedaj razmerje čeških strank v deželnem zboru sledeče: Čehi imajo v celoti 72 poslancev^ v prejšnjem zasedanju so jih imeli 36. In sicer klerikalci 24 mandatov. Mladočehi 16, agrarci 14. Staročehi 7, socijalni demokratje 5, naprednjaki 6. Svobodomisleci imajo 41 poslancev, klerikalno-staročeški blok pa 31. — Slovanska razstava v Pragi 1. 1910. Pripravljalni odsek za to razstavo pošilja vsem veljakom pismo, katero tukaj priobčit jemo in priporočamo vsem. ki se zanimajo za naš kulturni in gospodarski napredek v uvaževanje. Pismo se glasi: Pri posvetovanju nekdanjega češkega odseka za priprave k udeležbi na „vseslovanski razstavi na Ruskem", ki je-zdaj odložena na nedoločen čas. je bilo sklenjeno prirediti „slovansko razstavo" v Pragi 1. 1910 po možnosti v istem razmerju in obsegu, kakor so si mislili ouo v Petrogradu. Ta razstava ima torej podati popolno sliko kulturnega in obrtnega stauja vseh slovanskih narodov; na nji imajo biti zastopani kar najpopolnejše zgudovinsko-kulturna slika, književnost, umetnost, veda. obrtništvo in trgovina. Prireditev slovanske razstave v tej vsestranski popolnosti, kakor mislimo, pa ni mogoča brez načelnega soglasja vseh slovanskih narodov in brez sodelovanja ter pomoči vlad slovanskih držav, velikih slovanskih organizacij in prvakov vsega slovanskega sveta — katerih sodelovanje in pomoč morejo ediui biti porok popolnosti in s tem tudi uspeha nameravane razstave. Da bi bil temelj uspeha celega ogromnega podjetja slovanske razstave v Pragi 1. 1910. zagotovljen že prej. nego se začno priprave, je pred vsem treba zagotoviti: 1. Načelno soglasje z nameravano razstavo ; ž. da bi se priredila 1. 1910. Zato Vas prosimo, ko Vam predlagamo v presojo misel slovanske razstave v Pragi 1. 1910.. da nam naznanite Svoje mnenje o obeh zgoraj navedenih vprašanjih in nam obenem naznanite imena drugih oseb. organizacij itd., na katere bi se imeli s podobno prošnjo obrniti po Vašem mnenju, da bi bila tako zagotovljena vsestranska popolnost in da bi ne prezrli nikogar, čigar sodelovanje je potrebno na nameravani razstavi. Pripraljalni odsek za prireditev slovanske razstave v Pragi leta 1910. — Slovenci, podpirajte „Podporno društvo za slovenske visoko-àolee* v Pragi. — Kosti Zrinjskih in Franko-panov hočejo prenesti na Hrvatsko. Posi. Budisavljevič je imel v ta namen v saboru navdušen govor in določilo se je petero poslancev, da doženejo to zahtevo. — Lep primer bratske sloge med Srbi in Hrvati nam poročajo iz Knina v Dalmaciji. Ob priliki pogreba nekega meščana so nabrali navzoči Srbi in Hrvati 150 kron; polovico za „Srpsko Zoro", polovico za „Družbo sv. Cirila in Metoda" v Istri. V Dalmaciji se je rodila ideja srbohrvatskega bratstva, lam tudi že rodi lepe sadove. — Predstave v belgrajskem gledališču. Ob četrtkih in nedeljah prireja belgrajsko gledališča ljudske predstave po znižanih cenah: ker je pa v Belgradi! nnogo ljudi, ki ne morejo plačati niti teh, je odredilo srbsko na-učno ministrstvo, da bo prirejalo gledališče zastonjske predstave za uboge delavce in vojake. Vsekako zelo hvalevreden sklep! — Bulgarski vojni minister Savov je izdal zelo pametno naredbo. da se mora pri vsakem polku osnovati vojna čitalnica. V čitalnicah bode dvakrat na teden predavanje za nepismene (ki ne znajo čitati) vojnike. Minister je ukazal divizijonarjem. da pripravijo potrebne prostore in sredstva za imenovane čitalnice, ki se otvorijo po vseh grarnizijah s 1. januarjem 1907. — Znanega Strassnoffa so privedli 