* F 9 ■ -t • T ■ ■ . > - - ■ »" ■ *nunm am* wmmmwawMmfin m« iihmmb n wiwmtT ^ , " nti at m mit wto t&JUB Toaa. b. t. wr oittt ti ttn jw*it b. »rt««, f. sl —. pSI GLAS NARODA pg^ ** —"" List slovenskih delavcev v Ameriki. —* — _ —— rnmmmm^mm,———^m——____# ^55555853555355BE55^5E TELEFON: »76 OORTLANPT_Entered M lewd Oto MttUr, 8ipftw B, 1KB, «1 tke F—l Offoo «1 Htw York. H. T, nder the Act of Oonfroae at March 3, 187». TELEFON: 4«87 CORTLANDT NO. 72. — tTEV. 72. NEW TOSS, FRIDAY, MATCH 28, 1920. — PETEK, 26. MARCA, 1920. VOLUME ZZVIIL — LRTNIK XXVIEL PREMIRJE JE KONČALO BOJE V RUHR OKRAJU. OBOROŽENA gILA 60.000 MOŽ SKUfiA DOftPETJ NA HOLAND-' SKO, DA 81 ZAGOTOVI HRANO — PADEC WESELA SE JE ZA-1 MIKALO — DELAVCI 80 BILI BAJE POGNANI NAZAJ OD j VLADNIH CET — DELO 8E JE ZOPET PRIČELO. Berlin, Nei«i«"-ija, »."i. murea. — V« pričo dejstva, da si stojita na-*pioti rtieea armada t« r ona nemške vlade ob Weseli tekom sklenjc-i ju šiiri mlvajwt ur I r~ ja jočega premirja, je položaj v Ruhr okraju še vedno kritičen Nastal je odmor v ostrih bojih, ki so se vršili »*l pondeljka naprej, a rdeči. katere se ceni od 15,000 mož, s.j do-I j*o organizirani *er tiwoiffli. Njih načrt je jas,-i Korakajo namreč v smeri proti holandski meji, da pridejo v »-kwiiouiski stik s lloladsko, kajti Ruhr okraj jc iMih-fi) stradanju, se voditeljem ne bo posrečilo dobiti svež»- zaloge u zapada. Ofieijelna neaišku poročila kažejo, da je poro«"-a no zavzetje V»Ysfla »eutt uieljeno m da so m* pr čela podajanja južno od Wesela i «d vladnimi črtami t« r rdečimi. Rdeči so pri teh podajanjih zahtevali predajo mesta kar pa se je odklonilo. I/ istih virov v* ,'«• izvedelo, da jcpričela vlada z izčiačenjem s.\jeaskega okraja v Turingiji |m> zavzetju mesta Ilalle tekom vče-i jan.iega *lne. Kou *'iiiraeijsko taboriače v Ohrdruff je bilo izčišče-i o po težkih bojih. Štiri«- civilisti s.» s«- v dveh avtomobilih hitro peljali preko mo-sui čez Hm v oblepino m^sto Wesel ter se domneva, da se vršo po-liujniiju za sklenitev premirja. Tudi zastopniki angleške in belgijske civilne kontrolne komi-s j«- mi priili v \Ves>.. Ofieijelno o teh obiskih ni razpravljalo. * rudar pa so bili dolženi vnaprej, kajti renski most je bil popol-J t orna zaprt za prom *t od levega brega reke. I spe h težkih bojev, ki so se vršili, je bil popolnoma v prilog; i Ifgauili, kot s«' je i/'.rdrfo. Nrkaj drlavskih sil je prekoračilo reko / l.ippe. .initio in i.el:ako eno miljo od mesta, a bile so pognane j »,./..»i Orla ve;, ki so spoznali, da so njih napori, tla zavzamejo glav-; i i postojanko, Wi vam «* mmt, zaman, so premaknili svoje napad«* proti jugro-iztokti, s katere to«"-k»' je bilo sliiati skozi eeli dan streljanje strojnih pušk. Delavei so vrgli \tlik»> množi no granat v bližino mesta t-*r za- • • -11 u ko mesto tr*nutrk pozneje, ko se je peljala mimo za-ezni-ška komisija. 1'ruaka državna »horniea j" preložila svoj sestanek na čas po o«»tanku Narodne skupw-in«-. Novi kabinet ni bd ie sestavljen, ker s» sfranke ie vedno pogajajo mt-d »eboj. V Ilerlin« so kuza1« vsa znamenja, da se je delo zopet pričelo. <>»tiii poin«'tači so z •«likn n urino spravljali vstran smeti, ki so se i »brale tekom štirinajstih dni in Med temi smrtmi so se nahajale proklamarijr voa Kappa ter drugih, ki so vodili to kratkoživo re-\olinuijo. I tlu/benci pouličnih železnic so popravljali tračnice in tudi vlaki so prihajali in odhajali »c precej redno. !><»>« daj ni ac znano, kakš« n učinek je imela generalna stavka i a drug«- drle dežel«-. Podajanja z zastopniki različnih diktatorstev «• lavrev v različnih tiestih so se pričela in soglasno z enim poro-i lotu jr dobila komis ja treh nalo$r. naj najde tcnirlj za dogovor. Hodanji položaj je «»u. štiriindvajs*'t ur trajajočega premirja, katc-tr. M* lahko obnovi \*aki dan in ki s* koin'uje proti 24-urnemu ob-\e«tilu. fx:'. -j, ;. pHi|| i KAKO 8E SČITUO JAPONSKI OTROCI PRED INFLUENCO. SESTAV NOVEGA NEMŠKEGA KABINETA. ^ VSI PRAVIJO, DA TA KABINET NE BO IMEL DOLGEGA ŽIVLJENJA. — ČASOPISJE PRAVI, DA JE NOVA VLADA NE ZMOŽNA IN PREVEČ KONSERVATIVNA__VLADA NIMA NAMENA IZPOLNITI ZADANIH OBLJUB. Berlin, Nemčija, 25. marca. — Kot pravi **Morgenpost'' bo (»tista v Bauer, dosedanji kancler, obdržal v novem kabinetu svoje mesto. Novi kabinet sesioj iz naslednjih oseb: Državni kancler Gustav Jtauer; podkancler in jnstičui minist«-r di. Seh'ffrr; zunanji minister dr. Mueller; notranji minister Kot-h; brambni minister Cessler; finančni minister Fischer-Cuno: dr-čavni nakladi ličar Bolz; piometni minister dr. Bell; delavski minisler Seld'ekc; minister za p»-eobnovo Silbersehmidt; poljedelski minister tir. Schmidt; miuistc" za pošte Giesberts; minister brez portfeja dr David. Berlin, Nemčija, i irca. — (Poroča Karl II. von Wiegand/« l>emokrat dr. Gessler, bivši norimberški župan, je prevzel nehvaležno nalogo kot brambni minister ter naslednik Gustava Noskc-a. Finančni minister, naslednik Matije Erzbergerja jr postal dr. 1'uno. generalni ravn-uclj Ilambnrg-Amerika črte. To sta dve res važni izpremembi v novostvorjenein kabinetu, l i bo jutri predložen narodni skupščini, zaeno naznanilom, da je Bauerjev kabinet odstopil. Sejo narodne skupščine je bilo treba preložiti, ker se koalicijske stranke niso mogle sporazumeti glede treh ministrskih mest. Kabinet sestoji iz soeijalnih demokratov, članov centrums in demokratov. Neodvisni soeijulisti niso zastopani v njem. Življenje sedanjega kabineta ne bo dolgo. Že sedaj, ko njegovo stvorjenje ni bilo ofie;jelno objavljeno, ga časopisje ostro n.ipadu ter mu preproktije skcrajSni udarce. Vprašanje je seveda, če bo narodna skupščina izrekla zaupnjeo novostvorjeni vladi. V splošnem je rečeno, da je setlanja vlada ravnotako nezmožna kot je bila prejšnja, poleg tega je pa še izvanredno konservativna. Naravnost nemogoče j.\ da In se obdržala do junijskih volitev. Soeijalni demokrati, ki nikakor niso mogli izbrati iz svojih \rst Gustavu Nosku pripravnega naslednika, so poiskali brainbne-ga ministra v demokratičnih vrstah. Služba brambneg.-i ministrstva je najtežavnejša, knr jih y v Netnčiji. REKA BO BAJE POSTALA REPUBUKA. i — I Poročilo, ki prihaja z Reke, pre-1 j vi, da stoji mesto pred zelo važ- ' ni mi razvoji in da bo proglašena republika. Rim, Italija. S*, marca. — l'o-ročila, ki prihajajo direktno z Reki. pravijo, da stoji mesto pred važnimi dogodki in da je pričakovati zelo pomembnih razvojev v najkrajšem času. Kapitan Gabriel P'Annunzio in reški narodni svet sta sklenila proklamirati na Reki republiko, vendar pa se t i akeija najbrže ne bo zavriila preje kot po sestanku najvišjega zavezniškega sveta v St. Remo, talija, dne 21. aprila. Vel ike ponaredbe bankovcev na Reki so imele za posledico, da je postal finančni položaj še bolj napet kot je bil že prej vsled popolnega paraliziranja trgovine. Prebivalstvo pa je kljub temu trdno v sklepu, da se ne vda Jugoslovanom Na nekem sestanku častnikov ir odličnih meščanov, ki se je vršil v«-eraj zvečer, je dal d "Annun-zio na novo izraza svajemu sklepu. da ne bo zapustil mesa. do-k!kr n- bo ali plemensko-neod-visno ali pa kup razvalin. kajzer je "broke". _ Haag, Molandska. 25. marca. — II(»lan«lski uradniki se smejejo, ko «"-itajo berlinska poročila, da je bivši*kajzer financiral protfrevo-lueijo ter * denarjem podpiral Kappa. Neki ugleden uradnik Je . rekel danes časnikarskemu poročevalcu ; — V resnici je bivši nemški kajzer revež. Veliko vpraianje je, če ima dovolj denarja, da plača svoje stanovanje in hrano pri prrofu Bentieku. denarne pottljattb v mtro, na ooelftko 9 ■ • luuivmoi popolnoma aanesljivo te idajk i razmeram primerno tudi Utri p eeli Ittrf, na Onrlfti te tod! m NotnnjflkHi po «m]jm ki Je Bi . fedmo po jtaljanskf armadi^. 1 mkm poiajeleTrtoda J knktISe c T ** mm 1 00 lir .... $ 330 r 100 Ur----$ 6JO 300 br .... $18.00 600 Ur .... $98i» # 1,000 Ur .... $88010 ' DenNrtle fMd ih^ ft^l '^PBSaaSSžff MORGENTHAU POSLANIK ZA MEHIKO. > Predsednik Wilson si je izbral | ] Henry Morgenthaua za novega j i ameriškega poslanika v Mehiki J i - | Washington, I). ('.. 2'A. marca. Ilenrv Morgeiuhau iz New Yor-(ka. p rej šni ameriški poslanik v , Turčiji, bo imenovan }>oslanikom ] /družen h »Ir/.av v Mehiki ter bo , sledil Ilenrv I*. Flcteherju, ki je | pred kratkim vložil svojo resi- i gi.aeijo. Pričakovati je. da l»o ] pi«Hls«Hlnik Wilson v enem na- . slednjih dui poslal imenovanje , Morgenthaua v potrdilo. , I radniki izjavlpjajo, da ne tiči ( nikak poseben pomen v tem ime- : novanju. kajti predsednik si ga 1 jt izbral za svoje poslanika Mehiki le raditega, ker hoče imeti ] tam izurjenega moža. da izpolni prazno mesto v diplomatičm službi. Morgenthau bo odšel v Mehiko z odprtimi očmi ter natančno se- j znanjen z mehiško politiko predsednika Wilsona. Dosedanji po I sianik Fletcher je prepričan, da j - storil vse, kar je bilo mogoče f storiti vspričo sedanjih razmer ! ir, novi poslanik bo v stanu graditi naprej na temelju, katerega je postavil njegov prednik l>r. Dom Salvador I>ilego-Fer-j nandrz opravlja tukaj poslr me j li>škega poslanika '. 