CENA 400 din - Leto XLI - St. 10 Kranj, petek, 5. februarja 1988 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Miha Naglic Prešeren in mi - med kranjstvom in svetovljanstvom Lea Mencinger Gorenjsko srečanje pisateljev in pesnikov Črtomir Zoreč Tu spi France Prešeren, doktor nemiren - neveren r Praznik L. Minila je svečnica, brez snega, kaj šele ledenih sveč, in tudi topli februarski dnevi vzbujajo kaj malo upanja, da bo letos sploh še kaj snega. Sonce je zvabilo na kranjske ulice tudi mlade mamice z malčki... Foto: F. Perdan Bo vzdihnil marsikateri med nami — spet ta praznik, spet se bomo razgovorili o Prešernu, o kulturi. Šolarji se bodo nadeklamirali verzov. Kulturni praznik? — bo rekel v ponedeljek zjutraj delavec, ko bo pognal stroj. Tako se bodo morda vprašali prenekateri med nami naveličanih zapovedanih svečanosti, osrednjih proslav in kar je podobnega, da je naši pričakovani kulturni zunanj-ščini zadoščeno. Po drugi strani pa spet ne gre mižati pred tem, da ima vendarle kulturni praznik pri Slovencih od nekdaj poseben, že mitičen pomen, imel ga je nekdaj, ima ga še posebno zdaj, ko se nam čas izteka proti pragu tretjega tisočletja. Toda napihnjenih besed kulturni praznik prav gotovo ne prenese, še posebno ne zdaj, ko je stvarni položaj kulture izpostavljen ledeno mrzlim sapam. Saj na zunaj ta kultura še kar ohranja nekaj videza, še izhajajo knjige, še se sliši petje pevcev, še razstavljajo slikarji. Toda kako izmeriti, da je vendar zadnje čase te kulture manj, da v tem hladu ne more ustvarjati z vsem žarom? Je zato kaj čudnega, če se vsakič znova obračamo k pesniku, da bi osvežili vse, kar je popolno, da bi srknili iz kupe neminljivosti, do katere se je povzpela njegova pesem, da bi se pomladili ob večnih resnicah velikega Vrbljana. Zato je prav, da se na praznik vedno znova obračamo k pesniku, ne le zato, ker v njegovi poeziji vedno znova najdemo simbolično vsebino, ki zadeva v našo kolektivno slovensko usodo; pač pa tudi zato, ker vedno znova merimo vrednote tega sveta in življenja, segamo do nedosegljivih popolnosti — cilja in hotenj vsakega ustvarjanja. L. M. Svečani odkup Čopovine Žirovnica — Po zadnjih podatkih iz osnovne šole Gorenjskega odreda v Zabreznici, je 2a odkup Čopove hiše v Žirovnici doslej zbranih več kot tri Milijarde starih din. S prispevki, ki so jih i. - .ijani dali doslej, Se je ta vsota zaokrožila že na *,5 milijarde .starih din. V raz-"leroma kratkem času dobrih dveh mesecev je okoli 05.000 slovenskih osnovnošolcev in Ikednješolcev prispevalo simboličen zncck /a obnovo in odkup hiše enega od slovenskih velmož, ki se na koncu Gorenjsko lepo vključuje v že pred leti oživljeno pot kulturne dediščine. V ponedeljek, 8. februarja, ob 17. uri bodo v osnovni šoli v Zabreznici svečano podpisali ddktll) hif.Z, ObCH^H! na se bodo s priznanji /ahvaliii več kot 200 osnovnim šolam, ki so se v tej vseslovenski akciji najbolj izkazale. V kulturnem programu sodelujejo člani šolskega kulturnega društva, Glasbena mladina Slovenija pa tudi prispeva program in sicer bo pela sopranistka Ueana Bratu/ Kacjanova, basist Jože Stabej in pianistka Tatjana Šporar-R ratu ž. Tj. M. Absolutne državno prvenstvo alpincev v Kranjski pori ( Kranjsku g« - .-. fcbruurja - \.i PjU< im >i \ I 'i i 1 ••<• bo danes v J*'*slalomu začelo absolutno drža JJ0 prvenstvu (>skih disciplinah. ? bo mednim ' prvenstvo, saj bo ?* nastopili te ' Avstritci. It.ih|.mi ^tudi drugi. \ " • ilimpijci že v ne deljo odpotujejo i/. Zagreba v Kana do. Na pol i)(Klo poUMili z. l.ufthunso, saj je .IAT našim dal kaj slab*' pogoje /a |M)t. S to tujo letalsko oi ganiz.acijo bodo naši že v nedeljo v Calgarvju. Spored z.a danes — Ob lit. uri start veleslaloma žensk, ob 13. uri drugi in ob 14. uri moški V soboto bo še slalom z. enakim urnikom. || Drobna presenečenja kulturnega praznika Na mizo kruh in sol, pa pest suhih hrušk Kranj, 3. februarja — »Slovenske gostilne so bile včasih polne domačnosti, to pa predvsem zaradi iznajdljivih birtov. Še vedno so gostilne. Na žalsot pa je vse manj domačnosti. Ej, kako prav bi bilo, če bi se vrnili tisti dobri stari časi. In veste, ne bi bilo potrebno veliko. Mogoče drobna deseta, dober dan z nasmehom, nekaj jedrc orehov, pest suhih, hrušk, hlebec kruha s soljo ali pa kaj si ga vedi še, kaj bi ponudili gostu poleg naročenih stvari,« je le drobec iz pisma, ki ga je slovenskim gostincem ob kulturnem prazniku napisala predsednica Republiškega komiteja za turizem in gostinstvo Rogomila Mitie Res bi bilo prav, da bi takšne stvari, takšne drobnarije, našle prostor v naših gostilnah. Pa ne le gostilnah. Samo malce dobre volje in iznajdljivosti je potrebno, da si eno izmed drobnarij ali pa mal-ce bogatejšo staro slovensko jed pripravimo tudi v domači hiši. Da naši otroci ne bi pozabili starih navad in prijetne domačnosti. Bližajoči kulturni praznik je prav gotovo ena izmed prvih priložnosti za to- V. Stanovnik Štiri desetletja družbene skrbi Inšpektor dela pregledal turistične objekte Dvigala nimajo uporabnih dovoljenj Radovljica, Z. februarja — Radovljiške inšpekcijske službe (inšpekcija dela, sanitarna in tržna inšpekcija) so med letno turistično sezono pregledale nekatere Alpetourove, Kompasove, HTP-jeve in Golfturistove hotele, gostišča in depandanse v Bohinju, na Bledu in Pokljuki, razen teh pa še blejsko športno dvorano, kamp Zaka, igralnico Kazina, objekte na blejskem gradu in še nekatere druge. Inšpektor dela je ugotavljal, kako je poskrbljeno za varstvo pri delu — kakšno je stanje opreme in naprav, poslovnih prostorov, delavnic služb za vzdrževanje, dvigal, inštalacij, energetskih naprav... Pri pregledu se je pokazalo, da so oprema in naprave zlasti v starejših objektih (Toplice, Jelovica) precej dotrajane in da je tam tudi večja nevarnost za poškodbe in zdravstvene okvare. Dvigala za prevoz gostov, zapo- Načrti še niso dejanja Nekatere občinske razvojne resolucije so bolj kot stvarnemu dogovoru podobne zbiru želja, nad katerim visi Damo-klejev meč — negotovost, ali bo mogoče vse, kar je /.upisano, tudi uresničiti. Vse preveč je v njih raznih »če«-jev, med katerimi je najpogostejši tisti — če bo denar, vse preveč splošnih resnic. V eni od gorenjskih občinskih resolucij lahko preberemo: »Pri gospodarjenju s kmetijskimi zemljišči moramo predvsem upoštevati, da je zemlja kot dobrina splošnega družbenega pomena pod posebnim in zakonskim varstvom.« Stavek je tak, da ga bo mogoče zapisati v občinski letni, srednjeročni in dolgoročni načrt tudi v bližnji in daljnji prihodnosti; izkušnje iz preteklosti pa, žal, kažejo, da smo tudi pod pretvezo takšnih resolucijskib usmeritev pozidali Planino, tiakelskn in Sorsko polje, zemljo med KadovIjicami in Lescami in druga najboljša kmetijska zemljišča. Ali naslednji reso-lueijski primer: »Naložb** v kmetijstvu bodo še naprej usmerjene v povečevanje proizvodnih zmogljivosti in izboljšanje tehnologije za naročeno proizvodnjo.« Smo mar v našem »Usmerjenem« kmetijstvu kdaj načrtovali drugačne naložbe? Mislim, da ne Veliko časa in energije porabimo /a snovanje občinskih razvojnih resolucij za njihovo uresničevanje ponavadi že Zmanjka moči, še bolj pa /a temeljit pregled, kaj od tega, kaj i« bilo zapisano in načrtovano, se je tudi uresničilo, kdo je Hriv, da se ni in podobno Radovljiški turizem si je /a letos Zadal nalogo, da bo bolje izrabil obstoječe zmogljivosti, med drugim tinti počitniške domove. Ni kaj spodbuden dogo-vor! Toda ali se homo prihodnje leto ob leni času vprašali, koliko je turističnim in drugim odgovornim delavcem uspelo •Odpreti« počitniške domove? O tem je bilo namreč zadnja '''»a se velik gnvoi jenja, nekajkrat se je celo tresla gora. a se zdaj s. ni rodila niti mis.« C. Zaplolnik Skofja loka, 5. februarju — Te dni mineva štirideset let organizirane predšolski« vzgoje na škofjeloškem območju. 12. februarja leta 1948 je datum, ko so uradno sprejeli prvih 02 malčkov v Dom igre in dela v prostorih osnovne šole Petra Kavčiča. Čeprav je bilo varstvo za predšolske otroke organizirano tudi pred vojno in prva povojna leta, pa je razvoj industrije povečeval potrebo po boljši skrbi za najmlajše. V spomin na ta pomemben dogodek je Vzgojnovarstvena organizacija Škofja Loka, poleg ostalih spremljajočih prireditev, pripravila tudi slovesnost, ki bo danes, v petek, 5. februarja, v jedilnici Doma učencev Franjo Klojčnik. V. S. Nagrade ob prazniku Kranj — Jutri zvečer bodo v Prešernovem gledališču na tradicionalni svečanosti ob slovenskem kulturnem prazniku podelili Prešernove nagrade Gorenjske. Kulturne skupnosti gorenjskih občin so tokrat odločile, da zasluži to najvišje gorenjsko priznanje za kulturno ustvarjalnost v preteklem letu osem ustvarjalcev oziroma skupin. V kulturnem programu na prireditvi nastopa APZ France Prešeren pod vodstvom Tomaža Faganela ter plesna in igralska skupina ZKO Kranj. slenih in tovora v hotelih Park, Golf, Lovec, Toplice in Jelovica delujejo brez uporabnih dovoljenj. Poseben problem je HTP —jeva tovorna žičnica na Blejski grad. Naprava obratuje brez pregledanih zavor in jeklene vrvi, telefonska napeljava pa je nameščena improvizirano. Vse predpise iz varstva pri delu je težko izvajati,predvsem pri tistih strojih in napravah, ki obratujejo že več desetletij in za katere ni nikakršne tehnične dokumentacije. To velja predvsem za stroje v pralnicah. Inšpektor je zaradi nevarnosti za življenje in zdravje zaposlenih delavk prepovedal uporabo dveh centrifugalnih strojev in sicer hotelih Toplice in Jelovica. V pralnicah in likalnicah so zaradi mešanja suhega in vlažnega zraka delovne rezmere precej slabe. Delovne organizacije bodo morale izvesti mikroklimatske meritve in na osnovi rezultatov izboljšati stanje. C. Zaplotnik Snega je dovolj le v viŠjeležečih gorenjskih smučiščih, kjer je bila smuka kljub razmeroma tanki snežni odeji ugodna, vrste pa dolge, včasih kar predolge. Počitnice se končujejo, mnogi sol.u ji pa niti niso »okusili« sneženih opojnosti, preprosto zato ne. ker na bližnjih kucljih ni bilo snega in ker je smuku na večjih smučiščih predraga. — Foto: F. IVrdun Žalna slovesnost v Svečah Radovljica — Ob 44-letnici smrti narodnega heroja Matije Verdnika - Tomaža bo v nedeljo, 7. februarja, v Svečah na Koroškem žalna slovesnost. Slovesnosti, ki bo dopoldne na pokopališču, se bo iz radovljiške občine udeležilo okrog 50 borcev in aktivistov. Posebni avtobusi bodo odpeljali z Rleda ob 8. uri, iz Lesc ob 8.10 in iz Radovljice ob 8.20. Cena prevoza je 4000 dinarjev, prednost pa imajo nekdanji koroški borci in aktivisti. VAŠ BUTIK TURISTIČNIH USLUG KOMPAS LETALIŠČE BRNIK TEL.: 22-347 GLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI Petek, 5. februarja Vzroke iskati povsod Škofja Loka — 28. januarja je bila v Škofji Loki razširjena seja Občinskega odbora ZB NOV Škofja Loka, na katero so povabili tudi vse nosilce spomenice 1941, delegate borčevske organizacije in še nekatere nosilce drugih funkcij. O gospodarjenju in političnem stanju v občini so slišali iz prve roke, saj so jih'© vsem dogajanju v občini seznanili predsednica izvršnega sveta Ida Pi-čelin, sekretar občinskega komiteja ZK Franc Benedjk in predsednik občinskega sindikalnega sveta Sandi Barfbl. Borci so znova poudarili, da se je treba dosledno prizadevati za spremebo stanja in zahtevati odgovornost vsakega posameznika. Vzroke za nepravilnost, ki se dogajajo pri nas, pa je treba iskati povsod: ni za vse kriv le izvršni svet, tudi republike in občine niso izvzete. D. D. Veleslalom za zlato smučko Bohinj, 4. februarja — Žičnica Vogel in Dnevnik sta organizatorja tekmovanja v veleslalomu za zlato smučko, ki ga to soboto, 6. februarja (in ne januarja, kot smo pomotoma zapisali v prejšnji številki), pripravljata na Voglu. Tekmovanje se bo začelo ob 11. uri, prijave pa sprejemajo na spodnji postaji žičnice ali po telefonu (064 76 467, 76 468), na dan tekmovanja pa se lahko do devete ure prijavite na Orlovih glavah. Tekmovanje bo organizirano v sedmih kategorijah, štartnina pa bo dva tisoč dinarjev. V. S. (Stran) poti republiške solidarnosti Škofja Loka, 1. februarja — Neveden človek se večkrat sprašuje, zakaj neki imajo razvitejše občine toliko proti tako imenovani republiški solidarnosti, proti sofinanciranju zagotovljenih programov šolstva, zdravstva, otroškega varstva v nerazvitih slovenskih občinah. Razviti svoje nerganje utemeljujejo s tem, češ da ima prenekatera »nerazvita« občina višji, torej tudi dražji, družbeni standard kot sami, ki plačujejo solidarnost. To dokazujejo tudi s številkami, vsa leta doslej zaman. Stvar postane tudi laiku bolj razumljiva in malce nenavadnem primeru škofjeloške izobraževalne skupnosti. Prostorski oziroma materialni položaj loškega osnovnega šolstva se po visokem standardu na Gorenjskem lahko primerja le z radovljiško občino, povsod drugje so tako s prostori (dvoizmenski pouk), opremo, ne nazadnje tudi učiteljskimi plačami, precej na slabšem. Ima pa loško šolstvo neko posebnost. Zaradi razpotegnjenosti in dokaj enakomernega razvoja občine sta poseljena domala vsak hrib in grapa. In tod žive tudi otroci, ki hodijo v šolo. Ne le, da so Ločani obdržali draga podružnične šole s ponekod le desetimi učenci ali še to ne, ampak dajejo ogromno denarja tudi za prevoze otrok v šolo in domov. Lani so prevozi stali izobraževalno skupnost dobrih 364 milijonov dinarjev, kar je približno dvakrat toliko kot podaljšano bivanje ali celodnevna šola. Zaradi visokega izdatka za prevoze pa je loška izobraževalna skupnost po republiških merilih za solidarnost letos padla med »nerazvite« občine, ki solidarnost dobivajo. Res ne gre za pomembno vsoto, le za 80 milijonov dinarjev, a dobitek vendarle je. Če gledamo lokalno, je dobro, da se vsaj delček gorenjskega šolskega solidarnostnega dinarja vrne, če pa primerjamo šolski standard med »nerazvitimi« in »razvitimi« (gorenjskimi) občinami, potem res upravičeno lahko podvomimo v poštenost solidarnostnega sistema. H. Jelovčan V Tržiču bodo zidali Tržič, januarja - Te dni bo v Tržiču javno razgrnjen osnutek zazidalnega načrta PO LANA NAD KRIZAMI, kjer bo v naslednjih letih zraslo 120 stanovanjskih enot, trgovina, gostilna, otroško igrišče, posebna priložnost pa bo tudi gradnja lokalov za 6 obrtnikov. Gre za zazidava travnatega in gozdnega področja, ki se dviga ob stari cesti v Gozd nad Krizami. Stanovanjske hiše bodo tu postavljene v breg, podobno kot v Stagnah. Na osmih hektarjih, kolikor so jih namenili tej gradnji, bo 89 komunalno urejenih parcel s po 400 do 500 m2 zemljišča, zgrajenih pa bo okrog 120 stanovanjskih enot. V opuščenem kamnolomu pa bo prostor za 6 objektov, namenjenih obrtni dejavnosti. Vodovod za naselje bo potegnjen iz Črnega gozda, iz rezervoarja, ki je že zgrajen, vendar bo voda prečrpava-na v nov, višje ležeči rezervoar. Kanalizacija naselja pa se bo vključila v okvir kanalizacijske mreže Križ. Ogrevanje je pred- videno z individualnimi kunsči in le s čistimi kurivi. Naselje bo grajeno etapno, najprej najbolj zahodni del, kjer je na parcele že dostop z obstoječe lokalne ceste, v drugi fazi bo zgrajen vmesni pas, ko bo zgrajena tudi nova lokalna cesta, nazadnje pa bo grajen zgornji pas. 5 do 6 let bodo potrebovali za začetne faze gradnje, vsa gradnja pa bo končana veliko kasneje, v srednjeročnem načrtu 1995 - 2000. Zazidalni načrt POI.ANA NAD KRIZAMI gre zdaj v eno mesečno razpravo. Trenutne cene za posamezne objekte predvidevajo od 12 do 16 starih milijard dinarjev. D. Dolenc Ob 35 - letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference s/.i M Jesenice, Kranja, Radovljice, škofje Lok«- in Tržiča Izdaja časopisno podjetje Glas Kranj, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Zargi (glavni urednik in di-rektor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Marija Volčjak (^n spodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje). Cveto Za-plotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljua), Ix*a Mencinger (kultura), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Helena Jelovčan (i/.ohi u/.e\ .inji'. i/, šolskih klopi, Škofja lx>ka), Danica Dolenc (u dom m družino), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Vilma Stanovnik (mladina, gospodar stvo), Dušan Humer (šport), Stojan Saje (Tržič), Danica Zavrl Zlebir (socialna politika), Vlne Beiter (mladina, kultura), Igor Pokom (obliko vanje), Franc Perdan in Gorazd Sinik (fotografija), časopis je poltednik. Izhaja ob torkih in petkih. Naročnine za 1. polletje 15.000 din. Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 Tekoči račun pri SDK 51500 603 - 31999 Telefoni: direktor in glavni urednik 28 - 463, novinarji in odgovorna urednica 21 860 in 21 - 835, ekonomska propaganda 23 987, računovodstvo, naročnine 28 - 463, mali oglasi 27 960. časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421 1/72. Sociala bo težko priprla pipe Tudi sociali, tako kot pač vsem družbenim dejavnostim, grozi, da bo morala leto 1988 preživeti s sredstvi, ki bodo za lastnimi zaostajala za 10 odstotkov. Ker pa vse več ljudi težko živi, bo pritisk na socialne pomoči večji, torej socialnih ventilov ne bo mogoče bolj zapreti. Izhod je v racionalizaciji. Da se sociala to leto ne bi znašla na beraški palici, je bila v letnem programu prisiljena seči po večji selektivnosti pri dodeljevanju socialnovarstvenih pravic, varčnejšem obračanju socialnega dinarja, funkcionalnem povezovanju vseh, ki imajo opravka s socialnim položajem družine, pa tudi doslednejšo kontrolo nad tem, kako izvajajo programe. Največ socialnih pomoči razdelijo otrokom, torej tu kaže začeti tudi s selekcijo. Mladini, ki se šola, bi morali dati večjo prednost pri štipendiranju. Te naj bi postale tudi večji kadrovski dejavnik, kar bi za mladega človeka pomenilo tudi zagotavljanje socialne varnosti (dela) tudi na dolgi rok. Ob grozečih kadrovskih viških, se pravi tudi kandidatih za sociaio, bo kazalo okrepiti sodelovanje med orga- nizacijami združenega deta, kajti učinkovitejše preusmerjanje in prekvalifikacija delavcev lahko prepreči marsikak socialni problem in tako socialni prehrani skrb in denar. Zadnje čase buri duhove standard učencev in dijakov, zlasti skrb za ureditev njihove prehrane, ki je negotova tako zaradi organiziranosti kot virov financiranja. Usposabljanje in zaposlovanje invalidov bi morali zagotoviti tudi v zdajšnjih razmerah, seveda ob smotrnem izkoriščanju denarja, ki je temu namenjeno. Pomemben del socialnovarstvenih programov naj bi opravile tudi invalidske organizacije.Sredstva v ta namen bodo šla v prvi vrsti za programe, šele nato v naložbe za tovrstne objekte. V programu za letos so v socialni presodili, da je treba pod drobnogled vzeti tudi dodatke k pokojninam, zlasti dodatek za tujo pomoč in postrežbo, češ ali ima smisel, da se valorizira enako kot pokojnina. Tudi primerjave med istovrstnimi pravicami vseh kategorij invalidov dajo misliti. Preverili bodo, če so vse upravičene. Med letom bodo morali dosledno ugotavljati tudi, kakšne so socialne pomoči v primerjavi z osnovnim virom preživljanja. To velja tudi za razporejanje solidarnostnih sredstev. Stanovanjska solidarnost postaja vse potrebnejša, subvencije stanarin pa terjajo vse več denarja. Dosledno upoštevanje meril za njihovo dodeljevanje sodi med prve dolžnosti, ne bo pa tudi odveč preveriti, kako je z zasedenostjo stanovanj in spodbujati zamenjave, ki bodo vsakomur omogočale takšen stanovanjski standard, kot si ga lahko privošči. Poseben poudarek je v novem programu dan prostovoljnosti, dobrodelnosti in medsebojni pomoči, vrednotam, ki v krizi pridejo vedno prav. D. Z. Žlebir Kabelska in satelitska televizija Februarja obiski v krajevnih skupnostih Kranj, 4. februarja — Zanimanje za kabelsko in satelitsko televizijo v kranjski občini, za katero je lani tozd Oddajniki in zveze RTV Ljubljana naredila idejni projekt, je vedno večje. Na sestanku strokovne ekipe izvajalcev, arhitektke, predstavnikov občinskega odbora in RTV Ljubljana v sredo so ocenili, da bodo v kratkem končani dogovori o glavni sprejemni postaji, nakar bodo posebne ekipe obiskale krajevne skupnosti zaradi postavitve anten. V vseh mestnih krajevnih skupnostih na območju Kranja, razen v krajevnih skupnostih Kranj Center i Huje —Planina, razišljajo oziroma se pripravljajo na izgradnjo kabelske in satelitske televizije na podlagi lani izdelanega idejnega projekta. Takšno informacijo je posredoval na sestanku član odbora za izgradnjo kabelske in satelitske televizije Janez Gradišar. Vprašanja pa kar dežujejo tudi iz ostalih krajevnih skupnosti v občini. Na sestanku so ugotovili, da se dogovori za gradnjo glavne sprejemne postaje bližajo koncu in bodo posebne strokovne ekipe še ta mesec obi- w Zirovsko »sodišče« miri sprte sosede Ziri, i. februarja - V marsikateri krajevni skupnosti dvomijo v smotrnost samoupravnih sodišč, saj njihovi poravnalni sveti obstojajo predvsem na papirju. Žirovski pa se je v minulih letih potrdil kot nepogrešljiv člen v poravnani zlasti medsosedskih razprtij. Predsednikovanje sedemčlanskega žirovskega senata je odvetnik Danijel Vehar letos predal Milanu Mlinarju iz Etikete. Osnovna naloga poravnalnega sveta ni, da sodi, odloča o sporu, ampak da sprtima stranema pomaga k poravnavi. Na poravnalni svet se razžaljeni krajani obračajo bodisi neposredno, bodisi mu predaja zadeve redno sodišče kot poskus, da se spori rešijo na čim manj boleč način. ljetos je žirovsko sodišče zasedalo šele enkrat, ko je obravnavalo primer razžalitev in kršenja miru v eni od družin. Lani je šestkrat posredovalo med sprtimi krajani, predlani, ko je bila bera rekordna, pa kar trinajstkrat. In /uradi česa prihajajo Žirov ci največkrat iskat zadoščenje na poravnalni svet? Zaradi me-jaških in podobnih sosedskih sporov, fizičnega obračunavanja, razžulitev in obrekovanja. V večini primerov poravnalni svet uspe vsaj nuvidez pomiriti sprte strani, najbolj vročekrvni pa seveda iščejo pravico na rednih sodiščih. H. Jelovčan Pravna pomoč zdaj tudi v Tržiču Tržič, januarja - Od 1. febru arja naprej bodo delavci tržiških delovnih organizacij lahko iskali pravno pomoč v Tržiču. Občinski sindikalni svet Tržič je namreč pravno pomoč imel do /daj organizirano pri Občinskem sin-dikalenemsvetu Kranj, in so trži-ški delavci morali po teh oprav kih v Kranj. Zdaj jim bo na voljo pravnik v Tržiču, in sicer vsako sredo od 14. do 17. ure. skale krajevne skupnosti zaradi postavitve anten. Kaže, da bo moč uskladiti vse zahteve in pogoje, da bi bila na Šmarjetni gori glavna sprejemna postaja. Če bo temu tako, bi bila kasneje (po potrebi) lahko tudi osrednja točka za kabelsko in satelitsko televizijo za tržiško in škofjeloško občino. Sicer pa so na sestanku največ govorili o tehničnih možnostih za gradnjo sistema na mestnem in širšem območju. Ob tem je bilo tudi precej govora o možnostih za sodelovanje s PTT, predvsem kar zadeva gradnjo ali že zgrajeno kabelsko kanalizacijo. Kar zadeva mesto, so možnosti zaradi nez-grajene ali pa prezasedene kanalizacije majhne, na izvenmestnem območju ob novogradnji pa bi bile skupne rešitve kar zadeva kanalizacijo sprejemljive. Sicer pa v PTT, dokler niso razrešena nekatera osnovna vprašanja glede upravljanja in podobno, ne mislijo neposredno sodelovati pri uresničevanju posameznih projektov. Na sestanku so se med drugim tudi dogovorili, da morajo vse krajevne skupnosti, ki bodo naročile projekte, le —te predložiti RTV Ljubljana za pridobitev soglasja. A. Žalar Halo, Beograd... Da so telefonske zveze z našim glavnim mestom ob poznani razvitosti domače PTT mreže velikokrat pretrgane, je pO" znano. Poznano pa je tudi, da druge zveze z Beogradom vse prevečkrat rade škripljejo. Tako vzrokov kot možnosti njihovih rešitev je seveda več. Ena od linij naj bi dobila svojo novo čistost v bližnji prj: hodnosti. Mladinci so namreč sklenili na seji zvezne konfe; renče ZSMJ zopet spregovoriti o sebi. Različna gibanja, na č> se povsem drugačni pogled' posameznih republiških in V°~ krajinskih enot ter delovna organiziranost zvezne konference naj bi tvorila osnovni okvir tokratnih pogovorov. V bistvu gre za realizacijo tistega, kar so zapisali že dolg0 tega pa nekako nikoli ni bil" pravega časa ne volje za izpeljavo. Pri delu zvezne konference in njenih organov nasploh vse prevečkrat velja občutek, da za mnogo reči »zmanjka časa'-Spomnimo se samo zadnjeg3 zveznega mladinskega kongresa in obilico usmeritev ter nalog, ki so si jih mladi takrat zadali. Kaj konkretno od zapisanega in izgovorjenega je bilo do danes tudi resnično ustvarjeno? Če pa poskušamo to prenesti še v povsem »bazično okolje* in se nadalje vprašati, kolik0 povprečni mladinec ve o delu ZSMJ in obratno, se nasprotja samo še povečajo. Do javnosti že nekaj let strani dela zvezne mladinske organizacije večinoma v prvem planu prihajajo samo aktivnosti v zvezi s štafeto in praznovanjem Dneva mladosti, vse tisto, kar pa bi dejansko potre' bovala mlada generacija, kot]' radi rečemo, pa se večinoma porazgubi po pisarnah 22. nadstropja stavbe CK ZKJ, kje< domujejo najodgovornejši Ju goslovanski mladinci. Vine HeštefJ Težko zaposljivi ne pridejo do dela Zaposlitev »odpisanih« Zelo kruto zveni, kar smo zapisali v naslovu, vendar je odraz tega trenutka. Bojazen, da ni pr»vi čas govoriti o zaposlovanju tistih, ki veljajo za težko zaposljive, se je namreč v obdobju, ko so "e' katere velike tovarne pred tem, da odpustijo več sto delavcev, izkazala kot utemeljena. Centri za socialno delo na eni strani, delovne organizacije na drugi, vmes pa zavodi za zaposlovanje, namreč nikakor ne najdejo skupnega jezika, kako poskrbeti za delo invalidom, laže duševno prizadetim, problematičnim mladostnikom, bivšim zapornikom in zdravljenim alkoholikom. Medtem ko prvi poudarjajo, da je treba izkoristiti voljo, pripravljenost in delovno sposobnost, ki je tem ljudem še preostala, da bodo zmožni sami skrbeti zase, je na drugi strani vse manj delovnih mest cel za zdrave in neproblematične. Tisti, ki jih je bil zasvojil alkohol, se bodo laže otresli njegove odvisnosti, če bodo imeli kasneje možnost zaposlitve. Ta bi tudi opravi-čila porabo ogromnih sredstev, ki jih terja zdravljenje. Zaposlovanje invalidov in laže duševno prizadetih ljudi, zlasti tistih, ki jih šolajo osnovne šole s prilagojenim programom, ima ekstistenčni pomen. Odkar so (vsak v Kranju) opustili upanje na invalidsko delavnico, kjer bi se za te ljudi našlo delo, jih sprejemajo na delo tovarne, kjer je na voljo dovolj enostavnih del. Neradi pa zaposlijo tiste, ki so poleg duševne prizadetosti še telesno šibki in socialno slabše prilagodljivi. Tretjim, mladoletnim prestopnikom in nekdanjim zapornikom, pa je zaposli tov soeiali/.acijski dejavnik. A prav tem so v delovnih organizacijah še najmanj naklonjeni. Bati se je tudi, da bo precej teže zaposljivih delavcev, ki zdaj sicer delajo v večjih tovarnah, med »tehnološkimi viški«, če bodo v tovarnah presodili, da jih laže pogrešajo kot druge delavce. Problem se bo s tem podvojil. Zakonodaja, ki ureja to vprašanje, je sila ohlapna in neobvezujoča, brez ustrezne regula; tive za spodbujanje delovnih organizacij niti pri usposabljanju teh ljudi, kaj šele zaposlovanju. V vseh niti nimajo pregleda del, kje bi lahko delali težko zaposljivi, niti mesta v samoupravnih aktih. Tudi kakih olajšav mso deležne ali oprostitve dajatev, ki bi jih mimo humanosti spodbujalo k temu, da bi zaposlile invalide ali ostale, ki težko najdejo delo. Zato je s te plati tudi razumeti kadrovske delavce, delovnih organizacij, ki so se že ničkolikokrat pogo* varjali s predstavniki sociale in zaposlovanja o tem problemu, pa nikoli kazali pretiranega navdušenja zanj. Težko zaposljivih se branijOt bojijo se, da bi jih bili v breme. Vendar mnogo primerov priča, da utegnejo biti zelo dobri de-lavci, ustrezno usposobljeni seveda. Drugi ar- jI gument, ki govori v njihov prid, pa je zaslužek. | s katerim bi lahko skrbeli sami zase in ne bi bili več kot socialni podpiranci na grbi že tako obremenjene sociale. D. Z. Žlebir Brez podpore PRK ZSMS Na svoji zadnji seji 1. februarju, predsedstvo slovenske mladinske organizacije ni podprlo predloga republiške resolucije za letos . Mladi so menili, da iz vsega zapisanegu v predlogu resolucije ni nikjer točno ruzvidno, kako priti do boljšega gospodarjenja, kako ustvariti večji dohodek, kar hkruti pomeni, da se takšnega predlogu ne more podpreti. Ob ostalem so posebno poudunli, da bi morul republiški i/.vr šni svet pripraviti anulizo posledic ukrepov, ki jih je zvezni izvršni svet sprejel po hitrem postopku. Skrajni čas za ugrarno reformo bo naslov problemske konference o kmetijstvu, ki bo 24. februarju, do tukrut pu je čas prepuščen javni razpravi. Pripravili so tudi svoje predloge v bližnjih volitvah. Tako so za predsednika predsedstva evidentiruli Juneza Stanovnika in Iva Kabinca, za predsednika DPZ v republiški skupščini Tonetu Anderliča, Bogdana Urnarja pa so uvrstili na spisek osnutku kun dldatne liste za neprofesionalnega članu predsedstva ZSMJ. Predvidena razprava o delu zvezne mludinske konference pu je bila po dolgem prepričevanju prestavljena na prihodnjo sejo. Komemoracija za Kamnitnikom Škofja Loka, ffebrUfjl - V torek, 9. februa^T ob 1(5. uri bo pri spornoj, ku /.u Kumnitnikom žf komemoracija v spo* nu 50 ustreljenih taK Komemorativni spre* bo krenil z Mestne*. 1 t! v Škof j i Loki ob W Družbenopolitične oi nizucije vabijo svoj m lud i no in drugo obM| du se komemoracije leže v kur največjem vilu. st'i Izvoz montažnih hiš je dohodkovno zanimiv Jelovške hiše na ameriški obali Škofja Loka, 2. februarja — "Za proizvodnjo in izvoz jelovških montažnih hiš so značilni vzponi in padci, boljši in slabši časi. Vzponi se navezujejo predvsem na večja enkratna dela ob potresu v Italiji in Jugoslaviji ter na "zlato obdobje" jugoslovanskih gradenj v Iraku. Ko so se po letu 1982 ta dela v tujini končala, so zmogljivosti postale premalo izrabljene. Če k temu dodamo še druge Razloge, predvsem subjektivne, potem je bil slab dohodkovni položaj na tem področju neizbežen," ugotavlja Matjaž Cepin, direktor škofjeloške Jelovice. • Za Jelovico bi bil, sodeč po teni, nov potres dobrodošel? »Tega si ne želimo ne v človeškem ne v gospodarskem oziru. Jelovica je na račun potresov, ki so ji prinašali posel, plačala precejšen davek. Vse zmogljivosti le usmerila na potresna območij, druge trge pa je zanemarila. Ko je končala (enkratno) delo, m vedela, kam bi z ljudmi, kako ?i izrabljala zmogljivosti ... Zdaj je treba tuje trge spet osvojiti, toda to gre zelo počasi. Da se Uveljaviš in pridobiš zaupanje Prt tujem kupcu, so potrebna leta.« • Trud se očitno izplača — ^aj primer posla s kupcem iz pruženih držav Amerike to potuje. »Jelovica in Gradisov tozd lesnoindustrijski obrati Škofja j'Oka sta prek Slovenijalesa iz yubijane sklenila z ameriško firmo W.C.R. iz Rye, New York, Posel za izvoz tridesetih montažah hiš v skupni vrednosti nekaj ^eč kot milijon dolarjev. Pribli-2&o polovico posla bomo realizi-Jali letos spomladi, ostalo pa takoj, ko bo ameriški kupec dobil J^a dovoljenja za gradnjo na urbaniziranem območju države New York. Dveletno "tipanje" ameriške-trga se nam je torej izplačalo, y lanskem zadnjem četrtletju smo tja prodali prvih petnajst Jjtontažnih hiš, letos, kot sem že 'ejal, za zdaj trideset, računamo f* še na nove posle. Ameriški J^pec se zanima tudi za jugoslo- *ttski parket pa za naše kera-^tne obloge, kuhinje in drugo To pomeni, da imamo v ..|j8oslaviji precej izdelkov, ki bi lahko izvažali, pa jih ne, ker jja tuji kupci ne poznajo, sami Pft storimo premalo, da bi jih sPoznali.« Na Drulovki bo stalo okrog dvajset jelovških montažnih hiš. — Foto: F. Perdan • Kakšna je konkurenca na ameriškem trgu? »V ZDA gradijo po nekaterih podatkih 1,8 milijona stanovanj na leto, od tega veliko montažnih hiš. Trg je torej velik, prav tako konkurenca. Če bi Jugoslaviji, recimo, uspelo od tolikšnega posla odškrniti le stotinko (en odstotek), bo to pomenilo, da bi morali na leto postaviti oziroma zgraditi 18 tisoč hiš ali stanovanj. Tega vsi skupaj ne bi mogli narediti.