30. listopada ponoči v Zagreb, da ga sodi ondotno sodišče. Ta napačni „ministrski svetnik" je spravil dr. Franka in ,;pravaše" v neprijetne zadrege. katere posebno izrabljajo potom časopisja hrvatski naprednjaki. — Govori se, da zahtevajo Ma-žari, da Se Hrvatska in Slavonija ne nazivljate več „kraljestvi". Istotako naj se ne zove ban več ban „kraljestev Hrvatske, Slovonije in Dalmacije" temveč naj se „kraljevstev" izpusti. Morda so to samo prazne govorice, ki bi naj škodovale hrvatsko-srbskim re-solucijonašem. kateri so. kakor znano, prijatelji z Mažari: morda pa tudi že kažejo Mažari zobe . . . Minister An-drassy je razveljavil sklep reškega mestnega sveta glede samoitalijanskih napisov. — „Faust" med Bolgari. Dr. Aleksander Balabanov je uvei to sve-tovnoznano Goethejevo delo tudi v bul-garski književnosti. Prevod je izšel v veliki četrtinki. okusno opremljen z vinjetami in slikami. Mimogrede omenjeno, imajo Bulgari tudi krasen prevod Dantejeve „Božanstvene komedije". Vidi se, da se marljiveje bavijo s prevodnim slovstvom kakor mi. — Šolstvo v Pragi. V Pragi je 54 čeških ljudskih in meščanskih šol; te šole imajo 435 razredov in paralelk. Obiskuje jih 21.052 otrok in sicer 10.394 dečkov in 10.658 deklet. 21.038 otrok je čeških, 10 nemških, ostanek drugonarodnih. 20.549 otrok je katoliške vere, 337 protestantske in 128 židovske. Nemci imajo 6 šol; obiskuje jih 2509 otrok. Od teh otrok je 1371 židovskih. Po narodnosti je med učenci 1659 otrok nemških in 839 čeških. Svetovne vesti. — Vesten policaj. Pred kratkem je iz Reke pobegnil 231etni mestni policijski stražnik Evgen Mathis iz Bolcana na Tirolskem z 33 K mestnega denarja in je odnesel tudi s seboj čevlje in službeni plašč. — Zobozdravnik za slona. Ravnatelj velikega cirkusa v Barmenu išče zobozdravnika, ki bi plombiral največjemu slonu desni dolgi zob, levega pa bi mu do polovice odžagal. Dosedaj se še ni prijavil nikdo. — Žensko srce. Govori se, da imajo ženske večja srca kakor moški; znanost pa dokazuje naravnost obratno. Žensko srce meri 73 cm3, moško pa 82 cm3. Vsekako nas tedaj nadkri-ljujejo po velikosti, a ne po kakovosti; me menimo, da je naše srce več vredno. Ono se odlikuje po nežnosti, dražesti in dobroti, a moško samo z močjo in vrlo pogosto tudi s sebičnostjo." Tako čitamo v nekem hrvaškem ženskem listu; svoje mnenje pa si pridržujemo. — C. kr. namestnija svari vse podurade. naj pazijo, da ne naznanja in prodaja lekarnar Feiler svojega rastlinskega fluida in rabarbarinih krogljic pod varstveno znamko „Elza" v cislitvanskih deželah, zato. ker se ne drži glede pripravljanja in razpe-čavanja pri nas veljavnih predpisov. — Latinske črke v Japoncih. Ker se tujci težko priuče japonskim črkam, je sestavila japonska vlada posebno komisijo, ki je sklenila uvesti latinske črke v japonsko pismo. — Nov, 26.000 m dolg predor, nameravajo zgraditi pod Splügenom v Švici. Stroški bodo znašali 120 mili-' jonov frankov. — Odlikovani pesnik. Iz ustanove milijonarja Nobela na Norveškem je dobil letošnje darilo za pesnike in pisatelje italijanski pesnik Giosuè Carducci. ki je napisal glasovito himno na satana, v znesku približno 190.000 K. — Železniška nesreča pri Vel. Varadinu. Postajni načelnik v Hollodu je dal prezgodaj signal poštnemu vlaku za odhod. Na zelo zasukanem ovinku je trčil ta s tovornim vlakom s tako silo skupaj, da ste se lokomotivi vzpeli v zrak. Kurjač in 2 strojevodja so bili takoj mrtvi; kurjaču je odtrgalo glavo in jo odneslo na bližnjo