'hImiIikMi i lynaeija Bonillas. ki "^e je vrtiil; j v Mehiko, da se vdeleži prodsed-J jti:ške kampanje. i] Bainbridge Colby iz New Vor-i ki* je bil potrjen o vora. Senat je tudi potrdil noriiina-• v i jo C'rane-a iz Chieaga. ki je i bil imenovan ameriškim poelani-. kom na Kitajskem. V LONDONU SE POTE. i London, Anglija, 23. marca. — - Včeraj je bil najbolj vroči niare-' ni dan v več kot petdesetih letih, i Toplomer je kazal v senci 63 sto- - pin j. > s ITALJANSKI DELAVCI 80 SE > MORALI VKLONITI. 1 Rim, Italija, 25. marca. — Ita- - ljanski vojaki so danes prisilili - delavce, ki so zasedli Miani in Sil-b vestri prodajalno v Napol ju, k i. predaji. Tovarn so se polastili in - se zabarikadirali v njih zato, ker e jim gospodar ni hotel zvišati pla->- ee. — - ter druge velike gospode, ki izse-sava bedni narod ter ae debeli na k njegove stroftef To bi bilo Yeli-rjko boljše in bolj koristen.) ANGLIJI PRETITA DVA i j VELIKA STRAJKA. j Člani premoga rakih unij so zavr- 1 ; nili kompromis, katerega jim je ] ponudila angleška vlada. s I • London, Anglija. 2."». marea. Anglija stoji tako pred premogar- J v-ko kot železničarsko krzo l*re-tl mogarji zahtevajo po tri šilinge * ekstra na šift za delavee. ki so j stari nad šestnajst let t«-r 1» penee ? za one. ki stoje poti to starostjo, j Ceni se, da bi b lo treba dodati ; nadaljuih 45.000.000 funtpv k na- | rodnemu računu glede premoga s ii: da bi cena premoga poskočila ] za tri šilinge za tono. Vlada je hotela priti premogar- i jem uapsroti za polovico pota. a 1 pr»-mogarji niso hoteli sprejeti . nobenega kompromisa. Vprašanje 1 narodne stavke bo odločeno takoj 1 potom splošnega glasovanja od ] strani članov premogarske fede- : racije ter kažejo vsa znameja. da sc bo pretežna večina premogar- ■ jev izrekla za pričetek stavke. Železnjearska kriza je nistala na dva načina. V prvi vr^ti jej i'prišlo do zadreg na Lancashire-Yorkshire erti radi odstavijenja ' liekeca strojevodje, ki ni hotel delati ena uro preko svojega časa. ko ca je prosilo, naj stori ti-ko. Več kot 2000 mož je /e za-J t stavkalo iz simpatije in uuijai (»otlpira njih stališ«-e. V drnsri vr-j "ti pa prt-ti stavka na vsrh lon-i donskih podzemskih ertah in to| raditega. ker izjavljaj«* možje, daj I! ne dobivajo plače, do katere so . 'upravičeni na podlagi zadnjega • dogovora. Tudi v tem slučaju pod . pira izvrševalni komitej delavce i ter so prebivalci Londona že pri-r Celi z velikim vznemirjenjem raz- - • pravi jati o možnosti stavke na ? podzemskih črta za časa Veliko-.* nočnih praznikov. 3 Daily Herald, delavski organ. I je izvedel iz zanesljivega in vero- 1 dostojnega vira, da je vojni urad • pripravU naert, odobren od via-' D de, soglasno h katerim naj bi se • premogarje izstradalo tako, da bi s se uklonili v slučaju, da bi v res-~ niči za stav k al i. Kot blokad no silo naj bi se uporabilo armado. Vse vasi in trge, v katerih stanujejo premogar j i, da bi se obdalo z vojaškimi kordoni ter odrezalo od - ostale dežele. Na ta način bi se u-;-jstanoVilo vojaško blokado in no-e ben človek ali nobena stvar bi ne !- mogla priti preko tega kordona. i Načrt je baje izdelan do najmanj->- ie posameznosti ter ga je baje il mogoče prestaviti v dejstvo v te-a ku ene ure. z (Torej delavee se hoče izstra-l dati, dokler bi ae ne ndalil Za-kaj bi enkrai ne wtoSi izs^m-danja lordov, jaMMttl OBRATNI SOVJETI.' Maksimilijan Harden pravi, da je nudil Kapp priliko pokazati mir, I ki tiči ▼ stavld. r ■ I Berlin, Nemčija. 25. marca. — Zunanji svet se mora pripraviti na to, da bo imel opravka v bodoče z modificirano sovjetsko vlado v Nemčiji, — je izjavil Maksmilijan Harden. Takozvani Betriebsraete, — tvorniški ali o-bratni sovjeti bodo diktirali politiko vlade potom svojega centralnega komiteja Delavei so čakali ter niso pri-čckovali. da se jim bo nudila prilika za nastop. Kapp jim je dal te priliko ter se nahajajo sedaj v položaju, ko lahko diktirajo vladi potom sile splošne ali generalne stavke. Sedaj imajo priliko, do dobe besedo pri upravi tvor-nic i v splošni politiki vlade. Njih centralni komitej lahko obvladuje katerokoli vtado. To mi demokracija, a Nemčija si ni pri-, dobila demokracije. Imela bo mo-j dificirano ali izpreraenjeno prole-tarsko diktatorstvo. Oeividno je ta nojboljše vrste vlada, katero Nemčija zasluži ter je dospela do nje vsled svojega lastega pomanj ' kanja pristne demokracije. DRINOPOLJE PROGLASILO NEODVISNOST. ; Carigrad, Turčija, 25. marca. Mesto in okraj Drinopolje sta proglasila svojo neodvisnost od Turčije. suhacl proti hitchocku. Washington, D. C., 35. niarea. Antisalonska Liga bo najbrže za-ntogla izvajati zadosti upliva. da bo otlloeujoči faktor v boju za vodstvo manjšin v senatu. Ta boj sc bo vršil med senatorjem H itch-tcckorn iz Nebraske ter senatorjem I'nderwoodom iz Alabam" Izprememba enega glasu v pla-glasovanju bo zadostovala, da s.; izvoli tega ali onega kandidata. Antisalonska Liga je nastopila proti senatorju Hitchocku radi cjegovesra najnovejšega ugotovila, da je prodajo piva in lahkega vina. katero prodajo naj bi se dovolilo v postavi za nasilno i/-vedenje ustavne protibicije. Poznavalcem razmer ni znano, zakaj ima Antisalonska Liga raj>e senatorja Uunderwooda. kajti oba sta bila proti prohibicijsk^tnn amendmentu in oba sta glas->vala proti Volsteadovi postavi, ki j« i bila predložena senatu v končno , oidobrenje. j Kljub vsemu temu pa obstaja i dejstvo, da so uradniki Ar.tisa-Ionske Lige proti Hitchcocku kralj alfonzo se je vrnil. Madrid, Španska, 23. marca. — Kralj Alfonzo je odpotoval včeraj iz Biarritza z avtomobilom v Jrun ob španski meji, kjer zasedel ekspresni vnak v Madrid. Kralj se jo vrnil iz Bordeaux, kjer se je posvetoval z nekim odličnim specijalistom za ušesna . bolezni. laž9vjtva poročila glede < armenske. Carigrad, Turčija, 1!3. marca, i Amerikancev se ne more dosti'] ' r o go sto posvariti, naj čitajo brez strastno turška poroeila. poseb- i »»r «"e se tičejo najnovejših ar- < menskik masakrov. Ta izraz *ma ■ saker*. čeprav bi bilo bolj na me-'1 stu "ol>orožen sj>opad". rabijo stranke, ki imajo pri srcu kot I ekououtske »n teritorijabie iute- ■ ' r* se kot pa človekoljubne, f T**žko je izvedeti natančni po-| ložaj v Armenski. Vsi' novice od! tam so vet" uli manj pobarvane. (Soglasno z verodostojnimi ameri--škimi viri pa se je pričel konflikt ' med francoskimi črnimi četami i ter armenskimi prostovoljci v Marašu. Mohamedansko prebivalstvo je bilo sovražno, oddanih je bilo par strelov in nekaj Turkov je bilo ubitih. Turki so se nato oborožili in po eeli deželi je šel glas. naj se napade Armence, ki so bili, čeprav dobro oboroženi, vendar slabši po šterilu. Težko je ugotoviti natančno število ljudi, ki so bili ubiti. Soglasno s Turki je bilo ubitih 200 ljudi, so-| glasno z Armenci pa 22,000. 1 * judenič v kodanju. Kodanj, Danska, 23. marca. — * General Judenič, poveljnik seve-j ' ro-zapadne ruske armade, ki je 1 vprizorila poskus, da zavzame Pe-" trograd, v pretekli jeseni in ki * je bila tako grdo poražena, je dospel včeraj semkaj ter preživel - več ur v uradu starega ruskega - režima, kjer se je posvetoval z I odličnimi člani tega zastopstva. * Doaedaj ni ie hotel sprejeti časnikarskih poročevalcev. vprašanje na ministrskega predsednika Pariz, Francija, i!.V marea. — Tekom današnje »eje poslanske fboruiee bo Jean Barthou vprašal ministokega predsednika Mille-randa. naj |H»da defmitiMio m pozitivn<» izjavo trb-de |«*litike ¥ ran«-ij^ napram Nemčiji, een-»•alni Kvropi ter napram turškemu in ru^kt uiu položaju. Nadalje pa bo Nprašal plede diplomat lenih mlnošajev a Vatikanom ter jjede položaja, ki je bil ustvarjen s tem. tia ni senat Združenih dr-j ral odobril pogodbe, sklenjene v Versailles. Tekom seje boaita tudi govorila prejani ministrski predsednik ltryku ter kapitan Andre Tar tlieu. Interpelacijo Bartlioua označujejo kot prijazno, a številni nasprotniki Millerandovega kabineti so dali javno izraza svojemu sklepu, da bodo spravili kabinet v težaven položaj, če ne bo mogel * polni meri in brez vsakih vezer-\aeij orisati stališča vlado ter njeno politiko. e VOJAK zaslu2i ravnoto-LIK0 kot delavec. Essen, Nemčija, 25. marca. — Essenu vladata mir in red. Komunistične čete, preskrbljene z naj raznovrstne jšim orožjem in uniformami ae skupljajo v vojaške formacije ter se odpravljajo na fronto. Ker dosedaj ie ni bilo določeno, koliko plače naj dobivajo vojski, jim plačujejo delodajalci ravnotoliko kot če bi bili zaposleni v tovarnah. NOVA ZVEZA ZA IZPLAČEVANJA DENARJA * Naie denarne podjatve razpoiilja ta Izplačuj« seda] po eeQ Jugoslaviji "Kraljevi poštni čekovni and" t Ljubljani; to je taV državni zavod, kakor je bila 0. k. poitna hrmflnica n« Dtmajn, ka* term je mnogo let pred svetovno vojno isplftimU sale denarne po* ttjatve iirom avstro-ograke monarhije. Jamčimo za Tvako denarno poiiljater, Ms 88 Hll BlOfMi k» vode T izplačilu, ki bi ee povzročile po drufik, tM naie krivde, p0 ne moremo prevzeti nikake obveanoeH 900 kron .... $1.80 1,000 kron .-«>, $ 8.70 400 kron .... $8.60 5,000 krem____$48.60 800 kron .... $4JK> 10,000 kron .... $87.00 Ommieao eeae m v^javne do dne, ko ee nedonertljo s drngtaft INmt nam pedtfl Je najbolje po Dammtiš Poetel Momtj Ordtg «P»|hlT«kMlkia QLAfl NARODA 26 IIAECA 1920 Dttgofilnmntiska KatuL ifrimnta Ustanovljena 1. 1898 Inkorporirana 1. 1900 GLAVNI URAD v ELY. MINN. Paratnfti. GKKtJOK J. POKKNTA, Box 170. 141. i Diamond, Wash. LEONARD SLABODNIK, Box 480, t Ely, Minnesota. JOHN RUPNIK, S. R. Box 24, Export, j Pa- Pravni Odbor. ! JOnN PLA17TZ Jr., 432-7Lh Ave., Ca- luniet, Mich. • JOHN MOVEBN, 624-2nd Ave., Duluth, Minnesota. 