« • Montažne hiše prodajate razen v ZDA tudi v Zvezno republiko Nemčijo in v Avstrijo. Je izvoz dohodkovno zanimiv ali gre le za prodajo v sili? »Analiza izvoznih cen izdelkov jugoslovanske lesne industrije je pokazala, da je izvoz montažnih hiš eden redkih poslov, ki je lahko donosen, kajpak ob predpostavki, da so hiše kakovostne — odbor narejene in natančno postavljene. V Jelovici dosegamo (skupaj z Gradisom) pri izvozu montažnih hiš ugodne cene, vsaj takšne kot na domačem trgu. Čeprav so prevozni storški zlasti pri prodaji v Zdru- Ena od novosti v Jelovici nem proizvodnem programu so montažne predelne stene. Gre za sistem elementov, s katerimi je mogoče brez zidarskih del preurediti podstrešja v bivalne ali delovne prostore pregraditi prevelike sobe in podobno. žene države Amerike precejšnji, se nam izvoz kljub temu splača.« • Velja to tudi za ostale Jelo-vičine izdelke? »Jelovica bi lahko glede na zmogljivosti in velikost prodala na tuje od pet do deset milijonov dolarjev izdelkov oziroma petino proizvodnje, kajpak ob pogoju, da bi bil spodbuden in dohodkovno zanimiv tudi izvoz ostalih izdelkov. Za zdaj so svetle izje- me le montažne hiše. Lani smo jih na tuje prodali okrog 40, letos računamo, da jih bomo 70. Naš cilj je, da bi jih skupaj z Gradisom dvesto na leto oziroma polovico naše proizvodnje. To še ne bo tako hitro, treba bo še precej dela, prilagajanja zahtevam tujih kupcev; potrebne pa bodo tudi nekatere spremembe v delovni organizaciji in naložbena sredstva. Predvidevamo, da bomo letos izvozili tudi 60 tisoč vratnih kril, lahko pa bi jih še precej več. Prav pred kratkim smo zavrnili naročilo za dvajset tisoč vrat. Pri vsakem izvoznem poslu moramo namreč pretehtati, kako bo vplival na dohodek tovarne, koliko se bo "zažrl" v iztržek z domačega trga... Lani smo izvozili za nekaj manj kot tri milijone dolarjev izdelkov, približno tretjino vrednosti smo dosegli s prodajo montažnih hiš.« • Eden od razlogov za prodor na tuje trge je tudi kriza na domačem. Kako to občutite v Jelovici? »Jugoslovanski trg je premajhen in dohodkovno prešibek, da bi lahko prevzel večje količine montažnih hiš. Tudi stanovanjska politika in splošna gospodarska kriza vplivata na to, da je gradnja montažnih hiš manjša, kot bi si želeli. Še vedno je precej nezaupanja do tovrstne gradnje, tudi pri tistih, ki dajejo za to dovoljenja. Prodaja na domačem trgu nazaduje, čeprav dajemo pri nakupu 40 odstotkov posojila od vrednosti hiše. Največje domače gradbišče je na Drulovki, kjer bo stalo več kot dvajset naših montažnih hiš.« C. Zaplotnik Banka ni zadovoljna z učinkom naložb Odličnjakov ni Kranj, 26. januarja - Investitorji pa odgovarjajo, da je v tako skrhanem in nezdravem gospodarskem sistemu težko zagotoviti popoln učinek naložb, in da smo lahko zadovoljni, da se sploh še kdo odloča za naložbe. Na Gorenjskem za zdaj tudi limamo primera skrajno zgrešene naložbe, kar v drugih delih države brez posebnega naprezanja lahko najdemo. Za izgovor o slabem in hitro spreminjajočem gospodarskem sistemu se ne smemo pretirano skrivati, saj se za izpeljavo vladanja vedno ne znamo organizirati in gre v posameznih primerih tudi za napake posameznika ali skupine. Predvsem zaradi tega je kreditni Odbor gorenjske banke v torek Sklenil (o tem bo danes razpravljal tudi bančni izvršilni odbor), da je v takih primerih h*eba ukrepati in povišati ceno denarja. Za 2 ali tri odstotke dražje posojilo v končni fazi ^ore malo pomeni in kaže ukrepe zaostriti, vendar pa ne do take mere, da bi gospodarstveniki za vlaganja zgubili voljo in korajžo. Oblikovati kaže Memente, ki bodo že pri odo- bravanju naložbe spodbujali k učinkovitosti. Primeri, da gremo v naložbo z borimi desetimi odstotki svojega denarja, so samomorilski, pa se pri nas žal dogajajo. Tudi širše razmere, na katere se vlagatelji sklicujejo in tudi vplivajo na uspeh naložb, slabosti ne smejo prikriti. Naložbenih odličnjakov ni, menita strokovna služba banke in kreditni odbor. Napovedi so bile optimistične, proizvodni, finančni, varčevalni in izvozni učinki pa večinoma zaostajajo. To je ocena za 24 naložb, ki so bile končane vključno leta 1986, gre pa za naložbe Al-plesa, Tehnika, Gorenjke Lesce, Hotela Toplice Bled, Exo-terma Kranj, Save, železarne, Jelovice, Peka, Alpetoura, Hotela Jelovice, Kibernetike, Planike, Zlita, Lipa, Elana, KŽK, BPT in Peka. J. Košnjek Kranjski Janez in beograjski Jovo Obračunski zakon je vnesel nekatere spremembe v financiranje družbenih dejavnosti. Znižali so se prispevki iz dohodka, na drugi strani pa so se v Sloveniji za povprečno dobrih deset odstotkov povečali prispevki iz kosmatih osebnih dohodkov. Poleg prispevkov za osnovno šolstvo, socialno varstvo, kulturo in telesno kulturo gre namreč zdaj iz kosmatih plač tudi pretežni del denarja za zdravstvo ter invalidsko in pokojninsko zavarovanje. Po dogovoru med republikami se nekateri prispevki plačujejo po sedežu organizacijske enote (invalidsko in pokojninsko zavarovanje, zdravstveno varstvo, otroški dodatek in porodniški dopust), v kateri je delavec zaposlen, drugi (osnovno šolstvo, neposredno otroško varstvo, socialno varstvo, kultura, telesna kultura) pa po prebivališču delavca oziroma njegove družine. Z novo zakonodajo so se menjali pretežno prispevki po sedežnem principu organizacijske enote, manj po bivališču delavca oziroma njegove družine. To pomeni, da bi po novem za enako delo in enak kosmati osebni dohodek milijon dinarjev dobil kranjski Janez, ki dela in živi v kranjski občini, 588.300 dinarjev, beograjski Jovo pa 745.730 dinarjev oziroma skoraj 27 odstotkov več. Kranjski Janez mora od svoje polne plače dati za družbene dejavnosti 41,17 odstotka, beograjski Jovo le 25,427 odstotka. Kjer imajo organizacijske enote zunaj matičnega podjetja, kot na primer v kranjskem Merkurju, ki ima predstavništva v Zagrebu, Beogradu, Sarajevu, Skopju, bi torej delavca za enako delo na različnih koncih države dobila zelo različno plačo. V Merkurju so se zato odločili ravnati po priporočilu republiškega sekretariata za finance; po sedežu organizacijske enote določajo enako neto vrednost točke in jo nato preračunajo v bruto. Torej njihov kranjski Janez in beograjski Jovo dobita skoraj enako plačo. Razlika je samo v nižji ali višji prispevni stopnji po bivališču delavca oziroma njegove družine, ki se suče od dveh do treh odstotkov; na Jesenicah, na primer, znaša 9,48 odstotka, v Kranju 10,95, Ljubljani 12,114, Zagrebu 10,83, Beogradu 12,43, Skopju 14,95. Prav, da so razlike, saj je raven otroškega varstva, osnovnega šolstva, kulture, telesne kulture v občini z višjo prispevno stopnjo gotovo višja, torej tudi dražja. Nasprotno pa so občutne razlike v stopnjah po sedežnem principu Organizacijske enote: v Kranju 30,14 odstotka, Ljubljani 29,93, Beogradu ' H. Jelovčan ^Ples prebija »magično« mejo: več kot polovica proizvodnje v izvoz t>omačo prodajo kroje potrošniška posojila i|0,ja Loka, '.i. februarja — Izguba izpred leta dni je zdaj za 0'Plesove delavce na eni strani le še trpek spomin, na drugi pa Jj°«nin, da je tudi ob najbolj bogati žetvi treba gledati naprej, t sliti na razvoj. Za minulo poslovno leto so značilne številne >lit etne spremembe, ki se zrcalijo tudi v napovedanem ^itivnem zaključnem računu. J|.^ajvee pozornosti so lesarji i/ vznikov lani namenih pro l^skun spremembam, saj ;o jenjali skoraj polovico proiz iJl^'ga programa Za domači trg Htar obdržali sistemsko pohi-l^1 Vendar pu so ga na novo obli V**'1, uporabili nove materiale m t^0 tehnologijo Zlasti so pono ^ /adnji dosežek, dom oreh ^Programske spremembe so po-1 l><»I milijarde dinarjev. n korak naprej pa |im |e \St lU<1' 1" 1 Uvoznih programih, s" se s ploskega pohištva pro usmerili na bolj zauum« izdelke, predvsem najrazličnejšo vrste je diiiiih miz, kjer so uveljavili kombinacijo ploskve I masivu. Tako so iz najcenejšegu cenovnega razreda preskočili v srednjega. Zlasti v drugem polletju so tudi zaradi manjše kupne moči domačih ljudi delali večinoma za izvoz v Združene države Amerike, Veliko Britanijo, skandinavske in druge zu-hodnoevropske države. Dolarski izvoz so v primerjavi z letom 198(1 povećah za tretjino. Z /lii|eiii tOSdOV '■ enovito delo vno oi ganizacijo so v Alple.su po večali učinkovitost poslovanja m znižali stroške. Pač pa 80 imeli precej težav z likvidnostjo, še posebno, ker jih Ljubljanska banka ne spremlja pri potrošniških kre ditih, kar je v drugih republikah običaj, (»lede na to, da se jugoslovanske poslovne banke usklajajo v svoji poslovni politiki, bi v Alple-su želeli, da bi se tudi v kreditni, kljub doslej omejenim bančnim plasmajem, saj sicer njihovo pohištvo kupcem, ne bo več tako zanimivo. Sami so lani dali za pot ros nitka posojila poldrugo milijardo dinarjev, ki bi se najbrž bolje obnesli v naložbah, Kako bo leUis, je težko reči, zato so se v Alplesu namesto celoletnega raje odločili za bolj kratkoročne, čvrste plane. Protiinflacijski ukrepi, ki so jim, mimogrede, ob izteku leta zmanjšali akumulacijo in odžrli 300 milijonov dinarjev dohodka, se odražajo tudi v zahtevah dobaviteljev po višjih (sivih) cenah za surovine in materiale. Manjša kupna moč na domačem trgu Alples sili v še večji izvoz. Prvič v zgodovini tovarne se dogaja, da več kot polovica proizvodnih zmogljivosti dela za izvoz. Velika prednost Alplesa je, da se lahko dokaj hitro preusmeri z domačega na zahodni trg, vprašanje pa je, kakšen bo dohodek glede na tečaj dolarja. Direktorja Staneta Čadeža upravičeno skrbi utopija zvezne vlade, češ da inflacije ni. Loški izvršni svet od prve izgube naprej sproti spremlja poslovanje Alplesa. Včeraj je dal delavcem priznanje za uspešno uresničevanje sanacijskih ukrepov ter jih podprl v prizadevanjih, da bi jim Ljubljanska banka pomagala s krediti za prodajo pohištvu. H. Jelovčan Brezcarinske prodajalne — kakšne in za koga? Dve leti je, odkar je naša zvezna administracija dovolila težko pričakovano odpiranje brezcarinskih prodajaln. Sprva so bile le ob mejnih prehodih, v hotelskih in turističnih naseljih, nato tudi v krajih, kamor zaide malo turistov. Skoraj petsto jih je po vsej Jugoslaviji, precej tudi v Sloveniji in na Gorenjskem. V nekaterih je moč kupiti le cigarete, pijačo, parfume in še kakšno drobnarijo, druge so založene tudi s konfekcijo, obutvijo, zlatnino, igračami, tehničnim materialom. Seveda smo že takrat, ko smo začeli odpirati prve duty free shope, načrtovali, da bomo z njimi znatno izboljšali iz-venpenzionsko ponudbo, v državno blagajno pa bodo začele pritekati sorazmerno lahko pridobljene devize. Nekaj deviz se je res nabralo, ponudba se je res malce izboljšala, toda oboje manj, kot smo želeli in pričakovali. Čeprav je izvoz prek brezcarinskih prodajaln vabljiv tudi za naše proizvajalce, jih predvsem moti, ker za prodano blago v teh trgovinah ne dobijo takšne ugodnosti kot sicer izvozniki. Zato raje izvažajo, brezcarinske prodajalne, ki pa bi lahko ponujale najboljše (in najdražje) izdelke naših tovarn, pa imajo mnogokrat na pol prazne police. Zato jih napolnijo s tujimi cigaretami, pijačami, belo tehniko, ali pa ostanejo kar prazne. Razumemo, da si tuj turist tudi pri nas rad prižge cigareto, ki jo je vajen, razumemo, da si turistka želi kupiti lep nakit Zlatarne Celje ali Almirino jopico, manj razumljivo pa nam je, kdo od tujcev bo kupoval Lego kocke, Boschove svečke, Sonvjev gramofon ali Blaupunktov televizor (saj je povsod v tujini tega na pretek). Gotovo nam je vsem jasno, da te tehnične aparate (pa tudi Lego kocke in parfume) pokupimo sami Jugoslovani, čeprav moramo s seboj za pretvezo pripeljati prijatelje, sorodnike ali naključne znance s tujimi potnimi listi. S tujimi potnimi listi, saj sami s svojimi devizami (devizni računi so zaenkrat čisto legalni) v duty free shopih ne smemo kupovati. Zato je seveda razumljivo upanje ljubljanske Avtotehne, ki se pripravlja, da bo spomladi odprla specializirano prosto-carinsko trgovino s tehničnim blagom, da bomo v teh trgovinah kmalu lahko kupovali tudi domači prebivalci. Bo to res otala samo želja, ali pa bomo le sprevideli, da so to najlaže zaslužene devize, ki jih država še kako potrebuje... V. Stanovnik IZ GOSPODARSKEGA SVETA Kava dražja kar za 40 odstotkov Oskrba s kavo bi morala biti te dni spet precej boljša, saj je ZIS sprejel sklep o njeni podražitvi. Po izračunu Zveznega zavoda za cene naj bi črni napitek podražili za 19 odstotkov, toda predelovalci in uvozniki so se odločili kar za 40 odstotno povišanje cene. Nove cene so tako presenetile zavod, še bolj pa seveda porabnike, ki bomo morali po novem odšteti med 16.750 in 16.950 dinarjev za kilogram nove (odvisno, kje jo predelujejo in pakirajo). V odboru za kavo Gospodarske zbornice Jugoslavije so povedali, da je nabavna cena kave 5390 dinarjev, če dodamo stroške za obresti in druge izdatke, je proizvodna cena pražene kave 8716 dinarjev, če temu dodamo še 85 odstotkov davka, je to še plus 7718 dinarjev. Ko prištejemo še stroške trgovine, pa je ta cena takšna, kot jo bomo morali, radi ali ne, sprejeti kupci. Jederske odpadke globoko pod večni led Kot predlaga fizik in astronom Heinz Haber, naj bi v bodoče jedrske odpadke spravljali na Antarktiko, ki naj bi bila po njegovih ugotovitvah najboljše in najvarnejše odlagališče. Kot vemo, povsod mrzlično iščejo rešitev za varno odlaganje radioaktivnih odpadkov, vendar pa primernega odlagališča, ki bi bilo res varno, še ni. Haber predlaga, naj bi s sodobno tehniko skozi ledene ploskve izvrtali jaške, v skali pod ledom pa uredili ustrezna odlagališča za jedrske odpadke. Čeprav predlog zgleda smiseln, pa bo ob sedanji svetovni politiki, ki pametnih skupnih projektov največkrat ne uresničuje, možnosti gotovo zelo majhne. V. S. V DELOVNI HALJI Mojca Jaušovec Po škornje od blizu in daleč Škofja Loka, 2. februarja - Kar težko rečemo trgovina majhnemu prostorčku, v katerem je prodajalna s čevlji Borovo v Skofji Loki. Toda, ko pogledamo za pult, na police, je na njih velika izbira različnih čevljev, posebno pa trgovina slovi po tem, da lahko vedno kupimo prave gumijaste škornje od najmanjših do največjih številk. Pa še nekaj je, zaradi česar kupci radi prihajajo v Borovo. Prijazne trgovke jim vedno rade svetujejo in postrežejo. Ena izmed njih je tudi Mojca Jaušovec, ki v trgovini prodaja sedem let. »Ko sem se zaposlila v tej trgovini, mi je bilo najbolj všeč, ker smo se trgovke med seboj tako dobro razumele, poslovodkinja je bila vedno pripravljena ustreči našim željam in potrebam, kupci pa so k nam radi prihajali. Cene čevljev, škornjev, pa tudi nogavic, so v naši trgovini nižje kot na primer pri Peku in Alpini, zato imamo vedno veliko strank. Za nas trgovke je kar malo nerodno, ker je trgovinica tako majhna in do kraja založena, vendar upamo, da bomo po prenovi stavbe dobile več prostora. Tudi vemo, da imajo trgovke v sosednjih trgovinah kar precej boljšo plačo, vendar mislim, da je razumevanje v kolektivu več vredno kot nekaj starih milijonov, čeprav se že vrsto let tolažimo, da bodo tudi nam zasijali boljši časi.« Tovarna Borovo je precej oddaljena od vaše trgovine, od Slovenije. Kako se delavci srečujete med seboj? »Vsako leto imamo občni zbor, k nam hodijo kontrolorji, srečujemo se v Kranju, Kamniku, Ljubljani. Mislim, da je to dosti, saj je naša naloga predvsem čimveč prodati, kar pa ni težko, saj Borovo mnogokrat pripravlja razprodaje in takrat imamo res veliko dela.« V. Stanovnik _ Foto: F. Perdan ^eja^^^hVOl^t}^^ GLAS 4. STRAN Okrepčevalnica in penzion — Poleg avtobusne postaje v Kranjski gori bodo končno Kranjskogorci dobili spodobno okrepčevalnico, ki jo v pensionu gradi zasebnik. Kranjskogorci so se dolgo pritoževali, da je avtobusna postaja preveč oddaljena, da nimajo primerne strehe nad avtobusnim postajališčem, da ni sanitarij. Nova okrepčevalnica bo potnikom, ki morajo čakati na avtobus, nedvomno dobrodošla.. Foto: D. Sedej Pripomba na kriterije Kranj — Zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine je na zadnji seji konec januarja obravnaval osnutek kriterijev za delitev sredstev občinskega proračuna za osnovno dejavnost krajevnih skupnosti za letos. O tem zdaj v občini v krajevnih skupnostih poteka javna razprava, že pred sejo zbora krajevnih skupnosti pa je bilo na posveta predsednikov krajevnih skupnosti na predložene kriterije več pripomb. Mednje nedvomno sodita dve taksni, ki ju bo morala komisija za razdeljevanje sredstev preučiti in morda tudi predlagati, da se vključita med spremembe. Prva pripomba se nanaša na razporeditev sredstev glede števila prebivalcev v krajevni skupnosti. Ocena je, da je v kriterijih med 2500 prebivalci do 6000 prevelika razlika in da bi nekako morali upoštevati tudi začasno prijavljene prebivalce v krajevnih skupnostih. Član izvršnega sveta za področje krajevnih skupnosti Jože Zorman meni, da je pripomba najbrž utemeljena in da jo bo komisija tudi obravnavala in če bo mnenje, da je potreben popravek, ga bo tudi upoštevala. Vendar pa je po drugi strani tudi res, da zaradi tega ne bo več denarja za delovanje krajevnih skupnosti v proračunu. Kar pa zadeva začasno prijavljene v krajevnih skupnostih, bi bilo najprej treba razrešiti osnovno dilemo, lutko je s prebivalci, ki imajo stalno prebivališče drugje in zato v kranjski občini ne združujejo sredstev za skupno in splošno porabo. Druga pripomba pa je bila na vrednotenje zahtevnosti posameznih programov oziroma akcij v krajevnih skupnostih. Po sedanjih kriterijih je število točk enako za akcije, ki je vredna pet milijonov ali pa 5 milijard. Kar zadeva to vprašanje, so mnenja deljena. Strokovni sodelavec za krajevne skupnosti Janez Gradišar pravi, da niso redki primeri, ko Imajo v posameznih krajevnih skupnostih s eno (po vrednosti) manjšo akcijo včasih prav toliko ali pa še več dela kot drugje pri veliko večji ali več akcijah. Vendar pa bo komisija tudi to pripombo obravnavala In če bo treba, tudi predlagala Izvršnemu svetu ln zboru krajevnih skupnosti spremembo. A. Zalar DOPISNIKI SPOROČAJO Vesele počitnice Čeprav ni snega, šolarji lepo in predvsem veselo preživljajo počitnice v krajevni skupnosti Podnart. V Domu kulture imajo vsak dan tenis, sestajajo se v dramski sekciji, minulo soboto pa so po daljšem premoru pripravili tudi kinopredstavo. S kinopred-stavami bodo tudi nadaljevali, dokler bo obisk, piše Ciril Rozman. Skupščina turistične zveze Branko Blenkuš pa tudi piše, da bo v torek, 9. februarja, v hotelu Larix v Kranjski gori redna letna skupščina občinske turistične zveze Jesenice. Delegati iz turističnih društev Rateče, Kranjska gora, Mojstrana, Jesenice in Žirovnica bodo ocenili delo v minulem letu. Na dnevnem redu pa bo nedvomno tudi razprava o razširitvi smučišč od Podkorena proti Planici, prireditvena dvorana v Kranjski gori, hotelske zmogljivosti v Planici, Mojstrani, na Jesenicah, ureditev prireditvenega prostora v Završnici in možnosti za urejanje glavne ceste po Gornjesavski dolini. Planinski pohod na Kriško goro Planinsko društvo Križe je v nedeljo pripravilo prvi zimski planinski pohod na Kriško goro. Start je bil v Križah in na Golniku, pot pa je potem vse vodila skozi partizansko vasico Gozd ter potem naprej na 1582 metrov visoko Kriško goro. Vsak udeleženec pohoda je na vrhu dobil kontrolno izkaznico in bronasto priponko, piše Drago Papler. Letne skupščine KO ZZB NOV_ Občinski odbor ZZB NOV Radovljica je na sestanku skupaj s predsedniki in tajniki krajevnih organizacij v občini razpravlja1 li o lanskih gospodarskih gibanjih v občini in izgledih za letos. Menili so, da bi bilo potrebno pospeševati malo gospodarstvo v občini in strmeti k uravnavanju splošne in skupne porabe ter zmanjševanju birokracije. Dogovorili so se tudi, da bo letne skupščine v krajevnih organizacijah ZZB NOV v občini od 15. februarja do 15. aprila, skupščina občinske organizacije pa bo sredi maja. Urejena cesta k žičnicam Zaradi lažjega dostopa do parkirišča na Ravnah pod Koblo so konec leta asfaltirali še preostale dele ceste. Zdaj pa so pove čali še parkirišče na Ravnah. Ko je Koblo pred nedavnim obiskal cestni inšpektor, je ugotovil, da je cesta dobro urejena, le v pred zadnjem ovinku pred Ravnami bi morali čimprej postaviti na robu ceste varovalno ograjo. Po tem pu bo ta lepa speljana cesta tu di pozimi resnično varna. Petek, 5. februarja 1988 Iz razumevanja nezadovoljstvo, ki prerašča v ogorčenje in strah Bo rešitev našel šele sproženi plaz? Jošt-Čepulje, 4. februarja — 154 ljudi živi v vaseh oziroma naseljih Čepulje, Planica, Lavtarski vrh, Javornik in Pševo v krajevni skupnosti Jošt v kranjski občini. Blizu 20 otrok je vsak dan vezanih na prevoz s kombijem v šolo v Stražišče, precej več starejših p* se vozi na delo v Kranj. 18 je starejših od 70 let in zato vsak trenutek potrebnih zdravniške pomoči. Na celotnem območju je kar precej prek 100 glav živine in vsak dan vozijo mleko v dolino. Nad celotnim območjem pa že od praznikov naprej konec novembra lani kot Damoklov meč visi negotovost, ki je iz začetnega razumevanja počasi začela preraščati v nezadovoljstvo, zdaj pa vse bolj1 ogorčenje in strah. Začelo se je, ko je na odseku med Javor-nikom in Čepuljami pri lovski koči na z asfaltno prevleko obnovljenem 500-metrskem delu ceste, poldrugi mesec po končanih delih, najprej zdrsnila bankina. Delavci cestnega podjetja Kranj so kraj označili z vrvico med dvema količkoma. Naslednji dan je v dolžini 10 metrov polovico ceste že zgrme-lo tri metre globoko in dan potem še četrtina širine. Čepulje, Planica, Lavtarski vrh so bili v trenutku odrezani. »Prišli so geologi, predstavniki Cestnega podjetja, bil je sestanek na občini,« pripoveduje Janez Novak, predsednik sveta krajevne skupnosti Jošt. »Po tem smo se v krajevni skupnosti sami lotili dela in zakopali toliko v brezino, da smo v treh dneh cesto odprli za enosmerni promet. Od časa do časa so prihajale posamezne komisije in posamezni delavci, vendar kaj več od ugotovitev, med katerimi je bilo slišati tudi takšne, da ni denarja, ni bilo narejenega. Stanje pa se je slabšalo. Zato je bilo 11. januarja dogovorjeno, da po cesti lahko vozijo le vozila do 3,5 tone.« Tega dogovora pa po 11. januarju nihče ni spoštoval, še najmanj (in v večini) pa Gozdno gospodarstvo, ki je s težkimi kamioni prevažalo les in vozilo tudi po zasilnem cestišču. To je po vsej verjetnosti tudi 23. januarja pretrgalo vodovodno cev v neposredni bližini udora pri lovski koči, kjer je tudi zajetje in do 28. januarja so bile potem Čepulje tudi brez vode. »Tako kot prvič, ko so delavci Cestnega podjetja postavili le označbe, smo se tudi popravila vodovoda v krajevni skupnosti morali lotiti sami. Ker se skoraj dva meseca ni nič premaknilo, razen ogledov, sestankov... se je ljudi po začetnem razumevanju začelo lotevati malodušje, nezadovoljstvo. Mar streljaj od mesta, po tolikih letih ob prispevku in deležu, ki tudi danes ni majhen, res nismo toliko vredni, da bi tisti, ki je za to usposobljen vsaj toliko naredil kot v tem trenutku lahko? »sem in še vedno kot predsednik krajevne skupnosti poslušam očitke,« pravi Janez Novak. Še bolj kot udor pri lovski koči (na sliki) je nevaren odsek pred Pševom, kjer plaz grozi, da bo odrezal kraje... Udor pri lovski koči pred Čepuljami se je za zdaj, kot kaže, umiril (vse pa kaže, da je nastal pravzaprav zaradi malomarnosti izvajalca, ker je pozabil odpreti jašek za meteorno vodo). Vendar na odseku med Čepuljami in Javornikom grozita za zdaj še dva manjša udora. Huje in predvsem (še bolj) resno pa je med Stražiščem in Pševom, kjer se je pred nedavnim ugreznilo cestišče v dolžini 50 metrov. Kljub zasilni sanaciji zemljišče na tem delu še vedno drsi in lahko se zgodi, da bo plaz vsak hip zgrmel, odnesel cesto, pobočje, drevje... in zgrmel v globel, kjer bo zaprl vodo. Domačini, ki smo jih pred dnevi obiskali, ki pa ne želijo biti imenovani, pravijo, da je zanje vzrok za to elementarno nesrečo jasen. »Odkar nimamo na tej cesti več cestarja (dobri dve leti), ki je redno čistil propust-je (koritnice) čez cesto (od Pševa do sedanjega udora oziroma plazu jih je pet), je bilo vse v redu. Vendar smo sicer imeli težave s to cesto, in prav zato toliko bolj skrbeli zanjo, saj je teren ves na vodi. Odkar pa Ce-stno podjetje skopi je ob cesti le jarek (kori' tnic pa ne očisti), zravna cesto z grederjei* in nasuje pesek, se stanje vidno slabša.« »Verjamem, stroj, ko ga pript ljejo, ne more n rediti vsega. To cesta, ki jo mor« negovati roka krampom in j0 pato. Ne zameril" delavcem Cestne* ga podjetje, ki °e poznajo razni*! in največkrat tud» Ivan Rakovec niso vešči dela. Zamerim njihovim nadzornim delavcem, da dovol . takšno neodgovorno početje,« je povedaj Ivan Rakovec z Javornika, ki v krajevni skupnosti skrbi pozimi za pluženje ceste »Bojim se snega. Dva meseca ga ni bilo, niso nič naredili. Cesta pred Pševom vidnt'| Pritožba na plodna tla »4. decembra sem se na I strani v Gorenjskem glasu prit1 zeval zaradi javne razsvetljav1 na Cesti I. maja pri skladišču druge Sloga v Kranju. Mislim, Je veliko Ij^ih partizanskih enot nosilo Vna pesnikov, pisateljev, kar Mdodatno vplivalo na prebuja- ^Zavesti. LAkrat smo imeli v Črnomlju ij^ališče, znanstveno dru-nasploh smo težili, da bi ftiveč kulture spravili že v par-' Sv ne m hkrati to pokazali tudi ,^tu. Veste, prihajali so Ameri- v^ci, Angleži, Rusi, kjer smo |tali gledati tudi na to, da smo »prepričevali o svoji eksisten-^ kajti dejstvo je, da Slovenci ■j nikakor nismo skrbeli za to, bi svet izvedel o nas kaj res toega. Sam odlok o proglasitvi dneva Prešernove smrti za slovenski kulturni praznik smo imeli dolgo časa v načrtu. Največ smo na tem delali Boris Kidrič, dr. Marijan Brecelj in jaz, kot pa veste, smo vse skupaj pripravili po ruskem vzorcu. Smrtni dan Puškina imajo Rusi kulturni praznik, mi pa smo potem to prilagodili za Prešerna in Slovence. Zakaj smrtni dan? Zato, ker je ob smrti delo zaključeno... Na poti slovenske delegacije v Jajce ste se ustavili tudi v hrvaškem Otočcu pri ZAVNOHu, kjer je Vladimir Nazor držeč v roki žepno izdajo Prešernovih pesmi rekel: »Brez te knjižice bi ne bilo Slovencev.« No, mislim vsekakor, da bi slovenski narod ravno tako eksi-stiral, ker je to že veliko prej in bi seveda tudi potem, ampak bi bil drugačen. Ne bi bil takšen, kakršen je danes, kajti Prešeren je vendarle zelo veliko vplival na slovensko zavest. Njegove misli v pesmih imajo izreden pomen. Ker ste omenili tudi Jajce, moram reči, da smo šli Sloven- c i v jugoslovansko skupnost instinktivno in k njej tudi stalno težili. Samo ta jugoslovanska skupnost je drugačna, kot smo mi in imamo pri tem z njo določene razumljive težave. Sicer sam ne bi čisto nič spreminjal jugoslovanske ideje. Ta naj ostane, samo mi moramo sebe razviti do te pameti, kot jo imajo na primer Švicarji. Poglejte, trije v zgodovini zelo sovražni narodi med seboj, Francozi, Nemci in Italijani, pa danes žive v izredno dobro urejeni federativni ali konfederativni državi ter se med seboj lepo prenašajo, ampak zato je potrebna zrelost, te pa pri nas še ni. O slovenskem narodu je bilo sorazmerno dosti rečenega, predvsem v posameznih obdobjih, veliko tudi skozi Prešerna. Kakšen je vaš pogled na znano Zupančičevo misel, da je v Prešernovi besedi centralna ideja slovenstva? Sam mislim, da je ta bistvena ideja slovenstva še v tem, kar je pesnik rekel v tistem pismu Vrazu, ki ga je pisal sicer v nemščini, v katerem pravi »sicer sem pa tega mnenja, da je potrebno vsako stvar, ki se zaplodi, pustiti do zadnjega, da se razvije, kakršna pač je. Vse to do takrat, ko bo prišel gospod, komentiran s Totam (grško - vse), ki bo lahko dobro ločil od slabega.« Mislim, da je v tej njegovi sigurnosti, zahtevi in hkrati pri-znavalnosti vsega kar raste, kar živi, da je v tem veliko sporočilo tudi naši zavesti, da bodimo tudi mi takšni. Slovenci, ki moramo po njegovem mnenju priznavati vse, kar je res pozitivnega. Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, je verz, ki je doživel vrsto interpretacij. Kakšno je vaše gledanje na njegovo sporočilno vrednost? Vse to je pravzaprav v politični svet prenesena prej omenjena misel. Žive naj vsi narodi ali pa, žive naj vse stvari, ki so pozitivne in ki imajo priznavalnost življenja in njegovega smisla. Za današnjo rabo tega ne bi veljalo čisto nič spreminjati. Sam sem za to, pa kaj, ko drugi narodi tega velikokrat nočejo. Proti nam so, ker so majhni, neznatni....ampak tukaj smo! Za zaključek bi vas povprašali še po vašem gledanju na aktualni družbeni trenutek, ko pravimo, da gre za krizo na mnogih področjih življenja in dela? Potegnil bi paralelo s preteklostjo, s katero sva pogovor tudi začela. Človek se razvija ob boleznih in ob nesrečah. Ena od teh nas ravno prizadeva, seveda po naši lastni krivdi. Vsa stvar nas lahko tudi močno spametuje, k čemur pa moramo v bistvu tudi težiti. Mislim, da bi morali Slovenci zaradi vsega povedanega čimbo-lje poznati in razumeti Franceta Prešerna, njegove ideje, kar pa bi močno. svetoval tudi vsem ostalim jugoslovanskim narodom in narodnostim. Vine Bešter PRIREDITVE OB KULTURNEM PRAZNIKU Ob slovenskem kulturnem prazniku se bo v dnevih pred 8. februarjem po vsej Gorenjski zvrstilo izjemno število kulturnih prireditev. Marsikje pa so se odločili, da bodo ves mesec posvetili predstavitvi kulturne dejavnosti, tako na primer v Kranju, Tržiču, Škofji Loki, Zireh in drugod. Vrsta prireditev je tradicionalnih, udeležuje se jih množica ljudi, kot na primer pevski nastopi na pesnikovem grobu v Prešernovem gaju in pred Prešernovo hišo ter pred pesnikovim spomenikom, tradicionalno je vsakoletno srečanje Prešernovih častilcev v rojstni Vrbi; brez dvoma pa bo za vsakogar nekaj tudi na vseh ostalih prireditvah, ki jih nekaj objavljamo v temle razporedu. KRANJ Jutri, v soboto, ob 19.30 bodo v Prešernovem gledulišču svečano podelili Prešernove nagrade Gorenjske. V kulturnem programu bodo nastopili Akademski pevski zbor France Prešeren Kranj ter plesna in igralska skupina ZKO Kranj, ki bo predstavila Prešernovo Lenoro v režiji Alenke Bole - Vrabec. Jutri, v soboto, ob 19. uri pripravlja KUD Podbrezje proslavo v Kulturnem domu Podbrezje. V nedeljo, 7. februarja, ob 16. uri v osnovni šoli v Preddvoru odpirajo razstavo. Ob 17. uri v osnovni šoli v Besnici organizirajo prireditev Lutke in mi, na kateri sodeluje Lutkovna skupina Besnica. V ponedeljek, 8. februarja, ob 17.45 je Svečanost pred spomenikom Franceta Prešerna in Simona Jenka v Prešernovem gaju. Sodeluje APZ France Prešeren. Ob 18.15 poje podoknice pred Prešernovo hišo Mešani pevski zbor Iskra Kranj. Ob 18.30 Pa pred Prešernovim spomenikom poje Obrtniški pevski'zbor Kranj. S pevskimi nastopi se vključujejo v praznovanje tudi V Sp. Dupljah - ob 19. uri, v Zadragi ob 19.30 in ob 20. uri v Zg. Dupljah. Sodeluje KUD Triglav Duplje. VKBA V ponedeljek, 8. februarja, ob 19. uri bo v Prešernovi rojstni hiši spominska proslava. Kulturni program so pripravili igralci gledališča Tone Čufur z Jesenic. Škofja loka V nedeljo, 7. februarja ob 19. uri bo v dvorani Loškega odru celovečerni koncert dihalnega orkestra Škofja Loka s solistko, s<>pranistko Vero Mlejnik. V ponedeljek, 8. februarja, ob 18. uri kodo v kapeli Puštalskega grudu predstavil grafično - pesniško mapo. V petek, 12. februurja, ob 18. uri v ku-|*«li Puštalskega grudu nastopa harmoni ^rska skupina KUD Vide Pregarc iz obči-**e Ljubljana - Moste. TRŽIČ Jutri, v soboto, ob 10.30 in ob 11.30 v tr-žiški kinodvorani nastopa Lutkovno gledališče iz Ljubljane z lutkovno predstavo Jajce. V ponedeljek, 8. februarja, si bodo učenci tržiških osnovnih šol ogledali film Ljubezen nam je vsem v pogubo. V ponedeljek, ob 19.30 pa bo v kinodvorani Tržič slovesna prireditev s projekcijo slovenskega filma Vesna režiserja Franti-ška Čapa. V programu sodeluje Moški pevski zbor BPT pod vodstvom Francija Sarabona, Marina Bohinc bo recitirala pesmi, o prazniku pa bo govoril Tone Pretnar. Gost večera bo Franek Trefalt. V torek, 9. februarja, ob 18. uri bo v Kurnikovi hiši literarni večer, na katerem bodo predstavili pesniško zbirko Czesavva Milosza Somrak in svit v prevodu Toneta Pretnarja. Osrednja občinska kultruna prireditev bo v petek, 12. februarja, ob 19. uri na osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici, na kateri bodo podelili tudi Kurnikove nagrade. KROPA Jutri, v soboto, ob 17. uri prireja KUD Stane Žagar Kropa v Sindikalnem domu v Kropi literarno glasbeni večer.Pesnik Tine Benedičič bo predstavil svoje pesmi, pel bo domači pevski zbor. PODNART Jutri, v soboto, ob 19.30 prirejata Moški pevski zbor iz Radomelj pod vodstvom Katarine Arčon-Žavbi in domači pevski zbor koncert slovenskih narodnih in umetnih pesmi. V Domu kulture v Podnartu bodo ob