streho. Ranjenih je 25 oseb. posebno težko nek sprevodnik. — Hvaležnost nemškega naroda. Kako znajo ceniti Nemci svoje velike može. so pokazali ob priliki, ko je bil obsojen znani čevljar Voigt, ki je kakor znano v stotniški obleki s šestimi vojaki udri v kSpeniško mestno hišo. Ko je bila obsodba izrečena, je pristopil predsednik k Voigtu in mu tiho dejal: „Bog Vam daj moč, da prestanete ta štiri leta". Našli so se ljudje, ki so mu ponudili po kazni stalno službo; nekateri časopisi nabirajo za njega doneske. da mu olajšajo življenje v ječi; v preiskovalnem zaporu je dobival dan na dan darila: skratka. Nemci znajo ceniti svoje velike može! — Obsojen na smrt. Ljubljansko porotno sodišče je obsodilo na smrt 22 letnega hlapca Alojzija Župevc iz Krškega, ki je v noči med 2, in 3. septembrom t. 1. blizu ljubljanskega pokopališča umoril svojo ljubimko. 36-letno Nežo Mlakar, ki je bila v blagoslovljenem stanju. — Časnik za slepce. Velik angleški časopis „Daily Mail" bo izhajal vsak teden v posebni izdaji za 40.000 slepcev, ki živijo na Angleškem. — Nova podmorska ladja. Tehniški oddelek vojne mornarice severo-ameriških zjedinjenih držav proučuje in preizkuša novo iznajdbo na. polju podmorskih ladij. Ta nova podmorska ladja ima to dobro lastnost, da sovražne vojne ladje ne uniči, ampak, da ji onemogoči nadaljno vladanje in kretanje. Taka iznajdba bi bila v resnici dobra, ker bi napravila konec mnogim nepotrebnim žrtvam človeških bitij. — Kopeniški stotnik čevljar Voigt je bil 1. t. m. v Berlinu obsojen na 4 leta težke ječe. — Nenavaden dobrotnik. V III. okraju na Dunaju je obsodil sodnik nekega postreščka v denarno globo 5 K, ker je neko brivčevo ženo opso-val. Ko se mu je naznanila obsodba, je segel.v žep ter vprašal ravnodušno: „Prosim lepo, gospod cesarski svetnik, ali smem tudi več plačati? Dal bi šest kron. Za ono neumnost je sicer pet kron dovolj plačano, toda za siromake dam prav rad." Sodnik mu je rekel: „To je lepo od vas, da se brigate za siromake, toda to ni pravi način dobro-delstva, ako enega opsujete, drugega pa za to obdarujete. — Drag prst. Virtuoz na glaso-virju, Viljem Deston, se je letošnje poletje vozil s parnikom donavskega parobrodnega društva! Pri Marjetnem otoku se je zadel parnik ob most, pri čemer je umetniku stisnilo prst tako. da vsled zdravniške izjave ne bo prst nič več gibljiv. Deston toži vsled tega parobrodno društvo za letno 32.000 K. oziroma da društvo v ta namen naloži pri sodišču 640.000 K. Vsi umetniki radovedno pričakujejo, koliko bo sodišče cenilo prst virtnoza. Posestvo 3/V ure od Celja oddaljeno, ležeče tik državne ceste, obstoječe z enonadstropne hiše pripravne za trgovino, z velikimi gospodarskimi poslopji, 18 oralov njiv. travnikov, hoste in vrta — vse v najboljšem stanju se pod zelo ugodnem pogojem proda. Več se izve pri gosp. Juriju Hrušič, v Šmarjeti pri Celju. H20 1 poštena, resna ter primerno močna, slovenščine in deloma nemščine v govoru in pisavi ter nekaj šivanja vešča se takoj sprejme v trgovino za mešanim blagom na deželi. — Ponudbe pod: M. ZINAUER, Sv. Jakob v Slov. gop. Stenografa notar Baš v Cel (620) 3—2 iu. Češko posteljno perje po nizki ceni. 5 kg novo, -t C* očiščeno K 9 60 boljše K 12:— sc » ^^JL belo, pavolnomehko, oči-^ M^K4'! ščeuo K —.18 in K —'24, -f snežuobelo, pavolnomehko. ao ^tifc^ očiščeno K — 30 in K —'3ii. — Pošilja se franku po po- BB^'*" vaetjn. Zamena in vračilo proti povračilu . in portostroškov dovoljena. Benedikt Sachsel, Lobes 347, p. Ptfzno, Češko. V Žicah pri Konjicah se otvori dne 15. t. meseca posojilnica-Raiffeisenovka za župnije: Ž»Čes Špitalič, Loče, sv. Jernej in občina Tepanje. Uradni dnevi bodo ob nedeljah po jutranjem cerkvenem opravilu. Vloge se bodo obrestovale po 472%, posojila dajala na 0V2V0. (821) 2—2 Nikdar v življenju veé take priložnosti.' 