1 MATT. POOOBELC, 7 W. Madison St., »• Chicago, IlL Združevalni Odbor. RUDOLF PERDAN, COJfl St. Clair Avenue. Cleveland, Ohio. FRAJfK ŠKRABEC, 4504 Washington St.. Denver, Colo. CItEUOR URESCAK. 4o7 — Mb Ave., . Johnstown, Pa. Jednotino glasilo: "GLAS NARODA" _ Glavni Uradniki. Predsednik: MIHAEL ROVAKŠKK, Box 1KS1. Conomaugh. Pa. Podpretised.: LOUIS BALANT, Box 106, Pear Avenue, Lorain, o. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, j Minnesota. Blagajnik: GEO. L BROZICH, Ely,i Minnesota. Blagajnik neizplačanih smrtnin: LOU-1 IS COSTET.rX), Sjtlida, Colo. Vrbavni Zdravnik. I>r. -lOS. V. GRAHKK. S4T. E. Ohio Street, N. S., Pittsburgh Pa. Nadorniki. JOHN GOUŽE, Ely, Minnesota. ANTHONY MOTZ, »041 Avenue M. So. Chicago, 111. IVAX VAROGA, 5120 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa. Vse stvar* tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne pošiljatev naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se i>ošiljujo na predscd-nika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov iu sploh vsa zdrav-uiSka^jjpričevala se naj pošiljajo na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jcdnota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Jednota posluje l*> "National Fraternal Congress"* lestvici. V blagajni ima okrog $300,000. / (tristotisoC dolarjev i. Bolniških podpor, od-škodnin, in posmrtnin je izplačala že nad ]>oldrugi miljou dolarjev. Jednota Šteje okrog 8 tisoč rednih člauov to še nekaj časa trajalo, bomo morali od samih nebeških dobrot konec vzeti. Ljudstvo je do skrajnosti razburjeno, in tatvine velike in male so na dnevnem redu. > Meni in moji družini se sicer ne > godi slabo, ali gorje mu. kateri nima nič v žepu. Zimo imamo iz- l vanredno milo. Do Božiča je nekoliko suega zapadlo, pa je hifro i skopnel; sedaj je brez snega in či-. sto goj*ko kot spomladi. Vse de-. lamo po polju, orjemo in priprav-- ljamo za spomladni sadež. Jaz . j imam vedno dovolj dela, hodim v -'hosto po drva in tudi doma je do-. j volj opravka. Imam četvero go-j veje živine in polno popravil? | okoli doma. tako da postavati mi ni potreba, samo zasluži se nič. Mladi svet se pa ženi kot vrabci 'spomladi, prav po ameriško. Komaj neha v šolo hoditi, pa se že ^ ženi, ker po novem srbskem zakonu se lahko poroči s štirinajstimi ' leti. Moja hčerka Marv je že ve-"]lik«> boljša, upam. da spomladi " popolnoma okreva. Zdravnik pravi. da ni jetična, da ji je le španska influenea pustila zle posledice. Jaz ji pomagam, kar je v mojil moči, da bi ozdravela. Kar je osta-" | le družine, smo še dovolj pri ! zdravju, hvala Bogu. ; Gospoda Sakserja pa zelo toplo priporočani ameriškim Slovencem, ker on je zares jako točen s pošiljanjem denarja. Ob priliki ga I bom toplo priporočil v slovenskih1 časopisih ameriškim Slovencem. I Pošljem Vam tri komade denar-j ja, da vidite, kani nas je vojna pripravila: boste imeli za spomin. ;Kako se pa kaj pri Vas počutite? j Upam. da ste vsi zdravi, vsaj že-Jlini Vam tako. Vam kot vsem Va-! šini voščim jaz iu cela moja dru-jžina vesele velikonočne praznike iter Vas ali gospodično Mary pro-'j sini, da kadar Vam čas dopusti, mi "isporočite kako gorniansko novico. 'J Sprejmite od nas vseh iskrene i pozdrave. Vaš prijatelj Franc Turk. Višnja gora 76. Jugoslavia. Slovenia. II IZ TRANSBAJKALA 1 i Harbin, Mandžurija, 23. marca. , i Transbajkalska pokrajina v Sibi-fjrlji bo kmalu popolnoma pod • kontrolo proti-boljševiških sil, — j kot pravi poročevalec londonske- ■ | ga "Ti nes" v svojem poročilu j na list. Čita, glavno mesto Trans-' ba jkalske. se že nahaja v rokah armade uralskili proti-boljševi-škili delavcev in krajevna zem-Istva so se zbrala tam. Zakladni-j ca vsebuje baje štiri miljone do-jlarjev. j Bele čete so baje tudi zavzele . i Vrhnji-Udinsk ter presenetile ■ rdečo posadko v mestu. i PANAMA KANAL ZAPRT ZA DVA Din. i ——— Panama, 23. marca. — Panamski kanal je bil zaprt za dva dni ■ iii vse ladje so bile prizadete od ' tozadevnega oficijelnega povelja, i Parne lopate bodo spravile posip a z liea mesta ter je upati, odo veličastno zapeli velikonočno alelujo. Vesele velikonočne praznike že-. lint vsem rojakom in rojakinjam.I I Naročnik. Chisholm, Minn. ( Pred kratkim je umrla tukaj rojakinja Marija Lah, stara 43! let. doma iz Derganjega sela na Dolenjskem. Vdova je bila od leta 1907. V Ameriki se je nahajala dvajset let. Tukaj zapušča štiri otroke v starosti od 15 do 20 let. Zanimiva je njena ustmena oporoka. Malo pred smrtjo je namreč rekla: "Ti sin (dvajsetletni) boš gospodar, ti hči (petnajstletna) bcš pa kuhala. I^e lepo v miru živite. Z Bogom! * * Bila je jako priljubljena med tukajšnjimi rojaki. Njen mrtvaški oder je izgledal k«it cvetlični vrt. kajti toliko cvetja so ji nanesli prijatelji in znan-f Novifce iz Slovenije .ho in vdrl skozi okno v sobo. Tu j je ukradel večje število tisočakov, j srebrne krone, srebrne tolarjeJ j5000 K denarja, žensko zlato uro.' eno zlato in tri srebrne moške ve-j rižice. dve srebrni moški* uri. dva zlata prstana (eden z briljantoni), 2 ženska zlata prstana z briljan-(tom (eden v obliki poročnega pristana). en ženski zlat prstan s t kamnom višnjeve barve in šestimi i ibriljanti, en zlat prstan /. mono-! | gramom A. K., šest srebrnih ka-; •vinih žlie, dva srbrna z zlatom ob-! robi jena obroča za serviete ter en I zlat obesek s črkama J. K. Po iz-fvršenem činu je tat odnesel lestvo na drugo stran ulice kje jo je pu-. stil. nakar je s plenom izginil. j Poneverjenje postnega denarja, j Iz felja poročajo: Na poštnem j uradu v Vuhredu pri Vuzenici jej v daljšem časovnem presledku j poneveril poštni ekspedijen, 29-j letni Gustav Glogovšek, rodom iz Krškega, znesek 26.776 K 26 vin. j uradnega denarja. V noči od 11. i na 12. februarja je pobegnil, baje; fv inozemstvo. _ ! Dravski most pri Velikovcu. V nedeljo 22. februarja so slo-; ves no otvorili novi most preko i Drave pri Velikovcu. Ta most so lansko leto razstrelili Nemci, s če-iiner je bil promet zelo oviran.! !Vlada je sedaj zgradila nov trpe-j ; žen most, ki odgovarja zahtevam. | \\ Zaroka. i Podporočnik Marcel Drobil-j Rušnov in gospodična Mia Jarnikj j v Ljubljani sta se zaročila 20. feb. j j V znamenju nemške kulture. Nedavno tega je bila v Stodu! ! na Češkem slavnostna otvoritev j Češke besede. Da je bila rečena' otvoritev ondotnim Nemcem kakor sol v očesu, so pokazali s tem. I j da so desko z napisom — ker se> j ni dala sneti — zvili in pomazali.: 'Tri tej priliki piše "Č. D.' In j vse to delajo Nemei za to. ker smo «tako tolerantni in smo jim pustili spomenik cesarja Jožefa i II. v njegovi polni lepoti na trgu. Poživljamo torej oblasti, da se spomenik nemudoma odpravi. Nič I več ne bomo gledali, da bi nam .ta "gospod" v drugem letu naše 1 republike delal parado. Proč z I njim. v pokoj z njim!- J Smrtna kosa. J Novomeški krajevni politični; i organizaciji je ugrabila nemila; | smrt tajnika, sodruga absolvira-] (ne«ra pravnika Jožefa Gregorea. i Težek udarec je to za socijalistič-j ii«» organizacijo na Dolenjskem, j Pokojni je bil sin rokodelca, član j proletarske rodbine. Rojenice mu j ni*<» nasule rož na življenja lw>t.J j S trdno" odločnostjo in krepko! ( vztrajnostjo je stopal v življenje. (poglabljajoč se z živim zanima-j j njeni v vsa njegova važna vpra-j sanja in njegove tajne misli. Ni, !je bilo pretežke naloge, da se jej ne bi lot il njegov duh in se je ne j bi oklenilo njegovo srce. ki je z | ljubeznijo objemalo vse člove-jštvo. Naravno je, da je kot mlad j umski delavec stopil v vrste pro-j letarcev, kjer je z razumom, po-j stenjem in nesebičnostjo vsejal : marsikatero dobro zrno. Z vrlina-( mi svojega čistega značaja, zlasti z mirnim in dostojnim nastopom I in vljudnostjo v družbi, z žilavo , delavnostjo in požrtvovalnostjo si je ))ridobil spoštovanje tudi pri| j svojih političnih nasprotnikih. Ce-niil ga je vsak. kdor ga je poznal. _ Kaznovani navij alci cen. Iz Radovljice poročajo: Naše j 'okrajno glavarstvo se je vendar . slednjič ojunačilo iu pričelo prav !jxi notah stopati na prste raznim; (navijalceni cen. Dotičnini uradni-! «« tM pmm mmmm ___ tmwim*a y—r\y mi SBmmmm (Mm frt «nMBM knja ntroMkor prosim«, te mm mmm Ml mKU« ______________nmmaui kltrej« aajdomo B—krralka._ ILAINARODA ■ Wrnmrnmm ta Ml. ■«hm|Ii fo Manhattan. Ptaa VaA KV, _]_ Trtsehtw: Cftlsndt TI_ ....."um* Ebert in preprečenje boljševizma. Major iSuuford (.'ntfith poroča: Nemški stuvk.:;ji so preprečili napore /merilih strank v nemški \ lad i, tla se združijo ; rcak< ijonarci na skupnem programu v namenu, ila za t rejo rtavke in boljševizem. Zahtevajo ne le kri pu-sfoloveev, ki so ^e zbr;»li krog «i r. von Kappa, temveč tudi izločenjc državnikov, kojili " !oj.i!nosl" je dvomljiva, predvsem pa izločeuje Noskeja. V'1h«i;i. ki ni sumu v stanu uveljaviti zopet reda, je morala izbirali med delavskimi unijami ter komunisti. Vsako zavlačevanje bi stavilo delavske mase solidno za komuniste. koncesij, l atere je dala vlada delavcem, sc je praktično odpovedala svoji moč* ter iztočila slednjo delavskim unijam. Re-tornie, kiii« !