prazniku odprli tudi slikarsko razstavo Metke Vovk ter zborovo pevsko sobo. POLJANE V nedeljo, 7. februarja ob 15. uri bodo v Kulturnem domu Poljane vrteli slovenski film Učna leta izumitelja polža. Ob 17. uri bodo odprli razstavo Petra Jovanoviča v osnovni šoli Rudolf Robnik v Poljanah. Ob 18. uri pa bo srečanje s pevci, godci in liki iz Tavčarjevih del na vasi ter odhod do Tavčarjeve rojstne hiše — h Kosmu. DOMŽALE V Zdravstvenem domu Domžale, kjer razstavlja akad. slikar Dušan Premrl iz Tržiča, pripravljajo danes, v petek, ob 17. uri pogovor z umetnikom. V kulturnem programu nastopa Mešani pevski zbor dr. Tineta Zajca ZD Domžale pod vodstvom Katarine Arčon — Žavbi. ŽIRI Jutri, v soboto, ob 19. uri bodo v mali dvorani Svobode prikazovali diapozitive, ki so jih pripravili člani Fotosekcije PD Žiri. Ob 20. uri pa bodo v kinodvorani Svobode predvajali novi slovenski film Ljubezni Branke Kolak v režiji Borisa Jurjaševiča. V ponedeljek, 8. februarja, ob 18. uri, bo na osnovni šoli Padlih prvoborcev v Ži-reh koncert, na katerem nastopajo Miloš Mlejnik - violončelo, Ervvin Kropfitsch - klavir, Vera Mlejnik - sopran. V sredo, 10. februarja bodo v tovarni Metalna, Krmelj na Dolenjskem odprli samostojno razstavo slik Vinka Podobnika. V petek, 12. februarja, ob 18. uri pa v Osnovni šoli Žiri pripravljajo literarni večer na temo Žiri in Žirovci v slovenski literaturi. PREDDVOR Jutri, v soboto, ob 18. uri bo v Domu krajanov kulturni večer. V nedeljo, 7. februarja, bodo v domu ob 16. uri odprli razstavo Umetniki samouki med nami. Razstava bo odprta do srede, 10. februarja. V ponedeljek, 8. februarja imajo na osnovni šoli M. Valjavca kulturni dan - Ustvaraj-mo z umetniki. Od torka, 9. februarja, do petka, 12. februarja pa bo v avli šole razstava del učencev na temo Ustvarjamo z umetniki. KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Prešernovi hiši je odprta razstava Prešernovi nagrajenci 1974-1976. V Mali galeriji Mestne hiše razstavlja slikar Polde Mihelič. V Stebriščni dvorani Mestne hiše so na ogled dela likovnih umetnikov, ki jih je za muzejsko zbirko namenila Kulturna skupnost Kranj. V ga-, leriji Mestne hiše pa je odprta razstava Sodobna likovna prizadevanja v Pomurju. V Carniumu, Mladinskem kulturnem centru, Delavski dom, vhod 6, vrtijo danes ob 10. uri film Robin Hood. Ob 19. uri in 21. uri vrtijo video film Na smrt prestrašen (najnovejši James Bond). Jutri, v soboto, vrtijo ob 19. in 21. uri video film Salvador, režija Oliver Stone). JESENICE — V galeriji Kosove graščine danes, v petek, ob 19. uri odpirajo razstavo slik akad. slikarja Mihe Dalla Valleja. Ob otvoritvi nastopa z glasbenim programom tudi kvartet mladih z Bleda. V razstavnem salonu Dolik danes, v petek, ob 18. uri odpirajo razstavo slik Jesenice - Železarna 1987. Na otvoritvi nastopa vokalni oktet DPD Svoboda France Prešeren Žirovnica in recitatorji GTC iesenice. RADOVLJICA - V Sivčevi hiši danes, v petek, ob 18. uri odpirajo razstavo slik akad. slikarja in grafika Lojzeta Logarja. Pomurju. m ŠKOFJA LOKA - Danes, v petek, ob 19.30 gostuje na Loškem odru amatersko gledališče Vrba iz Vrbja pri Žalcu s predstavo Butalci -gledališko predstavitvijo znamenitega teksta F. Milčinskega. V galeriji ZKO - Knjižnica razstavlja slikar Pavle Sedej. V ponedeljek, 8. februarja, ob 18. uri bo v Puštalski kapeli kulturni večer. Jutri, v torek, ob 17. uri v Knjižnici Ivana Tavčarja vodi uro pravljic Tinka Štuki. V sredo, ob 17. uri bo v knjižnici kulturni večer za otroke z naslovom Knjižnica (poučno družabna igra). Ob 18. uri pa bo ob diapozitivih Dušan Dudič predaval o Sumatri in Singapuru. Zbirke Loškega muzeja so odprte ob sobotah in nedeljah med 9. in 17. uro. V galeriji je odprta razstava otroških trgank WZ Škofja Loka. BUKOVICA - Jutri, v soboto, ob 19.30 bo dramska skupina KUD Boštjan Jezeršek v dvorani na Bukovici uprizorila igro v treh dejanjih Cvetje hvaležno odklanjamo. SOVODENJ - Pionirska dramska skupina KUD Boštjan Jezeršek bo v domači dvorani uprizorila igrico Kdo je napravil Vidku srajčko. Sodeluje tudi tamburaški orkester Bisernice iz Reteč. JESENICE - Jutri, v soboto, ob 19. uri nastopata v župnijski cerkvi mezzosopranistka Sabira Hajdarević in organist Milko Bizjak. V programu koncerta sakralne glasbe so dela Bacha, Handla, Blucka, Cacci-nija, Waltherja in Schuberta ter črnske duhovne pesmi. ADERGAS - Dramska skupina KUD Velesovo bo v dvorani društva v Adergasu jutri, v soboto, ob 19. uri uprizorilo Mollierovo komedijo Priložnostni zdravnik. Predstavo bodo ponovili v nedeljo, 7. februarja, ob 15. uri. VEČER POLN VEDRINE ~" Radovljica — V ponedeljek, 8. februarja, ob 19.30. bo na osnovni šoli A. T. Linharta koncert ob slovenskem kulturnem prazniku. Prireditelji so za večer izbrali moto: sme nekaj nas, ker smo Prešernove, biti Prešernovih. Pesnikove "nasmehljane" pesmi bodo recitirali člani Linhartovega odra, glasbeni del pa pripravljata Komorni moški zbor A. T. Linhart in kvartet harmonik. Igralska skupina šolskega kulturnega društva pa bo pripravila Prašičkov koncert Svetlane Makarovič. Franc Kopač PROTEST PROTI BOLEČINI Škofja Loka — Zavzeto smo prisluhnili pesmim Franca Kopača, ki so popestrile prireditev ob novi razstavi v škofjeloški knjižnici. Tako človeške so bile, tako vsakdanje, pa vendar nekaj posebnega. Franc ni človek, ki bi veliko govoril, so rekli tisti, ki ga poznajo. Toda, ko sem ga povprašala o njegovih pesmih, o njegovem ustvarjanju, sem videla, da rad govori. Rad govori o tistem, kar ga jezi, kar mu daje vedno nov navdih za pisanje. »Težko bi rekel, kdaj in kaj me je pripravilo do pisanja pesmi. Morda neka nuja, da povem, kaj čutim, da protestiram proti nesmislom v življenju, proti bolečini. Že kot mlad sem veliko bral, največji vtis pa so name naredili pevci, kot so Bob Dylan, Neil Young, Bruce Springstin in še nekateri drugi. Zelo me prizadenejo nesmiselni dogodki v svetu, kot so vojna, lakota, bolečine ljudi. Mislim, da bi človek lahko živel tudi drugače in to tudi skušam povedati v svojih pesmih.« Priznanje pesniku je, če izda svojo zbirko, če ljudje radi berejo pesmi. Franc Kopač je svoje pesmi zbral pod naslovom in hvaljeno nosi v sebi. Sedaj že pripravlja drugo zbirko. »Največ mi pomeni, da ljudem nekaj povem. Da pride k meni prijatelj in pravi, da je ob mojih pesmih nekaj čutil, da so mu bile všeč, zato tudi pripravljam novo zbirko pesmi, kajti smisel pesni-kovanja je, da pesmi pokažeš ljudem, ne pa, da jih desetkrat zakleneš v najgloblji predal.« V. Stanovnik Foto: F. Perdan JAZZ KONCERT Kranj — Kranjsko jazzovsko društvo ob pomoči ZKO Kranj pripravlja v nedeljo, 7. februarja, ob 21. uri koncert v Delavskem domu. Poleg Toneta Janše (saksofon) bodo nastopili še Ratko Divjak (bobni), Dejan Pečenko (klavir) ter gosta Adelhard Raidinger iz Avstrije (bas) in posebni gost Lee Harper iz ZDA (trobenta). V. B. PESNIKI IN PISATELJI ZAČETNIKI Radovljica - Danes, v petek, pripravlja Zveza kulturnih organizacij Radovljica srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov Gorenjske. Recital z izbranimi prispevki bo ob 20. uri v spodnji restavraciji hotela Grajski dvor. Prireditev se bo za udeležence začela že nekoliko prej. Tako bo ob 16. uri pogovor z ustvarjalci o poslanih prispevkih, udeleženci si bodo ogledali tudi otvoritev slikarske razstave v Šivčevi hiši. Po recitalu, za katerega so izbrali prispevke sedmih avtorjev, brali jih bodo člani Linhartovega odra, sodelujeta pa tudi flavtistka Maja Gogala in igralec Miran Kenda, bo sledil še pogovor s sodelujočimi. VSTOPNICE ZA TEDEN SLOVENSKE DRAME Kranj - V Prešernovem gledališču bodo vstopnice za Teden slovenske drame, ki bo od 24. februarja pa do 4. marca, prodajali od 8. februarja do 19. februarja vsak dan razen sobote in nedelje in sicer med 8. in 12. uro ter med 14. in 16. uro. RAZSTAVA VINKA TUŠKA Kranj - V galeriji 316 kranjske Mladinske knjige so včeraj odprli novo razstavo. Svoje akrile, grafike in slike na steklu bo mesec dni razstavljal akademski slikar Vinko Tušek. Mladinska knjiga tako nadaljuje pred novim letom začeto kulturno akcijo, v kateri želijo mesečno predstavljati priznane kranjske umetnike. y g ureja LEA MENCINGER i^@IS3S8MEICaLAS6. STRAN Mi Petek, 5. februarja 1<— Zaradi vse večjega števila pisem in odmevov prosimo vse, ki nam pišejo, naj ne bodo predolgi. Prispevki naj ne' bi bili daljši od dveh tipkanih strani (60 vrstic). Predolge * bomo prisiljeni skrajševati. Uredništvo POPADLJIVO IN ZAJEDLJIVO IZKRIVLJANJE Odmev na Zagoričnikovo neokusno sramotenje (Zveza: G.Gorenjske 15. in 29.1.1988) Prijetno je vsaj včasih in koga pohvaliti na osnovi kvalitetnega produkta ali izvedbe, kar se je zgodilo meni v članku z naslovom "Čudovit koncert kranjske pihalne godbe — a z grenkim priokusom". Res bi to lahko opravil krajše, a me je zaneslo toplo navdušenje. Že z naslovom sem brez ovinkov povedal bistvo razmišljanja in tisto o "grenkem" tudi utemeljil. Vendar pa je moje najiskrenejše pohvale (kar seveda ni dosti pomembno) Zagoričnik prekrstil v nekakšno "pocukranost, v fasado" in podobno z namenom, da bi vse skupaj, torej novoletni koncert kranjskega pihalnega orkestra, "spolitiziral" in programsko zasnovo posilil "z ideološko čistostjo" in tako naprej. Iz mojih besed je izdeloval številne samovoljne, neokusne in sramotilne speljanke, mi podtaknil nekaj grdobij in mi spre-nevedavo ter s precejšnjo mero nesramnosti na vrh prilepil še nekaj negativnih etiket. Kar s plinskimi granatami nadme, kot da sem res koga žalil. Kaj takega in s tako kulturniško "božjo jezo" lahko napiše le človek, ki belo vidi kot črno—in nasprotno. V mojem pisanju je videl le ono, kar je ustrezalo njegovi naravi. Zato tudi pušča v nemar, da sem zapisal tudi naslednje, kar moram ponoviti: »Tako se moram dopolniti, da ne gre prav za nobeno sporno ali kako drugače vprašljivo skladbo Potem smo še in še uživali-— in čakalo ... In ko je bil nazadnje napovedan in tudi - seveda odlično - izveden Radetzkega marš —sem onemel. Še huje me je stisnilo med igranjem tega marša, ko so godbeniki za hip prenehali igrati in nam voščili 'Srečno 1988'! Smo se res preselili na Dunaj?« Nato sem v članku dokumentiral, utemeljil, zakaj sem bil ob slovenski čestitki podloženi z avstrijskim maršem tako prizadet. Da bi bolje razumeli Zagor- čnikovo vehementno zaganjanje v moje pisanje, moram ponoviti še konec: »V vsakem programu je tudi smisel. Zato mi je ob tej grenki kaplji hudo ... In še zlasti sedaj, ko domovini in Korošcem (onstran Karavank) ni lahko. Škoda — ko je bilo treba le malo drugače sestaviti vrsti red (podčrtal sedaj). A ono o visoki kvaliteti izvedbe ostane.« Zapisal pa sem tudi: »Je bil to spodrsljaj, naključje, površnost ali kaj?« S tem in takim pisanjem sem po Zagoričnikovem vse "spolitiziral". Zaradi Zagoričnikovega blatenja (vsega ne morem ponavljati) moram tu zapisati še naslednje: — zgodovina in narodna zavest ni politizacija in ideologiza-cija, čeravno je to dostikrat povezano; ali pa je samo kultura in zgodovina ni pomembna?; — podtikanje "ideologiziranja in politizacije", teh, zlasti v današnjih časih, mojemu in podobnim pisanjem, je zelo poceni provokativno — kulturniška demagogija; zadevo je spolitiziral on; — niti malo se mi ni sanjalo, da tudi jaz ne smem izražati svojih misli in občutkov, četudi jih utemeljim in četudi vse prav taki, kot je Zagoričnik na vsakem koraku zavzemajo za svobodo misli in dejanj predvsem v umetnosti. In to za popolno svobodo! — da sem s svojimi "velikimi besedami" hotel ljudem izvabiti kako "solzico ganjenosti", je v mojem pisanju "razkrinkal" moj svobodomiselni razkinkovalec; — res sem čisto navaden ljubitelj glasbe, a Zagoričnik mi je neokusno prilepil "pretanjen okus in "samodokazanega glasbenega nestrokovnjaka", da ga prosim za dodatne poučne ure o glasbi. Bom poslušen in samo-kritičnejši učenec, kot sem bil doslej. Sem pač grešil; — uničevalnemu kritiku je prišla zelo prav moja teritorialna delitev krajev, kjer živimo, kar je on še dopolnil. Vendar pri tem ni šel do kraja. Ni bil dosleden! Ko je že tako svojsko tolmačil moje besede, bi človek pričakoval, da bo poleg občin dodal še krajevne skupnosti - in tudi ulice. Umazane ulice-od koder se je tudi oglasil: z žargonom ulic, kjer je zmerjanje nekaj vsakdanjega, kjer te po svoji želji lahko obrizga kdorkoli! V imenu vsesplošne svobode! Toda pri vsem tem zavijanju Zagoričnik ni hotel ali pa ni zmogel razumeti, kaj je domovinska zavest in zgodovina, kaj pa ideologija, politizacija in poslanstvo kulture. Tudi zabavne! O tem se ni izjasnil, kot da tega ni prebral. Zapisal pa je, da je moje pisanje "lahko samo hud anahronizem, kakršnega v našem času ... ne bomo trpeli ali ga ponovno obujali." Potegnjen za jezik bom uporabil "anahronizme" v pričujočem primeru. Recimo: anahronizem ne bi bil, če bi med igranjem Radetzkgjevega marša čestitali v nemščini (četudi Slovenci), ali pa, če bi med domačo melodijo čestitali v slovenščini! To ne bi bilo le skladno, ne anahroni-stienmo, temveč tudi lepše, bolje, okusne je ... Preveč se mi je tole zavleklo, kajti Zagoričnikovo pisanje ne zasluži tega, a tu ste bralci—in tudi godbeniki. Zato za konec: — Kdor ne pozna in ne upošteva preteklosti, ne more razumeti sedanjosti pa če še tako razglaša, da je svobodnjaški demokrat in avantgardist! Gospod, žal mi je, da sem grešil! Odpusti mi moje grehe in ne vpeljuj me več v skušnjave! Nikar več, kajti zadosti mi je besedičenja! Ivan Jan Gorenjski glas, 8.1.1988 ŠEO NOVOLETNEM KONCERTU KRANJSKEGA PIHALNEGA ORKESTRA V januarju je bilo v vašem listu objavljen članek tov. Jana o kranjski pihalni godbi. Res so zaigrali lepo, za kar jih je tudi tov. Jan pohvalil. Ne strinjam pa se s programom. Posebno, ker je bil kot prvi zaigran valček Johanna Stra-ussa. Saj to je bil novoleltni koncert in ne "Lojtrca domačih", ali proslava. Novoleltni koncert mora biti že bolj razkošen in slavnosten. Glasba pa ne pozna meja. Straussovi valčki so tako priljubljeni in nam nehote približajo spomine na lepe dni, nekakšno nostalgijo. Tudi Radefz-ky marš tov- Janu ni bilo po volji. Upam trditi, da godbi ni šlo za feldmaršala, ampak zaradi glasbe in verjetno so zato tudi kot prvo skladbo zaigrali valček. Nikar tako stroge kritike, ne vzemite jim poguma za nadalj-no delo, ker se preveč trudijo. Mestu samemu hočejo nekaj nuditi in se še borijo za obstoj, bili so pa že na robu propada. Ali tov. Jan ve, kako težko so sploh ohranili godbo. Vedno obiščem njihove novoletne koncerte in še nikoli se ni zgodilo, da bi se jim kdo od kulturnikov zahvalil ali jih nagradil s šopkom cvetja. Vidite, to je žalosto in marsikoga je lahko sram. Ivan Jan STRDENOVI Za prvi podlistek smo izbrali zgodbo Ivana Jana Strdenovi, ki opisuje življenje partizanske družine iz Selške doline na začetku druge svetovne vojne. Knjiga bo izšla v založbi Partizanske knjige v Ljubljani. Objavili bomo nekaj odlomkov. Seme razmišljanj je bilo vrženo, a Milanove besede so razumevali kasneje. Postopoma in ob različnih dogajanjih. Kljub utrujenosti pa je Milan presenečenega Rafka še ta večer skrivaj odvedel k čebelnjaku. V luninem siju mu je pokazal nekaj bomb, zavitke municije in puško. "Po tem si vpraševal preje, kaj? Vidiš, to, veliko tega bomo kmalu potrebovali. Marsikdo je storil podobno in skrivaj! Za začetek je dosti. Skrivališče sem ti pokazal, ker si zanesljiv in če se meni zgodi kaj nepredvidenega. Tudi očetu zaenkrat še nič ne bom povedal o tem, še manj materi. Da ne bosta preveč v skrbeh. Torej za to orožje veva zdaj samo midva, zato varuj tajnost! Nikomur besedice o tem!" To je bil kar majhen govor, a ga je Rafko vsrkaval kot strd. Zresnjen, a žarečega obraza je pri trdil velikemu in hrabremu bratu! Ne le to: ponos ga je razganjal ob takem zaupanju, ob vsem vzne mirljivem in novem, predvsem pa uporniškem, ob vsem, kar je Milan govoril in delal Zdaj, takoj je hotel tudi zvedeti, kaj pomeni, da je ta "konec v resnici šele začetek pravega boja"? A Milan je bil poslej redkobeseden Rekel je le: "Saj vidiš, na drugo počakaj!" Zdaj je Rafko že vedel, da ne sme več siliti v brata, ki pa mu je obljubil, da mu bo sčasoma ra zložil še marsikaj Sicer pa je to zadostoval. Ob odločnem