600 komadov samo za fl. 1*95. I krasna pozlačena ura z verižico, ura gre dobro triletna garancija, I moderna svilena kravata za gospode, 3 fine žepne rutice za gospode I prstan za pospode s ponarejenim kamenom, I garnitura ženskega okrasa in sicer I ovratnica z orjeatatskih peri, modni okras za dame s patentno zaponko, 2 elegantni ženski zapestnici I par uhan s patentno kljukico, I lepo toaletno zrcalo, I denarnica z usnja, I par gumbov za mansete 3° ziato doublé, patentna zaponka, I zelo eleganten album za razglednice z najlepšimi razglednicami. 3 juksni predmeti, veliko veselje za mlade In stare, I praktični navod za Ijuboyna pisma za gospode in dame, 20 kores-pondenčnih predmetov in še nad 500 v hiši potrebnih stvari. Vse skupaj z uro vred, ki je sama' toliko vredna stane samo fl. 1*95 proti povzetju ali za naprej poslan denar pošilja dunajska centralna razpošiljalnica P. Lust, Krakava štev. 215. (579) NB. Za kar ne ugaja, vrnemo denar. 2-2 Nemški - .. 153,481 Ruski r .. 821-0 so najboljše, najsolidnejše. pred ognjem najbolj varne in vsled dobrega, močnega gradiva, iz katerega so narejene, tudi najcenejše in najtrpežnejše na svetu. Že preprosto delovanje s temi sušilnicami je velike vrednosti, ker se pri njih ne štedi samo z delavci, marveč, tudi s kunVóm. in kar lj;e najvažnejše, ob vsakem vremenu — dežju ali solncu obran hmelj — ga posuše v glailko-zelen produkt. dočnn ostane lupulin jasno rumen in češulje stisnjene. Zapaljtev hmelja je docela izključena, ako so odprti zračni prevodniki. S kurjavo stvorjeni topli zračni tok prešine vse tri sušilne [lese, (predale) ki so ^napolnjeni s približno po 15 cm visokimi limeljevimi "plastmi: hmelj se posuši v gorkem zračnem toku ' ... : in se ne spari, kakor, na drugih sušilnicah, kjer zgubi barvo,-in kjer se tudi lahko zapali. i Tè sušilnice -i, sistem Linhart" so tudi priznano najuspešnejše; lahko se prizidajo ob vsako gospodarsko poslopje ter se izdejujejo v raznih velikostih. OdVeó bi bilo' torej, te sušilnice še dalje priporočati, kajti mnogo priznalnih pohval so najboljši dokaz za te izborno. vsem zahtevam zadostujoče sušilnice, kar priznavajo in potrjujejo vsi brneljski kupci. Sestava teli sušilnic se izvršuje brezplačno, -jr- » t > | TA \T T - fi i T / i t:t- in se naj povpraševanja in Zastopstvo za Štajersko in Kranjsko ima gospod iVAllL ») J\ l\ 1 L \ ZiALv l naročila na istega vpošil ja jo. Rakoniška tovarna strojev in livarna I. LINHART, Rakonice, Češko. (Jlasoin patentne listine c. kr. patentnega urada na Dunaju z due 3. grudna 1903, š}ev. 15081 in z dne 12. kimovca 1904, štev. 18173 se je podelil Janu Linhartu v Rakonicah patent na izdelovanje veternic za sušenje hmelja, kateri patent je prisodilo c. kr. okr. sodišče v Rakonieah ddto 18. prosinca 1905. št. 114/4 gospe Mariji Linhart. — .Taz podpisani Jožef NlUnz, trgovec z železnino w Rakonicah sem ec? S. URBACH, Krakov štev. 74 N. B* Pri nakupu 2 paketov se priden e i prima angleška britev brezplačno. Se ugaiajoče se zamenja ali vrne (♦514) se ^ eli ar. Rizik» izključen. i—i DIPLOMIRAN KEMIK (zaprisežen) KZS2 TEHNIŠKA PISARNA MN INŽENIR A. HAMBURGER 8 DUNAJ VII. SIEBENSTERNGASSE I. 8 Suhe gobe, oljnate in petrolej ske sode, želod itd., kupi Anton Kolenc v Celju ysako množino, po najvišjih cenah. (1-20) 46-44 Urez muke sem oprala In drlo dokončala Zdaj suho nosim in čisto Lomov svoj koš jaz radostno, Ker v njem blesti perilo. Glej, to Schichtovo st'ri milo. CELJE, Gosposka ulica. Zvezna tiskarna se priporoča Častiti duhovščini. slavnemu učiteljstvu. • pisateljem in p. n. občinstvu za vsakovrstno izvrševanje tiska od navadne do najmodernejše oblike. — Ker je bogato založena' z najmodernejšimi Črkami in okraski ter opremljena z motornim, ozir. električnim obratom, lahko izvršuje največja dela v vsaki množini. V zalogi ima in tiska v več barvah izdelane krasne diplome. — Dalje: uradne tiskovine, kuverte, račune, pismene papirje, cenike, etikete, bolete. časopise, knjige, brošurice, cirkularje. reklamne liste, lepake, opomine, vabila, podobice.spovedne listke, molitvenike. mrtvaška naznanila, razglednice, hranilne in zadružne knjižice, poročna naznanila, napise za slavoloke itd.; sploh izvršuje v kratkem času vse v tiskarsko stroko spadajoče stvari okusno in ceno. — Veleč, duhovščini, slavnemu učiteljstvu. župnijskim in občinskim uradom, krajnim šolskim svetom, posojilnicam ter p. n. občinstvu se priporoča za vezavo knjig v priznano trpežni izpeljavi, — Za posojilnice, hranilnice in druge zavode se izdeljnjejo hranilne knjižice vezane v celo ali pol platno z zlatim ali črnim tiskom po nizki ceni. Za mnogo-brojna naročila se priporoča n druge zavode se lzdeljnjejo hranilne knjižice vezane v celo ali pol platno z zlatim Zvezna knjigoveznica. Najprimernejša darila za godoVe, birmo itd. so 5tajerjcVl siValni Man beachte • die Fabrikmarke. ejfäjpasdppD n- -<5?nhìnnn Act.Ges. Vsak šivalni stroj ima varstveno znamko. za domačo porabo in obrtne sVrhe VsaKe Vrste. X Velika trpežnost in vzorna konstrukcija usposobijajo stroje do najvišje tvornosti ter so vsakomur v uporabo. Brezplačni pouk v šivanju in vseh načinih ^ modernega in umetnega vezenja ■ " f| Singerjevi šivalni stroji so na največjih II svetovnih razstavah odlikovani z največjimi priznanji. \ Singer Co. delnica družba šivalnih strojev ' CELJE, Kolodvorska ulica štev. 8. (20) 52-47 Dot® Mi 11 pozor ; t^V^j pozorI'iI JOS. LAMPRET, šoštanj priporoča svojo veliko zalogo OVTEK v velikosti do 160, 160, 1-70, 180, T7R H TP H istotako izgotovljena v velikosti od 2, 2-20, 2-30 2-40 m popolnoma ìzgotoyljenih .-..•. VÄCi«, 1-90 in 2 m po konkurenčnih oenah. * -K.Ä X Ä ^ v Zal0gl Je z g o t o v 1 j eno pohištvo, -j* Zagotavlja solidno in točno postrežbo. Načrte za okna in vx>ata pošilja na ogled. Različne tehtnice štedilna ognjišča vsakovrstne VOdOVOCfle prevzamem popolno napraVo Kopališč. Z Izvršujem vsa konštrukcijska dela, kakor mostiče, železne cvetljičnjake, verande, stopnice, ravne ali okrogle. ograje J CELJE, Poljska Lastnik: Konzorcij lista „Domovina"' Tisk „Zvezne tiskarne" v Celjn Odgovorni urednik in izdajatelj Ljudevit Furia». Posojilnica v Celju uraduje vsak dan dop. od 9. do 12. ure, izvzemši nedelje in praznike. Posojilnica v Celju uraduje vsak dan dopoldne od 9. do 12. ure, izvzemši nedelje in praznike. JužnoštajersKa hranilnica V Celjn naznanja, da je znižaa obrestno mero od I. pro-■ sinca 1905 pri zemljiških posojilih od pet na ' (43) 50—47 Za občinska in korporacijska posojia v okrajih Gornjigrad, Sevnica, Šoštanj, Šmarje in Vransko pa ocl pet na ri in pol Obrestna mera za hranilne vloge ostane kot dosedaj 47,