«" j>» obljubila, so bolj radikalne kot pa jih je najti kje i/.ven Kusije. Komunisli }»a hoeejo borili /.a takojšnje strmoglav-Ij'-uje obstoječega i*cda kot pa pristati v kompromis. Zmaga se bo t«lločila na ta način, d.i bo nemiki narod ali podpiral komuniste ali |ii ^e vrnil zopet na stran svoje vlad«-. V vsakem slučaju pa bodo n ruški konservativci in zmerni izgubili ter delavci pridobili. Edi-i i razlika bo ob*taiau: le v času. Poilkaneler Sehiffer je rekel ttkoni nekega pogovora dne 20. i ar«-ii Moiiarhizcm in militarizem ^-tu šla ter je dobro to Re-s.li -aio < 1 ftaokracijo na celi črti. — S tem je mislil kompromis, ki ^e bil uveljavljen med delavskimi voditelji ter vlado, da se napra-' i konec stavki. Ta kompromis privoljuje v vse zahteve, katere so l.etlii j stavili radikalni soeijalisti. namreč prevladujoče mesto za -de-i*«\st\-o \ kabinetu, popolno preresetanje armade in administraei-.f. naeijomilizaeija industrij, vladna kontrola dobave živil, razde-l'te\ /emijt*. kaxnovai'je pristaš«'V von Kappa in izbacueuje No-I aj. I»r Sehiffer lal;ko smatra ta kompromis za zmago demokra-« »je, vendar pa ne n* irore izogniti dejstvu, da pomenja ta kompro i::is smrtni udarec za Ebertovo vlado. . \ikflkili iluzij m ireba gojiti ^4e>l.i do sporazuma s svojimi zadnjimi revolucijo-! i.ruinu sovražniki ter nudila - tem stavkarjem solidno fronto. \*Uidu se ni strašila nobeinjja truda, < ujtt glede sovdele.d"* Noske-ja v zadnji revoluciji von Kappa so bdap utrjena na podlagi nadaljaih razkritij. Pogajal se je z armado i-elo takrat, ko ; • bil von Kapp v moči v namenu, da prepreči razkol. Vse stranke vkljutjpio konservativne, so prišle d<» sporazuma v JStuttgartu na dan, ko vnn Kapp odstopil. Predlagale so Ivor jen je koalicije, v kateri bi bili zastopani tudi konservativci. Ilin-denburg iu driurt >r* i.crali. ki so bili tako pametni, da niso hoteli imeli nobenem stik-i - pustolovstvom Kappa. »o tudi delali na to. da se ta s|»or uravna Pričeli pa »o / d -io«ti pre|>o/uo. Splošna stavka je držala celo VcMieijo \ svojih kt inpljih in delavci niso hoteli J-uti o nikakem kompromisu / reak^ijonarei. Stavkarji so se zabarikadirali ter za-pretili, i po robu :er vsled lejra izpremeuili svoj prvotni namen. Sedaj /javljajo. »e pogajajo / uni; imi, neodvisnimi socijalisti in komunisti. Po-' i enilo p.) jc s«' vrč kol to, kajti za temi strankami so mase naroda,! K vedo le napol, kaj I >čejo. katerih se prime vsaka agitacija in ki v.i obupane od glada. Vlada ni bila v stanu postaviti se razmeram po robu. Nobene alternative ni iMeta vsled te;ra kot poskusiti, da' I ride do *p«»raznuia 7 \ j eno izm^d skupin, ki vodijo stavke. Bolj enostavno y bilo skleniti sporazum s strokovnimi unijami kot pa s to ali ihio i.'i ied ♦ kstreuinih strank. Unije so vedno aktiv-io ^<>delr>\,df / v lado pri uveljavijenju delavske zakonodaje ter. pri i-še\aiijn delavskih sporm* in težkoč. Te unije niso tako konserva-tivne kot jc napi ime!- Amcrieaii Federation of I^abor. a imajo prav^ tako velik strah pred radikalnimi idejami ter so takoj pokazale svo-j > pripravljenost, armade iu pri tista-irovljenjn delavskih sovjetov po Vestfalskem Kako dalce bodo lahko pevedli ljudske mase za sebojVlada upa ter ima precej vzroka ■/.% to upanj«, da detavei ne bodo smatrali za potrebno podpirati radikalne ter se izpostavfjati fte nad oljnim težko^am, ko *e bbdn se /uanili s radikala imi koaeesijsmi. ki so bile ie dane delu. druge razmere na drugega, da se jih vzbudi iu izvežba v drugi smeri. — Ni bas prirojcnje darov merodajno. da se razvije ta ali oua zmožnost, ampak večkrat je to odvisno od vnanjih 'okoliščin, da človek postane dovršen v tej ali oni stroki in.često ima sila tu mnogo gbvoriti. Mislite na Robinzona! Če bi človeka lie silila narava, ostale bi vse umetniške iznajdbe u. pr. v arhitekturi na mnogo nižji stopnji. Svetovna vojna nas je učila, kaj ■človeški duh vse iznajde v sili. j Marsikdo bi ne bil postal uinet-inik. ko bi ga ne sililo k delu po-I manjkanje kruha. Večina naših 'umotvorov v literaturi in upodabljajoči umetnosti je nastalo v socialni bedi. — Deuiostfii je postal umetnik govornik po obilni vaji j iu vztrajni marljivosti. Tako se ; je vzgajala večina umetnikov naj-i več z marljivostjo, j Seveda zdi -e marsikomu mnogo j lepše, če pripisuje svoje uspehe geniju svojega duha. To je /a nje-jgovo nečimemost seveda bolj la jska\o. Zato prikrila- svojo prid jnost. V resnici pa je. kar je dosegel. le prav enostaven učinek delta. Treba je le analize umetnikovega razvoja, da to spoznamo. Ni j umetnika brez marljivosti; genij i sani ga ne reši» Treba j«* torej le Idela. vaje in zopet le dela. ('speli j ne izostane, če tudi je za najvišjo ! umetnost le malo izvoljenih, ka-,kor se tudi v vsakem stoletju po-i javi le malo genijev. A ti niso pre-jobrazili sveta. Le v marljivosti iu združenju vseh sil je napredek Od poedinea je uialo odvisno. ■j izpred ljubljanskega so- j dišca. i —— ■! Velika organizirana tihotapska družba. | Organi centralnega urada zoper (Verižuike in tihotapce so sedaj za-J sledili dobro organizirano, okoli ■14 članov broječo tihotapsko ban- . j do. ki se je bavila z iztihotapljc- - njem živine, govedine, konj v Italijo. Glavni kolovodja je bil Gori- llean Evgen Reja. ki je bil 2'i. febr. -jolisojen na b mesecev zapora iu 20 s tisoč kron denarne kazni. Pokupil - i je precejšnje število konj. dolgu - časa je znal varati prometne ura- - de s pravilno izgotovljeniini živin. . skopotnimi dokumenti. Ta tihotapska banda je imela svoje niti i iazpredene po vsej Sloveniji, zla- jsti pa na Vrhniki. Policijski svetnik Kcršovau je organiziral siste--• matičen pogon proti tej bandi iu > sedaj so prišli vsi ti tihotapci na i sodbo. Izid obsod »e ni znan. V ti- • i hotapsko zadevo je zapleten tudi ■. neki župan ljubljanske okolice, i Tihotapec Reja je sprejel doslej -jnajvečjo kazen, sedaj pa ga čaka ijše druga. a| 0 Kokošji tatovi. 1 Ta "stari cugsfirar", priletni ^ Martin Cimperjnan. Leopold Rip- •ka. iz Voloske, Ivan Fečnik, iz e Ljubljane. Ludvik Šuštar. Ljuh-j. ljančan. in Tomaž Ilofer. iz Kni-telfelda. so decembra lanskega le-tU navadno bivakirali v vojaški » baraki na glavnem kolodvoru, od-n koder so povzemali razne ekspedi-t_ cijc za kokošmi. Najprej so vzeli e tri na Rudniku, drugi dan pa se-0 dem kokoši a- deželni bolnišnici, j. Kradli so pa še druge predmete, j. tako Ilofer in Pečnik izvoščeku r_ Suštarsiču 300 K vredno, plišasto . odejo. Ilofer in Šuštar pa sta iz-a vabila od nemško-avstrijskega cj konzulata vsak po 40 K podpore. ker sta rabila pretvezo, da priha-. jata iz italjanskega ujetništva, j Obsojeni so bili: Martin Cimper--.j man na dva meseea zapora. Leopold Ripka na osem mesecev ječe. 0 ; Ivan Pečnik na tri mesece zapora. jn Ludvik Šuštar na deset mesecev in Tomaž Tlofer na eno leto težke ječe. Glede zadnjega so dobile nagi še oblasti na tozadevno vpraša- -nje iz Knitelfelda odgovor: "Re-^ tour! Deutsche Amtsspraehe!'' a. r. Tatvina nsnja. jjj Pri usnjarju Zupanu v Kranju -a so pridno kradli usnje, ima Škode ji j za 6000 K. Deželno sodisee je dne j 14. februarja obsodilo usnjarske-.a|ga vajenca Jožefa K. na 6 mese-jejcev, ker je nekaj kož ukradel, in P f Janeza Krča na 1 mesec strogega ,j'zapora ter FVsneeta. Koželja na 3 ta mesece, ker sta te kože ktqpila.. i« KOJAKI, NAKOeAJTB SZ WA a- "OLAg 9AB&DA", WAJVBCXI. 'e SLOVKffSKI DRSVffli T ZDI hnftftns. _ . w ; obrazili do izvestne mere po- . 1 al ;trebno. 4 .Ni se zgodilo samo enkrat, da je otrok, ko je odrasel, očital s v o- .j jiiu roditeljem: "Zakaj me niste dali učitj tega. zakaj ne tega.'"— ^ Ko je že zamujeno, spozna svoje ^ nedostatke. — (Pred 24. letom ^ I človek pač ni prav nič samostojen j y iu zrel.) — In ko so starši otroku'" . . . . . i n odgovarjali: "Saj se nisi hotel učiti!", jih je zavrnil z očitkom:!^ "Pa bi me bili prisilili — tudi s .. šibo. če bi bilo treba!" j! Ni torej prepuščati, da bi si o-j ^ trok do neke dobe sam izbiral'. predmete.* ki se jih naj uči. ni do-! . liro, da starši dajejo otrokom ^ i prav. ako se kažejo mlačni v temi [iali onem predmetu, in ee vsako-L j krat vzroke temu valč na učitelja' * • I r zlasti če je nekoliko strog, i j Ampak vzgojiteljeva umetnost " naj bo pač takšna, da spozna. kaj^ ,'bi bilo za gojence vzgojno sredi-j" šče. okolu katerega se naj osredo-i~ j toči vzbujanje sil in naj učenca z! I ljubeznijo navaja, da si goji te i -■ i11 ti Vzgoja, vobče vpoštevana s te-; . ga vidika, bo morala tudi. če je umetniška, vznikniti iz rodnih tal,! . ■ u . kjer je zrasel gojenec. Ni vsaka umetnost za vsakega tj. 1 » . i j fINi za kmeta, kar je za meščana,/ .•in ni za našega meščana, ki je bil j" > i pred pol stoletja še kmet. to. kar je za. — Zato se ne oddal ju jmo . od domačih tal in ne od domače . narodne umetnosti. Imaino še ča-' » sa dovolj! Čim hitreje bomo ži-j . veli, tem prej bomo doživeli! Ko J . bomo dozoreli, ne bomo dolgo uži-[ i vali sadu naše zrelosti. Lepša jo-. I doba cveta, evolucije, nego doba! sadu. stagnacije. Za njo pride1 . j propad! Ne vlačimo torej tujih j šeg v domovino! Ostanimo skroui-j jjiii. živimo ob svojih nepokvarje-i\ _|nih šegah! % j Ne glejmo zato za-svetovno mo- 1 .jderno umetnostjo. To je pač stvari t {naših. za razvoj svetovne umetno-! i __ j sti naj živahnejše vnetih umetni-j 1 J kov. Njim je morda domovinah' ej pretesna, izato iščejo sreče na tu-ji j jeni svetovnem trgovišču, kjer sej t J rešujejo višje naloge. Pa tudi do-;, .jina naj bodo razboritemu umetni- t j^ku rodovitna tla. Naj \*i»liva bla- < j {godejno na vzgojo naroda tako. .