Milanu, ki je vsem v veliki men povrnil že tako omajano samozavest, se je tudi on počutil bolj korajžnega. Vendar pa je zašepetal v noč: "Da, da. A ako bo to šlo? Nemci so vsepovsod in jih v vsej Evropi ni ustavil še nihče?" To je bilo res. Toda: ali je to vpliv Viktorjevega vetra groženj, ali pa opozorilni vpliv učitelja Javorja? Milan je vedel, da se na učiteljeve lahko zanese, da bo naslednje dni navezal stike tudi z njimi. Rekel pa je: 'To drži, a če jih ni še nihče, jih bomo poskusili mi! Nekdo jih bo pač moral začeti, če ne bodo po-mandrali ves svet!" Zdaj je Rafko strgal več, kot je mogel prebaviti in dojeti. To noč ni dosti spal. Preveč je moral misliti na Milanovo orožje, še bolj pa na njegovo pojasnjevanje in prerokovanja. Premišljeval je tudi o nem čurskem sorodniku Viktorju in ni mogel dojeti, kako človek njihove krvi more občudovati tujega osvajalca? Pri tem ga ni skrbelo zase, bolj je bil radoveden, kako se bo ob odkritju tega, kar je prinesel Milan, obnašala mama? Prej ali slej se bo to prav gotovo zgodilo. A mama se je stresla, če je kdo samo spomnil na vojno ali orožje. Vedel je, da je med prvo vojno morala veliko pretrpeti, da je tedaj izgubila dva brata, da so bili nepopisno lačni in štiri leta neprestano zaskrbljeni. Laže mu je bilo ob mislih na očeta. Oče je že večkrat govoril, da bo prej ali slej nad nas prišlo veliko hudega. Preveč je sovraštva in preveč orožja! Za mlajše brate in sestro pa je že tako vedel, da o vsem tem ne smejo nič vedeti. Tu je Viktor in vuška radoved nost sploh. Milan je že vedel, zakaj ga je opozarjal pred nevarnostjo in na tajnost. Zato bo pred vsemi molčal, kot bi imel polna usta vode. Dokler mu seveda Milan ne reče kaj drugega. Na začudenje vseh se Milan /daj ni vrnil v Lju-bljano. Doma je pomagal in poprijel za vsako delo. Vendar pa je pogosto zginjal od doma govoreč, da mora v Ljubljano ali kam drugam, da se še vedno ukvurja s trgovino. Tudi v Kranj, v Škofjo Ix)ko in v Poljansko dolino je šel večkrat, ljudem se pa ni preveč kazal. Ko se nekega večera Rafko ni mogel ustaviti radovednosti, je v čebelnjaku odvil orožje, da bi si ga bolje ogledal. Videl je, da je lepo namazano, da nič ne rjavi. Opazil pa je tudi, da sta zdaj tam že dve puški in več zuvitkov municije. Prav ko je to dragocenost spet spravljal nazaj, ga je presenetil Obiskovalci sami zberejo za šopek, da se vsaj na ta način zahvalijo in pokažejo, da si še želijo takšnih koncertov. M. T. Kranj, Kajuhova 2 (naslov v uredništvu) 1 P-REJEUSN90 ALI NA BLEDU RAZMIŠLJAJO 0 BOGATEJŠI MONOGRAFIJI? Ko razmišljajo na Bledu o svoji propagandi, o izvirnejših propagandnih akcijah in kaj naj bi ponudili gostom, ko so že tu, bi že morali razmisliti o monografiji Bleda z okolico. V zadnjih letih lahko čitamo in zasledujemo v našem tisku kako številna mesta, tudi zanimivi manjši kraji ali cela območja, izdajajo monografije. Te so seveda boj ali manj obsežne, bogate, vsebinsko strokovne. V njih, v slikah in pisani besedi, prikazujejo svojo zgodovino, razvoj in kulturno dediščino — precej je pisanega tudi o NOV, pač vse kar imajo zanimivega prikazati svojemu domačinu, pa tudi gostom, če gre za turistične kraje. Oglejmo si Ljubljano. Izdala je že časoimo bogato monografijo — res gre tu za naše glavno mesto — pa Ljubljano v razglednicah in sedaj še nadvse bogato in zelo iskano knjigo Slovenija v razglednicah. Poglejmo si Bohinj, ki se lahko pobaha z izredno zanimivo in bogato knjigo. Ne prezrimo pa naših obmorskih krajev z njihovimi izredno bogatimi prikazi njih zgodovine. Res so ene lepše in bogatejše od drugih. Bled je sicer pred leti pripravil nekaj podobnega — vendar precej skromno za naše največje alpsko letovišče. S svojo okolico bi le zaslužil nekaj bolj zanimivega, privlačnejšega. Bled vendar nima tako malo prikazati, opisati. Tu je grad, otofc, jezero s svojo panoramo in kulisami Julijskih Alp in Karavank, pa zanimivosti o turizmu nekoč in danes, rekreacijske objekte in številne prireditve, ki so se in se še bodo odvijale, tako poleti kot pozimi. Koliko pomembnih dogodkov se je že zvrstilo na Bledu. Tu pa so še Vintgar, Sobee, Lesce z ALC in še marsikaj zanimivega ter privlačenga bi našli v sliki in besedi. In še to. Bled želi postati tudi kongresno središče. Ali m bolj primernega darila, spomina za številne tuje in domače udeležence, da bi se tako spominjali na ta kraj, kjer so prebili nekaj dni. Pa tudi za najbolj bogat suvenir — spomin služi takšna monografija, saj je v današnjih dneh še najcenejše darilo. To lahko odtehta vse drugo, kar lahko ponudimo. Sedaj pripravljajo na Bledu svetovno prvenstvo v veslanju, zatem pa se nam obetajo še vrhunska tekmovanja v I^escah, Kranjski gori in Planici. Za te prilike je nujno, da si na Bledu priskrbe kaj takšnega. Seveda pa zahteva takšna knjiga svojo kvaliteto. Izbrati je potrebno primerna besedila, opremo, pa slikovni materijal, ki naj bi bil sodobnejši, bogatejši saj tudi tu razvoj šel svojo pot. Že vnaprej lahko trdimo, da bodo ugovori, češ kje dobiti denar za nekaj tako kvalitetnega. Tudi za to se je potrebno potruditi. Vendar je, kot kaže današnja praksa, tudi vse mogoče, če je le volja. Monografije pa se tudi dobro prodajajo, če je ponudba primerna. Vsaj tako kaže praksa v Ljubljani! Bled, decembra 1987 Božo Benedik ZDRAVLJENJE Z BI0ENERGIJ0 (V okrilju mejnih znanosti) Jesenice — V spodnjih prostorih Kazine sta nas počastila z obiskom Leonida in Mladen Zeljko iz Tuhinjskih toplic, (40 km severno od Zagreba). Zakonca Zeljko zdravita ljudi s pomočjo svojih izrednih čutnih zaznav in z energijo, ki jo lahko razdelimo na: človeško (svojo lastno), zemeljsko in kozmično. Temu vsaj tako razlagajo parapsiho-logi. Terapevt Mladen Zeljko je prvi dan najprej na kratko razložil kakšen mora biti pristop in način zdravljenja z energijo. Sam jo imenuje vrhunsko. Osnovni moto je, da se mora najprej vsak sam poglobiti v svojo notranjost, v bit, k srcu. Šele potem, ko odkriješ sebe, se lahko obrneš k drugemu, vendar z osnovnim načelom — principom NE ŠKODOVATI ampak POMAGATI! Po nekaj uvodnih besedah je obrazložil pomen RADIE-STEZIJK. S pomočjo radiestezije ugotavljamo vsa negativna in pozitivna sevanja, ki neugodno ali ugodno vplivajo na človeka, povzroča jo manjša ali večja obolenja ali celo smrt. Pri nas imamo v Mariboru že takšno društvo. V razvitih deželah radiestezisti ugotavljajo nahajališča pitne vode, redkih kovin (z votlim nihalom in bajalico), ugodne lege za bivanje, spanje pa določamo z nihalom in L antenami. Ugotavljajo tudi položaj za izgradnjo pomembnih stanovanjskih in drugih objektov: bolnišnic, šol in drugih institucij. Z radiestezijo se da ugotavljati tudi stopnjo človekove energije (od 0-100 %), valovno dolžino v cm, primernost položaja ležišča, delavnega mesta (geomatično področje, nevtralno, še sprejemljivo, škodljivo, življensko nevarno), to ugotavljamo z nihalom, bajalico ali L anteno. Obolelost organskih siste mov ugotavljamo z biotenzorjem tako, da iščemo prekinjeno auro. pri tem je roka detektor, biott pa kazalni inštrument. S poi nihala in rozete (polkrožne tc je možno izbirati ustrezno h način priprave hrane, zališča, zdravila, ugotavljati je možntr _ najustreznejšo terapijo zdravBft itd. fm Pri skupinski terapiji, kjer— zakonca Zeljko delovala s kom vseh naštetih energij, sir<->k. ki ga je 1 maloprej še držala v naročju, I dil. Poputili so mu krči m do je odšel brez mamine pomoči, malo sem bil tudi jireseneeen^A mi je terapevt Mladen Zp/jK™ na razdalji pol metra refc«i,r imam zvišan krvni pritisk Isa-namreč pred tednom dni ugoti■* v naši obratni ambulanti, a m p?( pomočjo instrumenta! [. Na) bo tako ali drugače dn:.> DIAT1, je s tem predavanjem prostrto novo razsežnost: dđ smo vpogled v parapsihologijo^ ( mejno znanost, ki je vsekakor na pru>vojeqa razvoja! , ( Oh tej priložnosti je predsta\ t ca DIATI obema zakoncema, l pevtoma Leonidi in Mladenu i 1 ku, poklonila knjigo Jeklo in IS dje, ■ željo, da nas še kdaj otušč) ' Jesenice, oktobra 1987 Tomaž 1 Milan. Rafku je bilo sila nerodno, a mu je priznal, da je bil samo radoveden. Tedaj ga je Milan še enkrat opomnil rekoč, da bi ga tako kot on lahko presenetil tudi kdo drug. Nemara celo Viktor! In zdaj nista ostala le pri tem. Milan je Rafku razložil, da je njihova naloga, a le naloga najzanesljivejših, da kar naprej zbirajo orožje, strelivo, bombe in vse, kar bo kmalu koristno za bojevanje. Odtlej sta nekajkrat skupno odhajala v dolino in celo kupila kako orožje, če ga kdo ni hotel dati zastonj in prostovoljno. Nekega dne pa sta čisto na koncu doline odkrila več zabojev streliva. Tri lesene komplete s 15.000 naboji. Ponoči sta jih skrivaj pripeljala nad čebelnjak in lepo zavite zakopala pod osamljeno smreko. Na eni teh poti je Milana blizu Škofje I .oke srečal sorodnik Viktor Ni bilo drugače, da sta spregovorila. In glej čudo: Viktor ni prav nič skrival svojega navdušenja za Hitlerja in "novi red"! "Zdaj bo vse drugače, ko smo dobili nove in dobre gospodarje," je rekel. "Saj je bil tudi že skrajni čas, ali ne?" Milan se tu ni hotel pregovarjati z Viktorjem, ki je bil le kakih pet let starejši od njega, vendar mu je rekel, da se bo kmalu oglasil pri njem Po menila da se bosta kaj več. "Le pridi, le! Suj vem, da se ti navdušuješ za Stalina. In ker imata Hitler in Stalin že dve leti nenapadalno pogodbo, ni nobene posebne razlike! Mar ne?" 'Tako pa spet ne, Viktor! Pridem, zagotovo pridem!" Ker se mu je res mudilo, in ker so ga Viktorje-ve besede razdražile tako, da se je komaj prema goval, je s kolesom naglo odpeljal Vendar pa je za seboj razločno slišal Viktorja, ki je vrgel za njim "Ze dobro! Heil Hitler!" Milan je komaj verjel svojim ušesom. 'Tako daleč je torej z njim! Se jutri obiščem te ga gada!" Izpraševanje Viktorjeve vesti Vsa okolica je vedela, da se je Strdenov sorod nik Viktor javno nuvdusevul za Hitlerja. Ob vsej zmedenosti, ki jo je 1939 leta med drugim vnesla tudi pogodba med Sovjetsko zvezo in nacistično Nemčijo, je sem in tju kak dvomljivec celo pomi slil, da se tudi Strdenovi potihem vnemajo za lij lerja. Viktor je od pokojnega očeta dobil lepo ute > no lesno obrt in trgovino z lesom. Ne more M rj da ni bil priden in podjeten, toda vse preveč je ■ goval /. nemškimi firmami. V Nemčiji je ostajali di po več tednov in tam nabavljal tudi razlifl kmečke stroje. Vedno bolj mu je bil všeč Hitler] red, zaposlenost v Nemčiji, njihova čistoča, nji| va težnja po napredku. Ni pa videl tankov in dl gega nemškega orožja, s katerim si je Hitler drejal državo za državo. Ni videl nasilja, ki so zganjali SA-jevci. Videl pa je, kot številni dr med katerimi je bil Strdenov Milan najproni vejši, da je kraljeva Jugoslavija res gnila, kot govorili. Celo vrsto slabosti je znal našteti ob t In ko je kralj z vso vlado vred pobegnil, je bil tor vse bolj prepričan, da samo tak red, kot g vpeljal Hitler, lahko rešuje tudi življenje SloV cev in Jugoslovanov. Posebno še, ker so mu tan Nemčiji omogočali dobro trgovanje in s tem nt ranje denarja. Nič zato, če so bile to nemške tti ke! Nekaj mesecev pred zlomom kraljeve Jugo vije je bil spet deset dni v Gradcu. Sicer je bil v Avstriji, a Gradec je bil bolj nacističen kot lin, ali vsaj toliko. Drugi večer se je okoli nj zbrulo nekaj vaščanov, predvsem takih, ki so popivali zastonj. Viktor, ki je hotel govoriti o lerju, o tem, da bo nemara tudi pri nas kmalu gače, je rud plačeval za pijačo. Naenkrat je razburljivim razgovorom i/, žepa privlekel fotojj fijo s Hitlerjevim portretom. "Vidite, ta mo/ bo tudi pri nas naredil red1 koli več ne bo tako, kot je bilo pod kraljem. Vi bo bolje, vsi bomo imeli delo in dober zaslušel Nekateri so kljub popiti pijači ugovarjali, kateri so molčali, večina pa je dvomila. Dvomil' vse! / 'Tujec nam še nikoli ni prinesel nič dobre!' so mu še upali ugovarjati. A to je le bolj podkurilo Hitlerjevega agita* ja. Ni in ni nehal hvaliti "novega Hitlerjevega da". Nazadnje so se pošteno sprli. Ko Viktor mogel najti pravih pritrjevalcev, kvečjemu n* | dvomljivcev, je rekel: se mul i Btek, 5. februarja 1988 7. stran dO TV dnevnik ,00 TV abonma F. Lhotka - P. Mlakar: Vrag na vasi, balet Preizkus mikrofonov, romunski film En avtor, en film TV Zagreb I. program Poročila Otroška oddaja TV Skopje TV v šoli Poročila Hihitavčki, lutkovna serija Dober dan Kronika Reke Otroška oddaja TV Skopje Znanost TV Galerija Številke in črke, kviz TV koledar TV dnevnik Šefi, serijski film Kvizkoteka TV dnevnik Po deseti, kulturni magazin BIS, nočni program Poročila IBOTA 6. februar (£.35 Video strani J.50 Radovedni Taček: Stol ,5.05 Pamet je boljša kot žamet: I Jabolčnik IM 5 Z besedo in sliko: Rišem sonce v-J Soba 405, 5 del serije TV Beograd .00 Ex Libris, M8»M, ponovitev 1. oddaje *00 Pisma iz TV klobuka II 45 Slovenski ljudski plesi: Primorska 15 Dinar, ponovitev 55 Jugoslovanska TV teka (4.55 Po sledeh napredka 5 35 Video strani )50 Dogodivščine na otočkih, i sovjetski film ^00 Reka: košarka jugoslovanski pokal — Jugoplastika : Partizan ^ 25 Da ne bi bolelo: kontracepcija •jl.45 Risanka 19.01 Knjiga 19.30 TV dnevnik 19.55 Naš utrip 20.10 Propagandna oddaja 20.15 Sobotni večer- križ kraž 20.45 Žrebanje 3x3 21.00 Vrnitev v Paradiž, 15. del avstralske nadaljevanke 22.45 TV dnevnik 23.00 DP v smučanju - veleslalom (M), posnetek iz Ošvena 23.10 Drugo ime za ljubezen, avstralski film 00.50 Video strani _Oddajniki II. TV mreže 13.50 Kako biti skupaj 14.20 Gospodar prstanov, ameriški mladinski film 16.30 Kapelski kresovi, dramska serija 17.40 »Bas fantazija«, predstava za otroke 18.40 Dallas, ameriška nadaljevanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Glasbeni večer: R. Wagner: Tristan in Izolda, 3. dejanje opere 21.35 Poročila 21.50 Vinodolski zakonik, oddaja iz kulture 22.20 Športna sobota 22.50 Kronika festa _TV Zagreb I. program 9.00 TVvšoli 10.30 Poročila 11.25 Bis, ponovitev nočnega programa 12.55 Nogomet - Veležev turnir — Partizan : Velež 14.55 Sprašujemo skupaj, dokumentarna oddaja 15.30 Narodna glasba 16.00 Sedem TV dni 16.45 Poročila 16.50 TV koledar 17.00 Reka: jug. pokal v košarki - Jugoplastika : Partizan 18.30 Prisrčno vaši, dokumentarna oddaja 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Concertino 20.15 Ulica ribjih konzerv, ameriški film 21.45 TV dnevnik 22.00 Nočni program 00.00 Poročila NEDELJA 7. februar 9.05 Video strani i 9.20 Živžav 10.15 Grizli Adams, ponovitev 1. dela ameriške serije 10.40 Vrnitev v Paradiž, ponovitev 15. dela avstralske nadaljevanke 11.30 Video meh, 2. oddaja 12.00 Kmetijska oddaja TV Beograd 13.00 Video strani 13.15 Šopek domačih 13.35 Billvju VVilderju v počastitev, ameriški dokumentarni film 14.45 Sabrina, ameriški film 16.35 Peter's pop show 17 30 Vuk Karadžić, 14. del nadaljevanke TV Beograd 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.01 TV mernik 19 30 TV dnevnik 20 00 Prešernova proslava, prenos 21.20 Zdravo - Žrebanje Podarim - dobim 22.50 Video strani _Oddajniki II. TV mreže 8.55 Poročila 9.00 Danes za jutri in Aleksa Dundić, sovjetski film 12.15 Video tilt, oddaja resne glasbe Peklensko taborišče je ameriški vojno-avanturistični film v najbolj nenavadni varianti. Skupina ko-mandosov, med katerimi je tudi dekle, gre na specialne vaje za "beg iz ujetništva" S padali jih spustijo v bližino baze na Filipinih, kjer se odvijajo vaje Pozno so spoznali, da je komandant baze obsedenec, in da je vajo spremenil v pravo krvavo borbo za obstanek in prične se resnični beg iz ujetništva Taborišče NIŠ je domači film, vojna drama Konec 1941 leta je Gestapo v bližini Niša formiral prvo koncentracijsko taborišče v Jugoslaviji Okostje filmske zgodbe je tragična usoda družine Zarić in soba št 12, ki jo imenujejo tudi soba smrti Prav iz te sobe zaporniki 12. februarja 1942 narede preboj Od 145 taboriščnikov se jih je rešilo 105 Naš film prikazuje prvi množični beg iz enega od številnih taborišč širom Evrope Zaljubljena Melodv pa je erotični film in prihaja iz Zahodne Nemčije. To je zgodba o dekletu Melodv. ki prehodi pol sveta, da bi na oceanski plaži našla svojo pravo veliko ljubezen. 