< i|da ne stvarja čez njegovo obzor-'l p j je. Tako naj bo v upodablja joči! i I umetnosti, tako pa tudi drugod !« J n. pr. v drami. i a| Dajte narodu, kar je narodove- ' e • ga! Za našo bodočnost iu našo i e! sreeo bi bilo bolje, če bi se mogli ' j• postaviti na primitivno stališče iu a se omejiti na najmaujše* potrebe.h a Veliko preveč je razkošnosti. kij i- jo inoramo predrago plačati na-j n; šim sosedom samo Ziito, ker jih j k slepo posnemamo, ^'esar domača j i. obrt ne producira. naj tudi ne bo i,| stvar našega požel jen ja. in kar ni a j v našem bistvu utemeljenega, za-j »-■kaj bi po tem hrepeneli: e! Glejmo, da bomo svoje potrebe i.;krili z lastnimi pridelki in omeji-i- mo svoje potrebe na domačo pro-i-iizvode svoje zemlje in svojega ro-i- kodelstva. kolikor je le mogoče, a Čemu hrepenimo po oranžah in k jih plačamo drago, ko pa je ven-o dar naše jabolko desetkrat ceneje o m stokrat bolje? Čemu pijemo arabsko in brazilsko kavo in ki-1 tajski C*aj, ko je jecmenček zdra-ji| vejši ? Čemu se oblačimo v bar-ie'žun, svilo in angleško volnmo, no-a-!simo cilinder in frak. obeiamo na e-j okna zastore tujega izvora, pije-i-jmo umetni šampanjec itd.! Misli-JCjnio raje, ali bi se ne dalo vse to la nadomestiti z domačimi pridelki, tu]ali pa vsaj omejiti rabo teli reči lijna najraanjSo mero. fo Tako je tudi y. našo umetnostjo. lajKar zahteva tuj okus, ni naSe, in a-'kar ugaja baje *4zgornjim deset-o-jtisočim", ni za ves narod. Sicer i zadene očetanje, ki ga je izrekel 0-jTolstoj, "ruski Rousseau: "Poezi-M j«, slikarstvo iu skulptura je ide-lo alizoyanju lahkoživja posvečena. 1-1 Umetnost služi kot sredstvo zgor-n-(njim deset tisočem, da jim o slad i e- brezdelje in uspava -vest. Prava a- umetnost pa mora vzgajati ljudi O- ■ krepostneje. *' >e; Ni vse za vse. A prilika se mora n- j nuditi vsakemu, da razvija svoje ii naravne darove, kolikor more! č- Vsako človeško bitje ima nekaj £e naravnega daru za vsako vedo. za n. vsako etično nazfranje. Razlika je bi samo ta, da si ta individij po vna-o- njih vplivih razvije svoje darove t ) na eno stran, medtem ko vplivajo I*retirano bi bilo reči, da klijefo ljudstvu edina zveličavnost v u- ti metnosti in nihče noče omejevati velike važnosti za vzgojo naroda j« v verski nravnosti. Niti starini-ji Rimljanom, niti starini Grkom iu d ne drugim kulturnim narodom ni h zadostovalo sauio to. kar jim je u nudila vera. Vpili so v starem Ri-jč mu po kruhu in igrah. A tudi kr- i« ščauotvo se je posluževalo uiuet- o nos ti, da častilo svojega Boga u ravno tako, kakor se je posluževal stari Grk v službi svojih božan- š štev. Masa naroda je navezana ua t vnaujost. ljubi simbole in ima čut P za lepoto tako kakor najboljši iz-obraženec. Zato pa ni in naj ne bo I' umetnost samo monopol boljših slojev, ampak postane naj last de-; k lave a na polju, kakor delavca v * tovarni. Naj dviga svoj duh. ko bi; pretila praznota, ki bi sprijala v jo j drugem slričaju misli, medtem ko ^ umetnost dviga duha in srce višje * in višje in vzbuja samo plemenita1 čustva za blago, lepoto in resnico.;1 Zlasti pa naj bi upodabljajoča s umetnost stopila na plan. Seveda ( je odvisno vse od duha. ki preve- V. va voditelje. 11 Razpaslo se je v vojni razkošje. po^vila lena bre/xleluost in uko-reninil se je nagon po uživanju, P ki meji že na živinske instinkte. 1 Požel jivost po zabavi lahke vrste j V postaja za moralo naravnost kata-;i strofalna. Počasi bo treba odvra- 1 čati ljudstvo ua pot morale od za- 1 bav. ki so pogubne. To pa je le * mogoče, če se nadomestijo z dru- ^ giini zabavami, ki so duhu iu te- * lesu koristno. Te nam more dati 1 umetnost. Ta umetnost naj bo ka-|c korsnakoli: gledališče, literatura, j * telovadba, petje, govorništvo, u- t podabljajoča umetnost itd. H Delo in zabava morata stopiti 1 v ravnovesje, v takšno ravnoves-'1 je. da podpirata drug dragega. Delo naj ustvari pogoje za dušev-'( ■ ni užitek, ki je le tedaj res užitek,'1 . če je človek storil svojo dolžnost. , Umetnost pa naj budi ljubezen do j' dela s tem, da vpošteva njegove M . etične vrednote. Zato ni na mestu -iu ni mogoča ne enostranska ina- 1 terijalna,. ne enostranska versko-j1 t nravna, ne enostranska umetniška ' vzgoja. Vse v soglasju z oziroin na' I individualnost vsakega poedinea j* državljana, vpostevaje njegove i. lastnosti in zmožnostih j1 Ilerbartova pedagogika zalite-j1 1 va, da bi se morale v Človeku j vzgajati hamymično vse dušne' i moči. Učne knjige in pedagogike!« ' danes na glasa jo manj ali bolj ] načelo harmonične vzgoje. — Pa i 1 Človek nikakor ni harmoničen - tvor. kakor nič. kar je živo: am- . l pak človek je individualiteta in j i - naj to tudi ostane. Vzgajati je to-,i rej v človeku individualne moči., < Zato je vzgojitelju prva naloga.! ■ da poišče v gojencu tiste sile. ki i so vredne, da se jim vzgoja po-j sveti v posebni meri. Vse druge! moči pa se podpirajo v tej meri,'; 5 kolikor jih je treba, da more uspevati ta sila, ki tvori takorekoč središče vzgojnih stremljenj v indi-vidiju. Poiskati je torej učitelju v učencu to sredotočje njegovih darov in po tem uravnati njegovo vzgojo. Vzgojo, pravim, ne samo * pouk! 3 Angleži pa so že davna j spozna-li uspešnost tega načela v vzgojil a in šoli. Dali so priliko, da so sej o talenti samostojno razvijali, ka-j 0 kor vodi gojenca veselje do nje-| b govih predmetov, ki so se mu omi-j i- lili. Zato je mogoče, da se učenec j- popolni v izvestnih strokah, da i- pride njegov talent do veljave inl | da v svojem delu domovini, vedi j ^ ki človeštvu več koristi, nefroj e mnogo dragih, ko jih harmonična j p izobrazba ovira, da bi.se v posa-; 1 meznikn vzpela le ena sila do po-j _ polnosti. t 1 Če pa hočemo omogočiti, da bo-j 4 mo mogli iskati ta "sredotocja" .. učenčevih sil. -mu moramo vsaj do 1 neke dobe dati priliko, da razkri-]l je svoje moči. Zato naj bi bil u-metniski pouk in pouk v predmetih, na katere se-posebno nasla-h nja, zlasti risanje, slikanje in mo-n delovanje na vsaki soli neke dobe obvezen. To pa zato, ker se gojen->- čeva osebnost razvija v pozne^i e dobi, vxlobi pubertete. Do tja več-^ krat sam ne ve, kam ga srce vleče g in bi bil marsikateri dar zakopan. ee bi se nra ne dala prilika, da bi e* se nfil vsgga. kar je tudi pri strokovnem imdiJ« in stanovski it* Osamosvojimo se! Piše prof. Fran Suher. Sloves Krištofa. Kolumba v ne* varnosti. sengu iu sicer v onem o obisku, katerega je vprizoril Fui Šen. doma iz Kabula. ki je bilo veliko središče budistovskega misijonarskega delovanja v onih časih Ker ! m je smatralo to poročilo -ui zadosti važno, da je bilo spravljeuo v cesarskih arhivih Liang dina-\ sti je ter nam je bilo -sporočeno s j polno avtoriteto velikega kitaj-i skega zgodovinarja Ma Tuan-Iu. j ne more biti nobenega dvoma o . pristnosti tepra poročila. — Poročilo pravi, da je živel j budistovski duhovnik po Imenu j Hui Šen. doma 'prvotno iz Kabula, ki je leta 499 po Kr^ tekom vlade cesarja Jung Juana prišel iz dežel Fuseang v Kingčau, glavno mesto -dinastije Tsi, ob reki Jankj»ekjangu. Ker pa se je nahajala dežela v stanju revolucije, je dosple šele leta 502 na dvor cesarja Vit Lija nove Liang dinastije. Cesar je postopal žnjim kot s poslanikom Fusanga ter poslal k njemu enega štirih glavnih fevdalnih lordov, da ga izpraSa glede dežele ter zapiše njegovo povest. gss -r Med drugimi stvarmi je Hui Šen izpovedal, da je narod Fu-siiiiga živel preje v nevednosti z czironi na nauke Bude, da pa so tekom vlade kitajskega cesarja Tank Min, krog ieta 458 po Kr. prišli tjakaj štiri budistovski misijonarji Kabula ter pričeli širiti nauke, knjige in podobe budizma. — Opisovanja dežele, vsebovana v poročilu, ki se "tičejo tudi naroda in njegovih navad, se tičejo paeifične obali Amerike in prav posebno Mehike. Številna imena tir verska prepričanja plemen Mehike, Jukatana ln centralne Amerike kažejo odločno azijski upi i v. -- pravi profesor Fryer. — Če hočemo zaslediti vidne znake budizma med starožitnost-mi Mehike, je naš trud hitro poplačan. Vsepovsod je najti slike, ornamente. piramide iu svetišča, ko j ill postanek ni mogoče pripisovati nobenemu drugemu viru. Med temi hočemo navesti le nekaj predmetov, na p rimer podobo Rude v Palenque, ki sedi s pre-križanima nogama v stolu, ki ga predstavljata dva leva jn ta podoba je popolnoma slična onim. ki jili lahko vidimo na Kitajskem in v Indiji; natančno glavo slona, izklesano na zidovju v Palenque, kajti slon je običajni simbol Bude v Aziji ter ni najti V Ameriki nikakih slonov. Kouečno pa lahko zasledimo med Azteki Mehike boga s slonovo glavo in ta I bog je oči vidno imitacija indijske podobe Ganeše. Vsakemu Amerikancu in tudi vsakemu šolskemu otroku po celem svetu je znano, da je Krištof Kolumb razkril Ameriko leta | j 1492. a gotova znamenja kažejo, j da bo mogoče treba revidirati to! naziranje ali pravzparav prepričanje. Nekaterim se dozdeva, da je izraz "razkril* vse prej kot ua I mestu. Zelo vrjetna je namreč i možnost, da so Ameriko razkrili! Že koncem petega stoletja budi- j stovski duhovniki iz Azije. V prvih let ill sedanjega stolet-; I ja se je profesor John Fryer s j ! ealifomiskega vseučilišča pečal z i | originalnim raziskovalnim delom' j v tem pogledu iu raziskovanje se je tikalo domnevaiiega obiska azijskih budistovskfli misijonarjev v Ameriki. Zadel je na dejstva, katera, je obrazložil v nekem članku v Harperjevi Enciklopediji leta 1902 in tozadevna dejstva .so v onem času prepričala šte-Jvilne. da so bili ti prvotni budi-i stovski misijonarji dejanski raz-kritelji Amerike. Sedaj pa prihajajo nadaljna poročila iz Mehike o najnovejših razkritjih liierogilfov lia temeljnih kamenih piramid v San Juan Tcotihuacan. sedemindvajset milj ; s<-vero-iz točil o od Mexico City. ' Soglasno s kitajskim diplouiatič-niin zastopnikom v Mexico City J so ti simboli slični onim, katere I se še vedno labi v kitajskem jeziku. Rekel je, da so besede *'soln-ice". 4'oko*' -iu "mesto" jasno J slikane na teh novo razkritih hieroglifih. To novo razkritje po-! trjuje očividaio domnevo profesorja Frver-ja o zgodnjem obisku {Kitajcev v Ameriki. ! Članek profesorja Fryer-ja, v katerem obrazlaga slednji svoje razloge za domnevo, da so se mudili v petem stoletju budhistov-ski duhovniki v Ameriki, vsebuje med drugim tudi uasledtija izvajanja : — Direktni dokaz te zgodnje budistovske misije, čeprav temelječ v glavnem na zgodovinskih* dokumentih Kitajcev, obsega tuliti tradicije. zgodovino, verska j prepričanja ter starožitnosti. ka-jtere je najti v Ameriki po celi poti navzdol od Alaske pa do Mehike. Take sledove je najti tudi v. štwilnih krajih, ki leže daleč pioč od Pacifika. L — Od prvotnih časov so kitajski klasiki ter tudi zgodovinarji, j | zemlje pisci in pesniki namigava-,|li v svojih delih na neko deželo ali kontinent, ki leži iztočno od j Kitajske ter nosi iine Fusang ali j Fusu. V kitajski zgodovini je vsebo-j !\ana le ena povest o obisku v Fu-1 Visoski komarji. : > ' i t . -- ^ . i i* f Tone Brezaen&nikov. ^ J po obokanem prostoru s sedeža hišnega poglavarja. "Ali imam ^ med vami iskati družbo teli pre- ^ * L drznih komarjev? — Potem ste r * i tudi vi v zvezo.z mojo pogrešano; obleko! Kaj je na tem.' Na dan j ^ z resnico!" 11 Smeh je temeljito utihnil. Ker ^ s«» na prvi poziv nihče ni oglasil, ponavlja poglavar svoja vpraša- 11 nja z nekoliko milejšim naglasom. ° obrnivši se na naslov, o katerem 2 je mislil, da i»o najpreje kaj zve-js del. *iIgor!" pokliče najmlajšega jJ suia. "Kaj veš ti o tem?" "Prosim papa! Jaz nisem bilj'-komar. Jaz seui le pol kape sipe j ^ prinesel; po tebi metali >o jo dru- J' gi." a "Kdo je metal f'1 "Oprosti papa! Jaz ne morem ^ povedati; saj sama ])ovesta,^ Po raznih vzpodbujočlh klicih "Igor, le povej! Te odvežemo**|s in ua ponovno vprašanje očeta:j^ "Torej kdo je bil komar?", od-t*1 govori končno Igor malodušuo: ^ "Ante za tvflinli, Herman pa za noge!' * P "Iu kdo mi je obleko odne- r Ml." f| "To je bil sklep naše organiza- j * cijc V. M. Copate si je Joža pri j* hiapuu izposodil, potrdilo mu jci^ pa v postelji pustil!*" j11 Jeza žrtve otroške hudomušno-js sti se je pozaslišauju lgorčka po-JN polnoma polegla; pridružil se jefz splošnemu, veselemu smehu ter se! mu vdal najprisrčnejše med vseinijc navzočimi. jn *'Na sumil sem ga imel, da sej^1 je ustrašil ^organizacije!" | ^ Prinesli so na mizo izborno pp-!s čenko, za katero so morali v pred-1® ef.siio smrt trije zajci, ki so po določilih lovskega zakona imeli k pravico živeti še 4 ali 5 dni! Tz- r j redno- živahna zabava obruiia se je na druge predmete, med kate- ^ rr ]>a so zlobni jeziki pogostoma J vruiji kakega nadležnega komar- v ju. — Po končanem obedu, pri kate- b | rt in nam je liišni gfispodar po-stregel tudi s šampanjcem, če- ^ prav le jaboleuega vira, zbrali 1 smo « _ ii Jugoslavia irredenta. , . Otvoritev slovenskih šol v Gorici I Kakor se poroča, je predsedniki . italjanskega miuistrskcga sveta[ • dovolil otvoritev šolskega pouka j . za slovenske otroke v Ooriei. in U , M.M-r začasno na ta način, da se| v tekočem šolskem letu t>tvorijo j j slovenske vzporednice jia eni iz-' , med italjanskih ljudskih šol. f( Reška ladjedelnica prešla v ita- 1 lj&nske roke. . j 1 Reško ladjedelnico Ganz-Danu- ' a Imus je A), februarja prevzela ita-Ijanska družba Orlaudo-Terni. ladjedelnica bo nosila odslej ime "Societi Anonima Cantieri Na-i vali del Qnarnero". Nova družba J je vdeležena na podjetju z 80 ^ glavnice, dočini obdržijo ostalih K 'iUrf madžarski 5n nemški akeijo-i- narji. Dne 20. febr. se je konstituirala nova tehnična in admini-i. nt rat i v na direkcija. Slavnostnega t- akta s«- je vdeležil d'Annunzio. a stotnija berzaljerjev s fanfarami a in batuljon arditov. "Sokol" v Lokavcu. i. Tudi v Lokavcu pri Ajdovščini k j«- oživel "Sokol". Obeni zbor je 0 bil prav živahen. V novi odbor je >a izvoljen predsednikom Alojzij Slokar. "Sokol" si. vstanovi, tu^i, ^ pevski odsek. Poudarjalo se je, da naj vsi pevci in pevke pristopijo ' k Sokolu, kjer se bodo najbolj«. počutili. Tako zopet opivi odsek ia ajdovskega Sokola v/Lokavcu. . j "Sokol" v Ajdovščini je uve-del med svoje prosvetno delo tn-di predavanja. Prvo {»redavanje ■ • je imel dr. Danilo Lokar, in Vilo eer o jetiki. t (Kouee.) i "Kako pa izgledaš?'* ga začu- ' deuo vprašam. 1 "Prokleta sodrga!*' zaropota. L "Ali je bilo danes vee takih lju- 1 d i ua «-e*ti, kakor si ti? Nekdo mi je hlače iu spodnje hlače od- 7 i esel, namesto čevljev pust'1 te-I" ••opate!" s "Škotla, da ni ukradel tebe; s l tem, da je izmaknil le del tvoje 1 obleke, ui Ljubljančanom jwav c l.ič pomagano!*' ga potolažim, J sluteč, da je tudi pri tej nesreči c mladina vmes ter izoguivši se copati, ki je — namesto zahvale za besede sočutja — frčala inlmo moje glav»\ ■ Kmalu se je položaju prilago- I dil. Nekoliko pomanjkljiva oble- t ka mu očividno ni delala posebnih skrbi. Najbolje volje sva se bližala gradu, pred katerim je 1 naju lačna, še bolj pa na uspeh svojega pregrešnega dejanja radovedna mladina že nestrpno pri- 1 « akovala. Sprejeta sva bila seveda s hurouskim kriAwtmn, katerega ' .ie moj spremljevalec p redu jem-i»o zavrnil zgolj z besedo: "Se- 2 n.e!' Pričakoval sem, tla bo prijatelj * posledice nesreče, ki ga je zadela, po možnosti odpravil ter svo- | j«, pomanjkljivo toaleto pred kosilom primerno spopolnil. Ko pa 1 stopim, po kratke*u pogovoru z ljabeznjivo, domačo hčerko, v jedilno dvorano, vidim ga sedeti, * kot prvega pri mizi v prav tisti slikoviti obleki, v kateri je stopil 1 grmovja. Le jopič j« bil oble- 1 kel; slamnik je ležal v kotu na tleli, on sam pa je z žlico v roki ■ na glas zabavljal, da je miza še y i prazna. ....... i Toda s kosilom se ni bito ^ ni»*-. Na višje, zaupno dano pove-Ije, vendar pa še le potoni, ko til- j d» njegov ugovor, ki sem ga slu- j čajno ujel na uho: "Saj je manj * est etični del itak pod mizo!" ni ^ obveljal, vstane in zapusti z mr- ^ k.m obrazom dvorano. Čez četrt ure stopi čedno oblečen zopet vj^ jedituieo. Le salonsko suku.to je imel za en gumb navzkriž zapeto ter s pepelom od smodke potreseno, kar je pa domača hčerka s vzklikom: "Oj, tu naš papa!" takoj popravil^. S tem je bila piemagana zadnja ovira iu pri-šl; sioo do kosila, ua katero smo ^ vsi ie težko čakali. Na gorenjem delu /Aolge mize. , ti. m kjer je predsedoval družili-ski poglavar, je bila juha pri vseh ie pod streh i med tem ko so ua ; spodnjem koncu, kjrt- je sedela nekoliko pozneje puatreicua nila »lina, še žvenketele žlice in krožniki. Po krepkem požirku vina. prekine poglavar molk v kosilo zamaknjene družbe ter pravi, obrnjen proti svoji soprogi: " Veš Fatli, danes siuo bili vsi, kar nun tukaj vidiš, v vodi. Lc tu-le zraven trne sedeča "koufis-eiraua suha klobasa" se ui upal« v deročo Soro". Zavračajoč posmehovanje, ki je sledilo temu javnemu žaljenju dostojnega goata. priskočil mi je nekdo na pomoč in je resnici na n< ljubo kouatatiral, da je papa tudi le v mirnem "tumfu" epeel. Le ta je neprijetno mu, splošno potrjeno pojasnila neovrženo preslišal in m povzdignjenim naglasom nadaljeval: "Po tej osvežilni kopeli, seui se ua solncc v legel m vzlie vpitju mojih malovrednih. moških po-lomecv in njihovih istotakih prijateljev, prav »Jadko zadremal V Sktuaenja je postajala opasna. alasti ker se ni vedelo, ali se nanaša ravnokar mladini izrečena nraja zgolj na "tnmf". ali na veliko hajie dopodke kom«j pre tekb'SA časa. j Ko smo pa od govornik* slišali • "Da bi bil dopoldanski užitek naruvitost idealen, če bi ne bilo ru svetu komarjev, kateri so ga med spanjem predrzno uadlego-\ali", začela so se. preje obledela liea mladine silno napenjati, dokler ni izbruhnil sploien smeh. tako, da se j<* nekaterim še juha zaletela. Katastrofa, o kateri sem mislil, ili je trenotno od vrnjena, je postala po drngi poti neizogibna. ••'Odkod ta smeh?" je zadonelo k. • — i j . ■ Raznoterosti lu boljsevisty.i je vžgauo. Kajuovo znamenje nepatrijotizma". GOSPOD D'ANNUNZIO IK NJEGOV KROJAČ. Pesnik in vojskovodja Ga-brielc D'Annunzio je leta 1913 dal napraviti v Parizu pri krojače Poretn tri obleke. Plačal pa jih ui; od leta 1913 do 1914 za to ne. ker je njegovo prorosko oko žilo v bodočnost in videlo izbruh j svetovne vojne; do leta 1918 za-i tegadelj ne, ker je izbruhnila sve-, ' tov na vojna; do danes pa zatega-; del j ne, ker je kot vojskovodji i j in gospodar Reke vzvišen nad vsak spomin in tako prozaične ►j stvari. Gospod Poret pa je tip 1 j prozaika, ki nima zini sla za ideal--I no razpoloženje in slab spomin ; poeta in vojskovodje D*Annnn-zia. Poret je v svojo prozaično-, •sti šel in tožil'D'Annunzia radi neporavnanih računov v znesku, * i 1250 frankov pred civilnim sodi-^ j seem v Parizu in sodišče je D* ■! Annunzia kakor navadnega smrt-i'nika obsodilo v plačilo dolga in i1 v povračilo sodnih stroškov. Ka-l!kc pa se bo ta sodba reškemu go-spodarju vročila T To bodo velike ' j tclkoče, ker D'Annunzio je kot j dolžnik prav tako previden- kali ker kot vojak: on se ne da pre--isenetiti* _ j RUSKI UVOLUCtJONAR O ! BOLJteVIKIH. Znani profesor in pisatelj Peter Stmve, edeii najznamenitejših ruskih revolncijonarjev. je poslal iz Rostova na Donu angleški reviji "The New Europe", ki jo izdaja, kakor je znano. Se-ton Watson, dopis, v katerem izvaja med drugim: "Ako so zavezniki mnenja, da bc vojna imela za posledico razdrobitev Rusije in da se ruski ua-j rod pomiri s tem faktom. poka-i zujejo s tem, da ne razumejo inl ne pojmujejo tega, kar se godi v • Rusiji in v ruskih dušah. Boji proti boljševištvu je za ruskega' rodoljuba v istini boj za velikoj ii. edinstveno Rusijo. Boljševištvo; je naš sovražnik prav zaradi te-i ga, ker stremi za tem, da bi Ru-> si jo razkrojil in izročil razpadu. 