13.00 Reka: finale jugoslovanskega košarkarskega pokala 19.30 TV dnevnik 20.00 Čas negotovosti, poljudnoznanstveni film 20.55 Včeraj, danes, jutri 21.10 Mali koncert 21.25 Športni pregled PONEDELJEK 8. februar 10.00 Zrcalo tedna 10.15 Naš utrip 10.30 Idealist, slovenski film 16.45 Video strani, Mozaik, ponovitev 17.00 Zrcalo tedna 17.15 Naš utrip 17.30 Radovedni Taček: Letalo 17.45 Soba 405, otroška nadaljevanka TV Beograd, 6. del 18.15 Čas, ki živi: Pleharji iz Zagorja 18.45 Risanka 19.01 Obzornik 19.30 TV dnevnik 20.05 Mistralova hči, 6. del ameriške nadaljevanke 21.05 Omizje — »Bo, če se domenimo!« 23.05 Video strani _Oddajniki II. TV mreže 17.10 TV dnevnik 17.30 Mirna, Maja, Bane in lutke, otroška oddaja 17.45 Zmaj Jovina v Novem Sadu, otroška oddaja 18.00 Beograjski TV program 19.00 Indirekt, oddaja o športu 19.30 TV dnevnik 20.00 Slovenija, dokumentarni film 20.40 D. Škerl: Peter Klepec, balet 21.45 Portret Riharda Jakopiča _TV Zagreb I. program 8.25 Poročila 8.30 Mirna, Maja, Bane in lutke, otroška oddaja 8.45 Zmaj Jovina v Novem Sadu, otroška oddaja 9.00 15.30 15.40 16.00 17.10 17.30 17.45 18.00 18.30 18.40 19.00 19.10 19.30 20.00 20.55 21.40 22.00 00.40 TV v šoli: Črke v barvah, Gradbeništvo v SRH, Pot k umetniškemu delu. Za učitelje Poročila Risanka Dober dan, šport Kronika Bjelovarja in Varaždina Mirna, Maja, Bane in lutke, otroška oddaja Zmaj Jovina v Novem Sadu, otroška oddaja Nekaj več, izobraževalna oddaja Risanka Številke in črke, kviz TV koledar Risanka TV dnevnik Oblaki, polnočno sonce, drami TV Skopje Svetovni izziv, oddaja iz znanosti TV dnevnik Noč in dan, Arzenik in stare čipke, ameriški film Poročila TOREK 9. februar 10.00 Poklicno usmerjanje: Poklici v zdravstu in v kmetijstvu 11.00 Orodja prihodnosti: Kje so jugoslovanski roboti. Tovarne brez ljudi tudi pri nas 16.25 Video strani 16.40 Mozaik - šolska TV, ponovitev 17.40 Pamet je boljša kot žamet: Morje v lavorju in učenost na žaru 17.45 Ta čudoviti notni svet, 5. oddaja o glasbi TV Sarajevo 18.45 Risanka 19.01 Obzornik 19.30 TV dnevnik 20.05 Zatišje, 2. del drame 21.15 Osmi dan, oddaja o kulturi 22.00 TV dnevnik 22.22 Klub 2 ORF - razprava o poročilu VValdheimove komisije 01.20 Video strani Oddajniki II. TV mreže 17.10 17.30 18.00 18.30 18.40 19.00 19.30 20.00 20.40 20.45 20.50 20.55 22.25 TV dnevnik Mali svet, otroška oddaja Po sledovih znanstvenih odkritij, izobraževalna oddaja Risanka Številke in črke, kviz Medijev TOP TV dnevnik Obiskujemo slovenske muzeje in galerije: danes galerijo Božidarja Jakca v Kostanjevici Žrebanje lota Poročila Premor Zabavni torek Dediščina in prihodnost, oddaja iz kulture SREDA 10. februar 10.00 Zimske olimpijske igre Innsbruck 1976, kanadski film 10.30 Severne igre, kanadski film 10.55 Osmi dan, oddaja o kulturi 16.05 Video strani, Mozaik ponovitev 16.20 Osmi dan, oddaja o kulturi 17.05 Z besedo in sliko - P. Voranc: Levi Devžej 17.20 Ljubim-ljubiš, predstava KUD Griže 18.15 Pokaži mi, kako: Zlepa ali zgrda, izobraževalna oddaja TV Beograd 18.45 Risanka 19.01 Obzornik 19.30 TV dnevnik 20.05 Če, angleški film 21.50 Mali koncert: V. Balžalorskv, H. Haas (violinainklavir) 22.05 TV dnevnik 22.20 Mednarodna obzorja 23.00 Video strani _Oddajniki II. TV mreže 17.05 TV dnevnik 17.25 Košarka - pokal R. Korača — Crvena zvezda Real, prenos 19.00 Video godba 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Jesenice: hokej — Jesenice : Kompas Olimpija, prenos 22.05 Košarka - pokal R. Korača - Hapoel: Cibona, posnetek 2. polčasa _TV Zagreb I. program 8.25 8.30 9.00 15.30 15.40 16.00 17.10 17.30 18.00 18.40 19.00 19.10 19.30 20.00 21.40 22.00 22.30 00.01 Poročila Legende sveta, otroška oddaja TVvšoli: Zgodba, Slovenščina: Emanuel Vidovič Angelus, Zgodovinski parki NDR Poročila Risanka Dober dan Kronika Siska, Karlovca in Gospića Legende sveta, otroška oddaja Izgubljeni govor, izobraževalna oddaja Številke in črke, kviz TV koledar Risanka TV dnevnik Festove premiere: Žrtev, švedski film TV dnevnik Medžugorje, potopisna reportaža Noč in dan, Desetica, ameriški film Poročila ČETRTEK 11. februar 10.00 11.00 16.15 16.30 17.30 18.15 18.45 19.01 Poklicno usmerjanje: Poklici v živilski industriji in v lesarstvu Noč poguma, ameriški film Video strani Mozaik - šolska TV, ponovitev Pisma iz TV klobuka »Pa se sliš« — ob 80-letnici P. Šivica, glasbena oddaja Risanka Obzornik 19.30 TV dnevnik 20.05 Tednik 21.10 Na robu teme, 4. del angleške nadaljevanke 22.00 TV dnevnik 22.15 Jubilejna teveteka 23.00 Video strani Oddajniki II. TV mreže 17.05 Ljubljana: namizni tenis TOP 12 19.30 TV dnevnik 20.00 Filmoskop in Ljubimec velikega stila, ameriški film 22.30 Poročila 22.35 Čas knjige TV Zagreb I. program 8.25 8.30 9.00 10.30 10.35 12.30 12.35 13.45 15.30 15.40 16.00 17.10 17.30 18.00 18.40 19.00 19.10 19.30 20.00 20.55 21.05 21.50 22.10 01.10 Poročila Otroška oddaja TV v šoli: Avme: Hudobni raček. Od semena do rastline. Izvor energije Poročila TV v šoli: Umetnost v svetu teme. Narodne pesmi in plesi v Jugoslaviji, Spomenik, Risanka Poročila Pustolovščine na otočkih, sovjetski film Zimska opera opoldne, oddaja TV Beograd Poročila Risanka Dober dan Kronika Splita Otroška oddaja Govorimo o zdravju, izobraževalna oddaja Številke in črke, kviz TV koledar Risanka TV dnevnik Črno na belem, politični magazin Miniature Zabavnoglasbena oddaja TV dnevnik Noč in dan, Viktor, Viktorija, ameriški film Poročila RADIO PETEK, 5. februarja: Prvi program 4.30 - 8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 8.35 Mladina poje — 9.05 Glasbena matineja -10.05 Rezervirano za... - 11.05 Od VVebra do Richarda Straussa - 12.10 Pod domačo marelo -12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti — 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 13.30 Od melodije do melodije — 14.05 Govorimo angleško - 14.35-15.25 Popoldanski mozaik — 15.30 Dogodki in odmevi — 15.55 Zabavna glasba - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 -18.00 Minute z ansamblom Trim - 18.15 Gremo v kino - 19.00 Radijski dnevnik - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Pojemo in godemo - 20.00 Mladi mostovi - 20.30-23.00 Slovencem po svetu - 23.05 Literarni nokturno - 23.15 Oddaja o morju in pomorščakih + glasba — 00.05 — 4.30 Nočni program SOBOTA, 6. februarja: Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba — 8.05 Pionirski tednik — 9.35 Danes smo izbrali - 10.05 Sobotna matineja — 11.05 Naši znanstveniki pred mikrofonom - 11.20 Minute za staro glasbo - 11.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 12.30 Kmetijski nasveti - 14.05 Kulturna panorama - 15.10-15.35 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak — 16.30 Srečanje republik in pokrajin - 17.00 Studio ob 17.00 — 18.30 S knjižnega trga — 19.45 Minute z ansamblom Gre-entovvn jazz band 20.00 Radio na obisku - 22.20 Od tod do polnoči - 23.05 Literarni nokturno 00.05.5 - 5.00 Nočni program -glasba NEDELJA, 7. februarja: Prvi program 5.00 - 8.00 Jutranji program -glasba — 8.05 Radijska igra za otroke - 9.05 Še pomnite, tovariši? - 10.05 Nedeljska matineja - 11.00-17.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.20 Za naše kmetovalce - 15.30 Poročila — 17.05 Nedeljska reportaža - 17.30 Pojo amaterski zbori - 18.00 Humoreska tega tedna - 20.00 - 22.00 V nedeljo zvečer - 22.20-24.00 Glasba za prijeten konec tedna — 00.05-4.30 Nočni program -glasba PONEDELJEK, 8. februarja: Prvi program 4.30 — 8.00 Jutranji program — glasba - 8.05 Glasbena lepljenka — 8.40 Izberite pesmico -9.05 Glasbena matineja - 10.05 Tekoča repriza - 11.05 Izbrali smo - 12.30 Kmetijski nasveti - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Ponedeljkov križem-kraž - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.00 Vrtiljak želja - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba -18.25 Zvočni signali - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -20.00 Nemški soneti Franceta Prešerna ob glasbi - 21.05 Zaplešite z nami - 22.30-24.00 Zimzelene melodije -00.05 - 4.30 Nočni glasba TOREK, 9. februarja: program Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 8.35 Igraj kolce — 9.05 Glasbena matineja — 10.05 Rezervirano za ... — 11.05 Aktualni problemi marksizma — 12.30 Kmetijski nasveti - 13.00 Iz naših krajev - 14.05 Znanje za jutri - 14.35-15.25 Popoldanski mozaik 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba - 18.00 Sotočja - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 21.05 Radijska igra - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe - 23.05 Literarni nokturno -23.15 Iz filmov in glasbenih revij - 00.05 - 4.30 Nočni program -glasba SREDA, 10. februarja: Prvi program 4.30 — 8.00 Jutranji program — glasba - 8.30 Instrumenti se vrstijo — 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za... — 11.05 Danes smo izbrali - 12.10 Pod domačo marelo - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 14.05 Mehurčki -14.45—15.25 Popoldanski mozaik — 15.30 Dogodki in odmevi — 17.00 Studio ob 17.00 - 19.25 Obvestila in zabavna glasba — 20.00 Zborovska glasba - 21.05 Iz oper slovenskih skladateljev — 22.25 Iz naših sporedov -23.05 Literarni nokturno -00.05 - 4.30 Nočni program ČETRTEK, 11. februarja:_ Prvi program 4.30 - 8.00 Jutranji program -glasba - 8.35 Koncert za mlade poslušalce - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za -12.10 Pojemo in godemo -13.30 Od melodije do melodije — 14.05 Za mlade radovedneže — 14.45-15.25 Popoldanski mozaik - 15.55 Zabavna glasba -16.00 Vrtiljak želja - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.15 Razmišljamo, ugotavljamo - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in na-pevov — 21.05 Literarni večer -22.30 Večerna podoknica -23.05 Literarni večer — 00.05 - 4.30 Nočni program -glasba umi KRANJ CENTER 5. februarja: amer. novozel. barv. akcij, film DIRKA S SMR TJO ob 10. in 16. uri, nem. barv. erot. film VROČE NOČI JOSEFI NE MUTZENBACHER ob 18. in 20. uri (Film za otroke prepovedan!) 6. februarja: amer. barv. fant. pust. film SUPERMAN III. ob 10. uri, prem. amer. barv. akcij, filma THRASHIN ob 16. uri, nem. barv. erot. film VROČE NOČI JOSEFINE MUTZENBACHER ob 18. in 20. uri (Film za otroke prepovedan!), prem. amer. barv. voj. filma PEKLENSKO TABORIŠČE ob 22. uri 7. februarja: hongkon barv. pust. film NORA MISIJA ob 10. uri, amer. barv. akcij, film THRASHIN ob 15. in 17 uri nem. barv. erot. film VROČE NOČI JOSEFINE MUT ZENBACHER ob 19. in 21. uri (Film za otroke prepovedan!) 8. februarja: amer barv. akcij, film THRASHIN ob 16. in 18. uri, slov. barv film LJUBEZEN NAM JE VSEM V POGUBO ob 20 uri 9. februarja: amer barv akcij, film THRASHIN ob 16. uri, nem. barv. erot film VROČE NOČI JOSEFI NE MUTZENBACHER ob 18. in 20. uri (Film za otroke prepove dan!) 10. februarja: amer. barv. vojni film PEKLENSKO TABO RISČE ob 16. uri, nem. barv. erot. film VROČE NOČI JOSEFI NE MUTZENBACHER ob 18. in 20. uri (Film za otroke prepove dan!) 11. februarja: amer barv vojni film PEKLENSKO TABO RISČE ob 16., 18. in 20. uri KRANJ STORŽIĆ 5. februarja: hongkon. barv ka rate film PING IN POING ob 16., 18 in 20. uri 6. februarja: amer barv. fant. pust. film SUPER MAN III ob 16., 18. in 20 uri 7 februarja: hongkon. barv pust film NORA MISIJA ob 14. in 18 uri, nem. barv. erot. film CARICA KATARINA ob 16 uri (Film n primeren za otroke!), prem. jug barv. vojnega filma TABORIŠČE NIŠ ob 20 uri 8. februarja: jug barv. vojni film TABORIŠČE NIŠ ob 16., 18. in 20. uri 9. februarja: jug. barv. vojni film TABORIŠČE NIŠ ob 16., 18. in 20. uri 10. februarja: amer. f. katast. film ZNAMENJE ZA NEVARNOST ob 16., 18. in 20. uri 11. februarja: nem. barv. erot. film CARICA KATARINA ob 16., 18. in 20. uri (Film ni primeren za otroke!) _ŽELEZAR_ 5. februarja: amer. barv. film TAM, KJER REKA POTEMNI ob 10. in 16. uri, amer. barv. akcij, film MADRIDSKA ZVEZA ob 18. uri, premier, barv. erot. filma ZALJUBLJENA MELODY ob 20. uri (Film ni primeren za otroke!) 6. februarja: amer. novozel. barv akcij, film DIRKA S SMRTJO ob 10. in 16. uri, amer. barv. akcij, film MADRIDSKA ZVEZA ob 18. uri, prem. amer. barv. fant. pust. film ČAROVNICI ob 20. uri 7. februarja: jug amer. barv. ris. film ČUDEŽNI GOZD ob 10. in 16. uri, amer barv akcij, film MADRID SKA ZVEZA ob 18. in 20. uri 8. februarja: slov barv. mlad film ČISTO PRAVI GUSAR ob 16. uri, amer. barv. vojni film PEKLENSKO TABORIŠČE ob 18. in 20. uri, 9. februarja: amer. barv. voj ni film PEKLENSKO TABORIŠČE ob 16., 18. in 20 uri 10. februarja: amer. barv. fant. pust film ČAROVNICI ob 16., 18. in 20. uri 11. februarja: amer. barv fant pust. film ČAROVNICI ob 16., 18. in 20. uri _DOM KAMNIK_ 5. februarja: amer. pust. film NILSKI DRAGULJ ob 18 in 20 uri 6. februarja: slov barv. mlad film ČISTO PRAVI GUSAR ob 16. uri, nem. barv. erot. film DEKLETA ZA UŽIVANJE ob 18. in 20. uri (Film ni primeren za otroke!), prem. nem. barv. erot. filma ZALJUBLJENA MELODY ob 22. uri 7. februarja: slov. barv. film KALA ob 15 uri, nem. barv. erot. film DEKLETA ZA UŽIVANJE ob 17. in 19. uri (Film ni primeren za otroke!), prem. amer barv. vojn. filma PEKLENSKO TABORIŠČE ob 21. uri 8. februarja: amer. barv krim. film NOČNI MAŠČE VALEČ ob 18. in 20. uri 9. februarja: amer barv. fant pust. film ČAROVNICI ob 18. in 20 uri 10. februarja kinopredstava odpade! 11. februarja: franc. barv. akcij. krim. film PLAVI PEKEL ob 18. in 20. uri TRŽIČ 5. februarja: hongkon. pust. film NORA MISIJA ob 15.30. uri, amer. barv. film DESET ZAPOVEDI I. ob 17.30. in 19.30. uri 6. februarja: amer. barv. pust. film SHEENA - KRALJICA DŽUNGLE ob 16. uri, franc. barv. akcij, krim. film PLAVI PEKEL ob 18 in 20. uri, premier, jug. barv. vojn. filma TABORIŠČE NIŠ ob 22. uri 7. februarja: amer. barv. film TAM, KJER REKA POTEMNI ob 15. uri, franc. barv. akcij. krim. film PLAVI PEKEL ob 17. in 19. uri, premier, nem. barv. erot. filma ZALJUBLJENA MELODY ob 21. uri 8. februarja: slov. mlad. film VESNA ob 19.30. uri (Vstop prost!) 9. februarja: nem. barv. erot film DEKLETA ZA UŽIVANJE ob 17. in 19. uri (Film ni primeren za otroke) 10. februarja kinopredstava odpade! 11. februarja: amer barv. krim. film NOČNI MAŠČEVALEC ob 17. in 19. uri KRANJSKA GORA 5. februarja: amer. barv. pust. film SHEENA - KRALJICA DŽUNGLE ob 17. in 19. uri 9. februarja: nem barv. erot. film ZALJUBLJENA MELODY ob 17. in 19. uri _KOMENDA _ 5. februarja: amer. barv. vojni film PEKLENSKO TABORIŠČE ob 19. uri 6. februarja: amer. barv pust film NILSKI DRAGULJ ob 19 uri _ DOVJE _ 5. februarja: slove. barv. mlad film ČISTO PRAVI GUSAR ob 17. uri 7. februarja: ital. barv west. film TEX VILLER ob 19. uri STRAŽIŠČE 5. februarja: jug. amer. barv. ris. film ČUDEŽNI GOZD ob 17. uri _DUPLICA_ 6. februarja: nem. barv. erot. film ZALJUBLJENA MELODY ob 20. uri (Film ni primeren za otroke!) 