1 Ako bi boljše viki, kakor svoje-: či;sno franeoski Jakobinei. delo-; vali na to. da bi njedinili Rusijo-! iu u sva rili iz .nje zopet velikoj l| enoto, mesto da jo razbijajo, bi; 1 rnski rodoljubi iu najsi je njih' | stališče glede notranjih vprašanj i Se tako različno od boljieviSkega j in naj so njih politične hi soei- j ; jalne simpatije Se tako nasprotne j _ boljaeviskim, nafli pot h kom pro- -» n.isu z boljseviki. Toda te potv ni, j - ker botjfcviki ne delajo dru*©-' ga, kakor da ruli jo R«rijo,- Na GLAS NARODA 26 MARCA 1920 ANŽE PITOV AUI ZAVZETJE BAST1LB ■ ■ ■ *-J ■ it Spunl Aleksander Domač, st k . • * . . * 1 J" 8 ([Nadaljevanje. • I m d lv Pito^ je odgovoril, da se je naučil moleati. Ta odgovor bi bil č v reden Pitagorejva. a slednji bi ga bil da! z znakom. t Novi učenec se je vruil ob eni in sicer brez velikega odpora. Ju-\ ran j i pouk so porabdi učenci, da s;> se seznanili z zunanjostjo Pi- j tov« Ko je bilo *kuitij<- konci-, jc bil abej Fortier prepričan, da ima j Ali že izvrstne sposobnosti, da postane Robinson Cru*oc, a zelo ma- r lo upanja, da bi posrn! kedaj Kotil enelle ali Rofc&lict. 1 Tekom i*elcga la*H pouka, ki je bil za bodočega semhiarista še \ bolj mučen kot oni zjutraj, so mu radi njega kaznovani učenci po v novno pietili s pestmi. , i V vneli deželah, civiliziranih in divjaških, velja ta demoustra-i i.ia za znamenje pretrje. Pitov je bil vsled tega oprezen. N Naš junak sc ni zmotil. Ko je odše!. ali ko so bili precej daleč t šob\ j«* izjavilo šest učene«?, ki so bili kaznovani radi njega, da \ bo moral plačati <►- ] .t«. a druiri nasprotnik je bil manj močan kot prvi. lloj valed te«ra j:i doltro trajal Strašn i pest j" zadela nos iu nosnice so takoj pri i i.le o uspešnosti uda.-ca. kajti iz njih sta se vlila dva potoka krvi Tretji je prišel i:: boja z odbitim zobom. Ta je bil še najmanj poškodovan iu ostali w«> izjavili, da imajo dosti. Pitov je odkorakal skozi množico, ki >♦* je odprla pred njim s" ;»oštu\anjein. dolžnim zmagovalcu ter se umaknil zdrav iu repo škodovali k svojemu ognjišču, to ie k onemu tete Angelikc. Ko so na sledu j ."j. 4 dne dospeli trije poraženi učenci, je uvedel j. be j Fortier takoj preiskavo. I 'čenči pa imajo tudi svoje dobre stra-21 i. Nil i eden izmed poškodovanih ni hotel govoriti in šele po ovin-l 'h. namreč na podlagi pričevanja nekega človeka, ki ni bil v uobc-i t ni stiku s šolo, j abej Fortier izvedel, da. jc bil Pitov oni, ki jej l apravil na obrazili njegovih učencev škodo, ki jc dan poprej vzbu-d'la njegovo skrb. i Abej Fortier pa jamčil sta rišem svojih učencev le za mora-I « no. temveč tudi n telesno dobrobit. Abej Fortier je dobil od treh družin tožbo. Neobhodno je bilo treba zadoščenja in Pitov je mortal *-kozi tri dni ostati v šoli. en dan za oko. drugi dan za nos in tretji dan za zob. Ti trije dnevi zapora dali gospodični Angeliki sijajno misel, nnmreč to, da odreče Pitovu kosilo vsaki pot. kadar bi ga zaprl abej Fortier. K i» j takega bi brez dvoma ugodno upi i val o :ia Pitova, kaj-li bal bi se brez dvoma dvojne kazni. Pitov ni mogel nikdar razumeti, zakaj se ga je imenovalo tožnika in /akaj so -jra kaznovali, ker je nabil one, ki so hoteli nabit'" l-jepa. l'e bi pa človek na svetu vse razueml, bi izgubilo življenje * so mičnost, ka:ti manjkalo bi glavnega čara, namreč čara skrivnosti m nepričakovanega Od onega dne naprej je bilo življenje Pitova približno isto 'tot ono drugih učencev in edina izjema je obstajala v tem, da je I ilo število ijejjovih Šolskih zaporov vedno dvakrat tako veliko kot o;io njegovih scučencev. Pri tem pa jc bila neka stvar, ki jc bilao d gov orna za najmanj iretino njegovih zaporov in to je bila njegova ljubezen do živali. Imenovana škatlja je postala nekaka Noetova ladja, ki je vsebovala v s? vrste plazečih sc in letečih živali. V tej škatlji je bilo najti kače, gaščarice, hrošče in žabe iu te živali je ljubil Pitov tako . zelo, da je radi njih rad prestal marsikatero kazen. Tekom svojih izprehodov v tednu je nabiral Pitov materijal za svojo uienažerijo. Želel si je močerada kot ga je videl naslikanega na grbu Franca l Pri tem pa je bila neka okoliščina, katero je 1» o ne eno postavil v razred nerazumljivih stvari. Te živali jc namreč \edno našel v vodi ali pod mokrim listjem, d oči m trdijo pes-niki, da žive v ognju. Ta okoliščina je vzbudila v Pitovu. ki je bil zelo na-tančen, globoko zaničevanje do pesnikov. Ko j" bil Pitov lastnik dveh močeradov, jc okušal dobiti 1udi kameleona. Vsa njegtva raziskovanja pa so bila brezuspešna in pri šel je konečno do sk'epu, da kameleon sploh ne obstaja ali pa vsaj v drugih deželah. Dve ostali tretiui zaporov sta izvirali iz napak v nalogah ill tf i .»pjike so rasle kot l iste ljulika med pšenico. Kar .se tiče četrtkov in nedelj, jih je preživel v gozdu ter jil posvetil lovu. Ker pa je Pitov vedno bolj raste! ter bil star že šest i ; jst ^et. sc jc pridružila temu se okoliščina, ki je nekoliko odvr iiila Pitova od njeprovpa najljubšega posla. Na poti v Volčjo loko jc ležala vas Pisseleu. V tej vasi je stala II Mava «x"-cta Hillot in na pragu hiše je stala skoro vsaki pot, ko j • pnši-l Pito\ ni i in o, lf pa. sveža in živahna dekliea, katero so imenovali Katarino ali p«i bolj pogosto, po imenu njenega oč*»t« 1-iiloto. Pitov je pričel - t»ni, da je pozdravljal Katarino. Polagoma p« S" j«* ojmiaeil fer se pri pozdravu nasniehn 1. X«-kfirn lepejra dn<>. poleni ko je pozdravil iu se nasmehnil, je obstal, zardel ter izgovoril l .'sede. katere je smatral za veliko drznost: Dobro jutro, gospodična Katarina! Katarina je bila dobra deklica ter sprejela Pitova kot starega inanca. Bil jc v revii« i star znance, kajti skozi več kot dve leti ga j» videla najmanj eni: rs t na teden iti tnimo pristave a tako, da je; Katarina videla Pitova, dočim on nje ni videl. Ko je hodil Pitov ta- i l:o mimo, je bila Kaiar*na stara šestnajst let, Pitov pa štirinajst. Kmalu pa je prišla Katarina do tejra. da je čislala talente Pi-j tov;:, kajii slednji ji prinašal dokaze o njih s tem, da ji je ponu i ial najlepše ptice te«- najbolj dohele kunec. Vsled tega je delala Katariiu* Anžefti komplimente in ker je bil slednji občutljiv zanje, ker jih je bi! tako iirilokedaj deležen, se je popolnoma udal čaru novosti tu mesto da-bi razširil svoja potovanja do Volčje loke, je obstal sredi poti. .Mesto da bi porabil celi dan za nastavljanje zanjk. je pričel potikati 1 rog pristave v upanju, da bo za treuntek videl Kaf&rino. • .. H- (DaU« prikodaj«.) __ Napovedovanje povodnji v naprej. Povodu ji, ki so se pred krat- j k kitn završile na Loug Islandu ter^d v New Jersey, ne predstavljajo d nikakega presenečenja po tako o-lit stri in trdovratno dolgi zimi, ki N je bila polna snega in leda in brez k dvoma bo prišlo še do nadaljnih g ; velikih poplav v gotovih ozemljih, p či bo prišlo istočasno do velikih v nalivov ter tajanja. | Mesto New York jc srečno ra- r ii svojega zemljepisnega položa- s ja ter ni izpostavljeno preplavam v rek vsled tajanja ter težkih nalivov, čeprav je opaziti tik ob r vodni fronti visoko plimo tekom g viharnega vremena, ki nastopi K obenem z gotovimi fazami lune. t •Spomladno deževje fer tajanje r snega po deželi in v gorah uapol- y nita majhne dotoke, ki hranijo % velike reke in posledica tega je ( pogosto obširno uničenje ter iz- j -zuba življenj v gotovih delih de- a žele, posebno v Ohio ter Missis- , sipi dolinah, a take izgube ko bi- i "e v zadnjih letih skrčene na mi- \ i imuni vsled svaril, katera izda- , je vremenski urad že vnaprej , \sled česar imapo prebivalci o- , ri oženili krajev dosti časa. da , rešijo svojo premično lastnino j ! er svoja življenja. j, V splošnem nam je bolj znano j ( delovanje vladnih prorokov, kij, napovedujejo mrzle vale. slano, j | viharje itd. na korist razpošlja-i, iju ter razpo.šiljevalecm blaga po i '.t leznicali. ki se rado pokvari koe! i a delovanje ljudi, ki napovedujejo vnaprej nastop povodnji. Tal r sparila obelodanja panoga vre-j aenskega urada, ki je znana kot I služba za reke in povodnji in na-; ! povedi te službe so bolj natančne1 kot pa so mogoče v slučaju izvali- j -ednih vremenskih nezgod druge j vrste. 'j Povoden j sc lalifco napove vna-j irej od enega do treh tednov, S ^oglasno z zemljepisnim položa- • jem in najbolj značilna je natanč-i i ost. s katero se napove vnaprej - .isokost. do katere se bo dvignila »oda v tem ali onem slučaju. Vi-iino vode se napove vedno na- • :ančno do enega čevlja in to celo I v slučaju urnotekočih gorskih ■ rek. Gibanja velikih in počasi te-vočih rek kot Mississippi, Missouri in Ohio se napveduje od ■nega do treh inčev. V Xe«* Or- • eansu se to redno vrši in mete- ■ -cologi bodo naprimer za tri ted-»e vnaprej' napovedali dviganja > r.r naprimer 23 čevljev nad nizko 5 \odo. To velja tudi glede vseh t lrugili sekcij dežele, ki so izpostavljene poplavi. j Koko pa. je mogoče doseči to u s tako natančnostjo? Cela debela je razdeljena v gotove rečne > »kraje z več kot 500 manjšimi po-) ta jami, ki so opremljene z reč- imi merili. Stanje teh inštrumen-1 tov se vsaki dan brzojavno sporo-•i v okrajno centralo. V centralo f ^e pošlje tudi podatke glede do-r- a t nega padanja dežja ter sploš-u icga značaja vremena in lia pod- - agi teh informacij se sestavi ma-j po, iz katere se nato napoveduje- j povodnji ali dviganje vodne po-! I vršine. j Okrajni napovedovalec, katere- j >uu je dobro znan topografični! f načaj njegovega okraja, je na; iiidlagi vseh došlih informacij v I ! stanu sestaviti svoje napovedi cr svoja svarila. On ve. da se bo ^ oda v reki le malo dvi«nila, če bi padal počasen dež lia ravno pokrajino, ki lahko vsrka velike II imožine vode. Ve pa tudi. da bo " hitro padajoči dež iste množine j m visečo površino s prepojene j '' di zmrznjeno zemljo napolnil re-j e in dotoke, nakar bo množina j " vode v glavni reki hitro in v ve- j • kauskeiu obsefru narasla. '' Napovedovalcu je nadalje na podlagi izkušenj iz prejšnih let znan čas. katerega bo potrebovala' a voda iz stranskih dotokov, da na-a polni glavno strugo in ča». ki je ie j iKitreben. da pride visoki val po-i ivodnji od enega kraja do drugega. — i- Ob gorenjem Mississippiju ima-l j jo ljudje le malo časa, da odstra-a nijo svoje imetje potem, ko je bi-e.ilo izdano svarilo, dočim imajo o-■u m v bližini izliva dosti časa, da jc s*- pripravijo na pričakovano po-t vodenj. Visoka voda rabi en dan, i- da pride od Pittsburgha do Wheel in ga, dva dni od Pittsburgha do Pjsrkersbur^ha, tri dni od Par- j kersburga do (^incinnatijli, šest 61 (Ini od Cincinnatija do Cairo, sedem dni od Cairo do Vicksburga }j iv štiri dni (hI . Vicksburga do . New Orleansa ali 23 dui od 4'za- h kajenega mesta" pa do Mehiškega zaliva. V Pittsbufghu je napoved povodnji za osemnajst ur vnaprej najdaljša doba, ki je mogoča in ob drugih, brzotekočih * rekah ob Atlantiku in Pacifiku ^ sta dva dneve napovedi vnapre? k vse, kar je mogoče doseči. p e u Pozorišča povodnji se seveda u razlikujejo med seboj. Ozka struga ter strmi bregovi Ohio reke stavi ja jo njene črto nevarnosti od " trideset do petdeset čevljev nad najnižjim znanim stanjem vode. V Cincinnatiju je bilo zaznamovati skrajno višino 71 čevljev in povodnjc stanje se pričenja tam pri 45 čevljih. Ob gorenjem Mis-ssippiju zuaša vertikalno dviganje približno le 15 čevljev, pri Vicksburgu in pri New Or-lcausu le 13 čevljev uad najnižjo vodo. Vse povodliji tekom zadnjih dvajsetih let ob tej veliki reki se jc napovedalo vnaprej z veliko natančnostjo in nobenega prostora ni za izboljšanje pri tem i delu z ozirom na velike reke. do-^čim se jc dodatna merila inštali 1 i rilo Qb nekaterih manjših doto- • j kili kjer se je smatralo kaj take-" j ga za potrebno. }' Merjenje visočiue in globočinc i padlega snega sc vrši v gorah ta- J "Iko iztoka kot zapada, da se tem i potoni ugotovi, koliko množine J ^; vode bo proizvedel snek, ko se bo ! pričel koncem zime tajati, rimer-" j no mokri sneg vsebuje približno ^ ;tno desetino svoje globine, a vča-i sili sc tako zelo razlikuje v svoji ! gostosti, da bo štirinajst ineev Js^ega, merjenega na enem mestu "! proizvedlo ravno toliko vode kot ' dva inča suega, merjena na dru- 1 gi ni kraju. • Veliko uničenje lastuine, ki je 1 ^ bilo posledica povodnji v Ohio in Mississippi dolinah, je razvidno iz izgub v letih 18S1 in 1S82, ki -^ so znašale nekako $15,000,000 j 1 vre dnosti lastnine ter 138 človeških življenj. Leta 1884 je bila le pokrajina Ohio doline prizadeta ] tako, da so znašale izgube približno $10,000,000. Ob velikih rekah navzdol so povzročile povod- ( nji leta 1894 škode za vee kot 25 i 4 miljonov dolarjev in leta 1903 za i j več kot 40 miljonov dolarjev. — i j Vsled svaril, ki so bila izdana en J teden pred nastopom povodnji < leta 1897 pa se je spravilo iz do- i j tičnega ozemlja živino in drugo premično lastnino v skupni vred-s nosti več kot 15 miljonov dolarjev. J Tekom kolosalnih povodnji od . marca do junija leta 1903, ki so k bile največje v zgodovini gore-D njega Mississippi ja, z izjemo po-vodnji leta 1844, se je vrednost takih svaril izkazala na še bolj odločen način. Svarila so bila iz-j dana od štirih dni do treh ted-e. nov naprej ter so se ta svarila I popolnoma udejstvila glede datuma, kraja ter višine vode. Preinič-.. i na lastnina, katero se je rešilo na ii ta način, je znašala najmanj to a i liko kot tekom velike povodnji v i leta 1897. Ii Letni čas. v katerem se pojavi-o jo povodliji, se razliknje. soglas-e no z zemljepisnim položajem. Ob o dolenjem Mississippiju se doga-e jajo povodnji . v februarju ali o marcu ter včasih že v januarju, ic | dočim se ob gorenjem teku poja-C j vi jo šele v maju ali v pričetku j junija. A' državah Nove Anglije a j se pojavljajo povodliji ob taje-j nju sue^a spomladi in vodovje Columbia reke naraste v maju ali a juuijti. kar je pripisovati pozne-d mu tajanju snega v gorah paci-a fienih obrouk ov. i- Reke lia iztoku ali jtigoiztoku je U:hko stopijo iz bregov v vsakem >- letnem času z izjemo jes»?ni. a e- povodnji so najhujše, če pridejo meseca avgusta. I- , --- i- Vse mogoče. i- Mr. Subbubs: — Pričakuješ kaj d- obiskov danes zvečer, žena / La Mrs. Subbubs: — "Well, če jem-o- I jem vpoštev, da Bridget ovi jutri a, odpotujejo, da naš Jimmy zboli pl ic da se moj krojač že dva dni ni lo zglasil, potem mislim, da bo pre-r- eej obiskov. * * " : " ; i- -French Line' CAMTAMC KKMLE tlMSAtU>tl«K i v ju60suyuo preko havre ' Hitri pamlkl » štirimi in šta I Trnovo, okraj Postojna, Carnio-lia. Venezia G in lia. via Italia. . (25-26— i!_. i I j Rad bi izvedel, kje se nahajata 'i moja žena in fiei. Žena ANTO-[ XIJA 1IEYTIIUNX. rojena Oo-vedie. " prvokrat omožena Za-, l veri. jc stara 50 let. male in drobne postave; hči KLA je stara 13 let. rmenih las in rdeče I>t>Iti. Ako kdo rojakov ve za nju naslov, naj mi javi na spodnji naslov, mu plačani $10 na-'! grade. Zapustila sta me dne 12. , marca. — Albert Heythunn. !{ l»ox 151. Herminie. Westmore-| land Co. Pa. (25-27—3); ,--i Itnjakom priporočamo , HOTEL JADRAN lastnik Josip Kinkela' j 1» (irmnrirh St-, New York. N. V., Pri njein u je duhiti vedno čiste sobe za moške, ženske in družine ter fina domača hrana po nizki ceni. Mr. Kin-i kela je Istrijanee, v New Vorku eden! ■ pnih naseljencev iz Jugoslavije-L Ne pozabite njihov naslov. Išče se FRANK KUVŠCA. dnina iz Rakeka na Sranjskein. Prosi se. da se oyrlasi svojemu bratu Antonu Kovača. Rakek. Carni«»-lia. Venezia tiiulia. via Italia, ali pa meni: Joseph Skerl. 113, James City. Pa. (25-26—3) OGLASI NAJ SE ANTON KOMPOŠ; išče ga sestra Marija Kompoš, Rateče št. 35, Jugoslavia. — Nadalje naj se oglasi tudi OLGA SCOGNA; pri nas ima pismo od Spedike Piacenti iz Rima,Italia. Upravniat-o Glas Naroda. Dr.VOY Je up^no osdr&vfl na> duho. boijast, atakxijc vodenioo rrce, jetra, ledict - ^ bol©. Čine na Sndežea n-ičin. Bolečine jp /J ttrebuhn, ▼ pr*ilt, yF ^ ] tekline, revmatfc /v očeh, nogah, ro i. i1 —^Mcah ali kriin; o-i srnm, kožne boles ! ni, izpuščaje, ogree. Molke aH ! ženske bolezni ali slabo kri se lah i ko ozdravi brez operacije v najkrajšem času in po najniiji ceni. ■ i Uradno ure: ob delavnikih odt. dop d<» I, pop. Ob nedeljah In prasnlklh: od >. do* 40 LOr. JIN FUEY MOY i 308 Grut Street PITTSBURGH, PI. i Dr. Koler SLOVCNSKI ZDRAVNIK ) 638 Pean Ave. Pittsburgh, Pa. BKm FifUTlruii Statiao fl Dr. Koler Je ntij- * starejši alovenski \ zdrantilc. ioecia- ^^ Ust v Pittsbuncliu. ki Ima 29-lftno A prakso v zdravlje nju vseh niuikib bolezni. jb^t Zastru;»lJ«*nlj? kr vi zt povrnil. Hydrocele ali vodno kilo ozdravim v 3«. urah in sicer brez operacije, liotezni mehurja, ki povzročijo bo 1 leine v kri*u fn hrbtu tn včasih tudi pri puščanju vode. ozdruvim s froto- VOHtjO- Hevmatlzem. treanje. bolečine o • j tekline. srbečic«, škrone in drutre kopi žne bolezni, ki nastanejo vsled n^či-i ste krvi. ozdravim v kratkem času ni potrebno letati, '"j Uradne ure: vsak dan od S. ure zju-U [ traj do 8. zvečer: v petkih od 8. zjutraj do 5. Dopoldne: ob nedeljah obe se v p^ barvali. Pritrdi se lahko na vsako obuvalo; ker je pridejano navodilo vsakemu paru. Prožna postelja poživi telo; C. O. prožne pete pa zabranijo utrujenost. En korak na C. O. prožnih petah, je korak v pravo smer . Ne odlašajte! Naročite jih takoj! Omenite ste- _—, ^— vilko čevljev in barvo. Poskusi enkrat in nc rt^^^te^s^^CL Iznajdba jc patentira ua in i^odjetje popolnoma v slovenskih rokah. Rojaki podpirajte in priporočajte drugim Slovensko podjetje 1 G.O. SPRING HEEL CORPORATION j 905 Metropolitan Avenue Brooklyn, N.Y. I ■■aaMaBBBBamvsHWMBvsweBMSBssaBHHnMm^w