7. februarja: amer. izrael. barv. erot. kom. PEKOČA PAPRIKA ob 18. in 20. uri 10. februarja: amer. barv. akcij, film ČRNI MESEC ob 20. uri 11. februarja: slov. barv. film MOJ OČE SOCIALISTIČNI KULAK ob 20. uri _MEDVODE_ 6. februarja: amer. barv. film katast. ZNAMENJE ZA NEVARNOST ob 18. in 20. uri 7. februarja: amer. barv. pust. film NILSKI DRAGULJ ob 17. in 19. uri 11. februarja: nem. barv. erot. film VROČE NOČI JOSEFINE MUTZENBACHER ob 19. uri (Film ni primeren za otroke!) CERKLJE LAZE 5. februarja: ital. barv. west film TEX VILLER ob 19. uri ČEŠNJICA 5. februarja: franc. barv. akcij, krim. film PLAVI PEKEL ob 20. uri 6. februarja: amer. barv. film DESET ZAPOVEDI I. ob 18. in 20. uri ŽIRI 6. februarja: domača drama LJUBEZNI BLANKE KOLAK ob 20. uri, 7. februarja: ital. akcij, avant. film KONDORJEV LET ob 17.10. uri, domača drama LJUBEZNI BLANKE KOLAK ob 20. uri 9. februarja: amer. akcij, film LOV NA ČLOVEKA ob 20. uri POUANE 5. februarja: amer. vojni film MAS.H ob 19. uri _ŽELEZNIKI 5. februarja: amer. film ČLO-VEK, KI JE PREBUDIL PEKEL ob 20 uri 6. februarja: amer. avant film VOJNE IGRE ob 10., 18. in 20. uri, amer. vojni film MAS.H. ob 20. uri 7. februarja: amer. akcij, film ZADNJI ZMAJ ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA 5. februarja: amer. akcij, film ZADNJI ZMAJ ob 10., 18. in 20. uri 6. februarja: amer. film ČLOVEK, KI JE PREBUDIL PEKEL ob 18. in 20. uri 7. februarja: amer. film ČLOVEK, KI JE PREBUDIL PEKEL ob 18. in 20. uri RADOVUICA 5. februarja: amer. barv. krim. film MAŠČEVALEC IZ MIAMIJA ob 20. uri 6. februarja: ital. barv. pust. film. TATOVI ZLATE KOBRE ob 18. uri, amer. barv. film SILKVVOOD ob 20. uri 7. februarja: amer. barv. film ZAKON PESTI ob 18. uri, amer. barv. krim. film MAŠČEVALEC IZ MIAMIJA ob 20. uri 8. februarja: amer. barv. film SILKVVOOD ob 20. uri 9. februarja: amer. barv. krim. film MAŠČEVALEC IZ MIAMIJA ob 20. uri 10. februarja: ital. barv. pust. film TATOVI ZLATE KOBRE ob 20. uri 11. februarja: amer. barv. vojni, film PLATOON - VOD SMRTI ob 20. uri BLED 5. februarja: amer. barv. film MISIJA ob 20. uri 6. februarja: amer. barv. film MISIJA ob 18. uri, amer. barv. zab. film TOPO-GLAVA DETEKTIVA ob 20. uri 7. februarja: amer. barv. zab. film TOPOGLAVA DETEKTIVA ob 18. uri, amer. barv. film POLICAJ IZ LOS ANGELESA ob 20. uri 8. februarja: amer. barv. krim. film MAŠČEVALEC IZ MIAMIJA ob 20. uri 9. februarja: amer. barv. film SILKVVOOD ob 20. uri 10. februarja: amer. barv. krim. film MAŠČEVALEC IZ MIAMIJA ob 20. uri 11. februarja: ital. barv. pust. film TATOVI ZLATE KOBRE ob 20. uri BOHINJ - BOH. BISTRICA 6. februarja: amer. barv. film POLICAJ IZ LOS ANGELESA ob 20. uri 7. februarja: angl. barv. film MISIJA ob 18. in 20. uri 11. februarja: amer. barv. krim. film MAŠČEVALEC IZ MIAMIJA ob 20. uri GLAS 8. STRAN / ZANIMIVOSTI, REPORTAŽA Petek, 5. febn 46 let mineva od ene najtežjih partizanskih poti — Igmanskega marša Noči, mrzle kot sovražnikovo srce »Vsi so bili nenavadni navadni ljudje,« je za borce Prve proletarske brigade zapisal njen prvi komandant Koča Popović. »Nenavadni kot revolucija, a preprosti kot ljudstvo, ki jih je poslalo v prve bojne vrste. V odločilnem času za našo oboroženo vstajo in za vso našo zgodovino so bili kos revoluciji ter ogromnim in hkrati svetlim nalogam, ki jih je revolucija postavljala pred naše po-kolenje. V tem usodnem času so znali strniti vse, kar je bilo najlepšega v njih kot ljudeh in komunistih, v nesluteno življenjsko silo, znali so prerasti sami sebe in se vzpeti tako visoko. To jih je zaznamovalo za vselej in izmerilo njihovo človeško vrednost.« Ni jim vseeno, kako je danes z Jugoslavijo, z našo enotnostjo, z našim gospodarjenjem. Na lastne oči so se hoteli prepričati, kako je z nami, Slovenci. Smo res takšni, kot o nas pišejo listi po Srbiji? Prišli so oni, ki so takrat v svojih vrstah imeli tudi Slovence, ljudi, ki jih je sovražnik prve odgnal z doma, med srbskimi brati pa so našli pot tudi med borce Prve proletarske brigade: z njimi so bili Pibernik, Savli, Kante, Tušek, Dolinšek, Zdarek, Mužik, Roš, Telban, Tr-ček, Jere, Salamon, Žaucer. Vsaj njihov Albin Pibernik, njihov najmlajši jim bb pošteno, po proletarsko pojasnil, kako je to med Slovenci. Zde se prvi poklicani, da razčistijo te stvari. Prehudo je bilo vse skupaj, pretežak, prekrvav je bil ta boj, da bi vse pustili iti, kakor pač gre. Če pomislijo na vse boje, na vse ofenzive, na vse ranjene in padle. Če pomislijo samo na Ig-man...Spominjajo se ga tudi tule v Dražgošah, ko ocenjujejo položaje naših borcev takrat. Koraj-žni so bili slovenski borci in dobre položaje so našli za svoj tridnevni boj. Potem pa se jim je godilo podobno kot njim na Ig-manu. Tudi dražgoški borci so imeli svoj igmanski marš po Jelovici, skoraj istočasno kot oni... Ni bilo zadnje novo leto v partizanih Med borci Prve proletarske, ki je sredi decembra obiskala Slovenijo in Gorenjsko, je bil tudi Jovan Vu-joševič - Lola,, Črnogorec, polkovnik JLA v pokoju. V času četrte in pete ofenzive je bil polit-komisar čete 2. Črnogorskega bataljona, kasneje pa politkomi-sar bataljona Garibaldi, ki je bil formiran v Splitu po kapitulaciji Italije in vključen v Prvo proletarsko brigado. Na hitro preleti-va vso pot, ki jo je prehodila Prva proletarska brigada. » Še danes se ne ve točno, ali je bila Prva proletarska brigada v mestecu Rudo ustanovljena 22. in 23. decembra 1941, toda eno pa je točno: takoj naslednji dan po ustanovitvi, smo že bili svoj prvi peklenski boj z italijansko alpsko divizijo in s četniki. Dobro so bili vkopani na grebenih, mi smo jurišali navkreber in doživeli popolno zmago. Samo 7 mrtvih smo imeli. V naši koloni smo vodili več kot 12o italijanskih ujetnikov. Nekaj dni smo taborili na Rogatici, Novo leto smo pričakali na Podromaniji. Prepričani smo bili, da je to prvo in zadnje novo leto v partizanih.« Prva proleterska brigada je od ustanovitve pa do 1. junija 1945 imela 1968 padlih, 4436 ranjenih in 1073 pogrešanih borcev. Tistega dne, ko je bila Prva proletarska brigada formirana, je štela 1199 borcev, med njimi je bilo 740 Srbov, 378 Črnogorcev, 26 Slovencev, 19 Hrvatov, 4 Makedonci in 32 drugih. 651 od njih je bilo komunistov in skojevcev. Čeljusti so zmrznile, prsti otrpnili In potem je prišel Igman. Borci z ranjenci so se sredi januarja pred novo sovražnikovo ofenzivo morali premakniti proti Foči, kjer je bilo tedaj osvobojeno ozemlje. Sah-begoviči, Has, Rakova Noga, Vu-kinjača, Crni vrh. Ze na tej poti so borci ozebli. V Črnem vrhu so v neki vasi ranjence in borce le spravili pod streho, konji pa so ostali na prostem in ozebli: enajst jih je poginilo. Ze na tej poti je veliko borcev ozeblo, toda najhujše jih je šele čakalo 27. januarja 1942, torek je bil, so brž, ko se je zmračilo, nadaljevali pot. Njihov cilj je bil Igman. Toda prej bo treba še čez golo Sarajevsko polje, kjer je proga, kjer patruljiralo nemški vojaki, četniki imajo postavljene Jovan Vujošević — Lola; »Težko je reči, kdaj je bilo Prvi proletarski brigadi najhuje. Igman je bil strašen: v nekaj dneh nam je mraz vzel iz stroja 200 borcev. Zagotovo pa ni bilo bolj dramatičnega in vzburljive-ga boja v drugi svetovni vojni, kot je bilo prav 32 dni od 15. maja do 15. junija 1943 na Sutjeski.« Foto: D. Dolenc svoje straže. Bilo je jasno, mesečina, mraz strahoten. Ravno tedaj, ko so prečkali železniško progo, je pripeljal vlak, za njim še eden. Bili so komaj kakih trideset metrov od proge. Skušali so odklopiti puške, toda repeti-rati ni bilo mogoče, vse je zamrznilo. Če kaj pride, bo le boj na nož...Toda imeli so srečo. Niso jih opazili. Noben strel ni počil. Še naprej je bil to noč njihov največji sovražnik mraz. Kot bi se vse zaklelo proti njim: kolona je morala čez zaledenel potok. Borci, ranjenci na konjih so stopali po ledu. V trenutku, ko je stopal čez potok konj, otovorjen s sanitetnim materialom in inštrumenti za operacije, je led po- dimnik, luč v oknu, toplo sobo za njim...Domišljija jim je vsa živa čarala pred oči topel kmečki hlev, slamo, počitek...Nekateri so omagali, drugi so jih bodrili, vlačili, nosili... Zjutraj so bili na Malem polju na Igmanu, pri koči, kjer je bil štab Igmanske partizanske čete. Le za nekaj borcev je bilo prostora, drugi so morali naprej. Tisti, ki so ostali, so se takoj lotili nog. Če so se hoteli sezuti, so morali gojzerje razrezati. Drgnili so si premrzle prste, noge. Ure in ure so pretekle, da je skoznje spet zaplala kri...Nekaterim pa nikoli več ni zaplala...Za njimi je bilo 26 ur neprekinjenega marša. 29. januarja so bolnike z Malega polja poslali v Presjenico, v brigadno bolnišnico. Okrog sto je bilo huje ozeblih. Mnogo so bili v nevarnosti, da izgube prste, nekateri celo stopala. Vsi brez izjeme so imeli otekle noge, roke, pokrite z mehurji. Bolečine so bile sprva neznosne. Šele v Foči se je vanje potem zarezal kirurški nož... Nikomur nismo obljubljali, da se bo vrnil živ » Naša brigada je bila resnično elitna vojaška formacija,« razmišlja danes Jovan Vujošević - Lola. »Imela je predstavnike ne le vseh jugoslovanskih narodov, temveč tudi vseh evropskih narodov. Skoznjo je vel duh solidarnosti, enotnosti, internacionale. Bili smo sposobni vsak trenutek v vsakem kotičku naše domovine voditi ofenzivo, hitre marše, niso nas zadržali ne lakota ne težki tovori ne mraz. Nismo poznali krize, brezizhodnih situacij. Povsod, kjer smo hodili, smo uživali ugled, povsod smo za seboj puščali pozitivno misel, svetle sledove našega boja. Disciplina Igmanski marš je od borcev Prve proletarske brigade zahteval velike žrtve. V poročilu, ki ga je 15. februarja 1942 v Foči napisal dr. Dejan Popović piše: »Sprejeli smo vsega sto petdeset ozeblih tovarišev. Med njimi je bilo 41 hujših primerov. Med hujše primere sodijo ozebli, ki bodo izgubili najmanj 1 prst. Sest tovarišev, med njimi tri tovarišice, bo izgubilo vseh 10 prstov, na nogah, en tovariš bo izgubil 9 prstov, eden 7, trije po 6 prstov, en tovariš 5, en tovariš 4 prste... Devet tovarišev bo izgubilo po pet prstov na desni nogi, dva tovariša po en prst. Trinajst tovarišev bo na levi nogi izgubilo po pet prstov, en tovariš štiri prste, eden 3, dva tovariša bosta izgubila po en prst. Skupaj 224 prstov. Razen tega bodo tovariši izgubili 32 prstov do polovice. Do gnitja prstov prihaja po navadi po sušenju tkiva. Meja odmrlega dela je običajno v korenu prstov ali pa 1 do 2 cm nad korenom. V osmih primerih sega do 5 cm nad korenom, kar pomeni, da bodo U tovariši zgubili tudi del stopala. Zmrznjenih podplatov je bilo 27, takih, z odmiranjem globljega tkiva pa 6. Lažje ozeblih pet je bilo 64, takih z nekrozo pa 11. Doslej sta umrla dva In sicer ena tovarišica (Julka Pibernik z Jesenic) zaradi hude zastrupitve organizma, ter en tovariš zaradi tetanusa. Po vsej verjetnosti se je zastrupil s slamo. Imamo en zelo težak, brezupen primer. Bolezen bo trajala pri hule ozeblih 2 do 3 mesece, pri srednjih 1 do 1,5 meseca, pri lahkih pa 1 mesec. Zmrznjenih prstov na rokah Imamo vsega 17. Od tega jih je 8 le delno. Noben prst na roki ne bo zgubljen.« čil in konj se je z vsem tovorom znašel v vodi. Nekaj borcev se je pognalo za njim, a potok je pogoltnil konja z vsem tovorom vred. Ko so se borci vzpeli iz struge, jim je obleka v trenutku zmrznila na telesu. Redki so potok prešli suhi. Vsaj čevlji so se jim namočili in zmrzovali na nogah, stopala so primrznila k podplatom. Kdor je imel s seboj su-he nogavice, je bil rešen. Toda tako srečni so bili le redki. Mraz je bil vse hujši, noge in roke so ledenele. Kolona se je vi la proti Blažuju in potem na Igman. Strma pobočja, vzpenjali so se po lgmanskih hudournikih. Sarajevo je s svojimi lučmi mi-gotalo daleč spodaj pod njimi. Konji in ljudje so se vzpenjali, padali pod tovorom. Čeljusti so jim zmrznile, prsti so otrpnili, se lepili na železo pušk. Konji so padali, borci so se sklanjali k njim, snemali z njih orožje, si ga razdeljevali, dvigali konje...Vedno znova pa se je kdo oglasil I prividi. Pred seboj je videl hišo, in morala sta bili na najvišjem nivoju. To ni izmišljeno, da nismo pobrali jabolka, če nam gospodar ni dovolil. Tudi glave so padale, da smo obdržali ugled. Kjer smo hodili, smo prek noči menjali mišljenje ljudi. Če so bili še včeraj za četnike, so bili danes naši. Niso nam dajali le jabolk in kruha, vsak ve, da je to v naših krajih najbolj cenjeno, še več, sinove in hčere so puščali v naše enote. Pa nikomur nismo obljubljali, da se bo kdo vrnil živ. Od 1200, kolikor nas je bilo prvih borcev v Rudu, nas je danes živih še 200. Vedno so nas poslali tja, kjer je bila situacija najtežja. Nikoli nismo vprašali, zakaj ravno tja. Verovali smo v naše vodstvo, izpolnjevali naloge. Ves čas se je naša brigada polnila z novimi borci: z Dalmatinci, Krajišniki, Črnogorci, s 1'rekomorci, z Bolgari, Nemci, Italijani. 26.000 kilometrov smo prešli na naše poti - od Ruda 1941 do maja 1945 do Opčin pri Trstu.« d. Dolenc SVET BREZ BLEŠČtC Moja deklica ne bo nikoli odrasla Minki bo kmalu 40 let. Na oko je zrela ženska, le otroške oči izpričujejo, da je njena du-ševnost na ravni majhnega otroka. Z materjo, ki si je zdavnaj naložila sedmi križ, živita sami v hiši, ki jo je že davno tega načel zob časa. Socialna delavka, ki jo je nekoč prineslo mimo hiše, je materi predlagala, naj pošlje Minko v delavnico pod posebnimi pogoji, kjer bo v družbi "vrstnikov". Odrasli duševno prizadeti, ki jih sprejmejo v varstvo in na deio, se tam nauče marsikaj koristnega, kar jim v življenju prav pride. Pridobijo si delovnih navad, naučijo se znajti v vsakdanjem življenju, spoznajo denar. Brez nevarnosti, da bi se izgubili, pridejo na delo in spet nazaj domov. Materi je bilo pogodu, misleč, da si bo lahko za hip oddahnila, ko bo njena deklica ob dopol-dnevih v varstvu drugih ljudi. Dobro je kazalo. Z neizmernim ponosom je Minka prinesla domov prvi "zaslužek", bolj simbolično nagrado za delo v delavnici, a nekaj je le bilo. Toda ves čas se je bala drugih, prepričana, da ji hočejo nekaj hudega. Težko se je podrejala celo tisti prizanesljivi disciplini, ki jo od varovancev terja utrip delavnice pod posebnimi pogoji. Mati, ki je "otroku" vsako željo prebrala iz oči. je zato Minko vzela iz delavnice in ga f varnostmi zunanjega sveta skrila med štiri stene. Življenje gre spet po starem. Žensk skromno, od pokojnine po rajnem možu domestila, ki pripada Minki kot od* duševnemu invalidu. Matere ne skrbi, bosta prebili iz meseca v mesec, z iX vostjo in potrpljenjem nekako gre. Tud se je sprijaznila, da je življenje docela f la Minki, in da so se njene želje pač uffl Pa tega ne čuti kot breme. Nasprotno, Minko daje ostareli ženski moči, s ki krčevito upira bolezni in starosti. Kot b biti še dolgo zdrava in čila, da bi p svojo deklico, ki ne bi nikoli odrasla, V nikoli znala samostojno zaživeti. Kaj matere ne bo več? Niti misliti ni, da & vzeli k sebi sorodniki. Misel, da bo mo j otrok v zavod, materi ne da spati. Ka bo tam živela, daleč od okolja, ki ji jt[ brez svojega človeka, med ljudmi, ki se ji? Ko je le ne bi tako priklepala nase, " da je zdaj otrok nesposoben življenja i mi ljudmi! D. Z Drobiž trga žepe in vleče hlače dol Za kilogram kruha tri kilograme dinarskih kovancev Kranj, 29. januarja — Ko smo v petek v Živilini trgovini Storžič na Kokrici opazovali, koliko kupcev pusti drobiž na blagajniškem pultu ali reče blagajničarki, naj račun primerno zaokroži, smo prišli do zanimivega rezultata: od petnajstih jih je devet pobralo vse, do zadnjega dinarja, šesterica pa je kovance za dinar, dva, pet in celo deset dinarjev »podarila« trgovini, češ saj nam nič ne pomenijo, drobiž nam le žepe trga, polni denarnice in vleče hlače dol. Sklepamo, da ni tako le na Kokrici, temveč tudi v drugih trgovinah pa v mesnicah, bifejih, na avtobusnih in v vseh ustanovah, kjer imajo opravka z denarjem in ljudmi. Tudi v bankah. » Ko so časopisi pred kratkim objavili novico, da bo Narodna banka Jugoslavije vzela iz obtoka manjvredne kova nce, so ljudje pregledali žepe, ppredale, denarnice in hranilnike in začeli z drobižem prihajati pred naša bančna okenca,« je dejal Feri Horvat, vodja sektorja za posle s prebivalstvom v Ljubljanski banki - Temeljni banki Gorenjske. Ker banka nima stroja za štetje tako raznovrstnega drobiža (stari in novi kovanci), je treba šteti na roke. Večinoma to storijo že varčevalci sami, težko pa to opravijo starejši ljudje, občani, ki slabo vidijo, mamice z otrokom v naročju. V takšnih in podobnih primerih prevzamejo štetje naše delavke, to povečuje vrste v bankah in kajpak povzroča nejevoljo pri ostalih, ki čakajo na bančne storitve. V bankah že razmišljamo, da bi v občinskih središčih, v Kranju, Škofji Loki, Tržiču, Radovljici in na Jesenicah, odprli posebna okenca, kjer bi praznili šolske hranilnike in hranilnike predšolskih otrok, šteli drobiž in podobno. Na Gorenj- skem je namreč kar 44 šolskih hranilnic, ki ves privarčevani denar prenesejo na banke. Gre za vreče denarja, predvsem za kovance in bankovce manjših vrednosti.« Da bi se izognili prenašanju velikih količin denarja, so v Ljubljanski banki uvedli certl-ficiran ček. Z njim je mogoče v Sloveniji plačevati kupljeno blago, razne storitve, davčne, carinske in druge obveznosti ter v katerikoli enoti Ljubljanske banke v Jugoslaviji dvigniti gotovino. Št etje pa ni le zamudno, temveč je to tudi umazan posel. O smo se lahko sami prepričali: uslužbenec, ki je prešteval drobiž in bankovce iz otroških hranilnikov, je mmal po končanem delu najprej na umivanje ro k. Ljudje smo pač packi, z denarjem ravnamo grdo, v roke ga dobi na desetine in n a stotine (umazanih) rok... Ste se morebiti kdaj vprašali, koliko denarja (ne tt«, vrednost, temveč na tež" li dati za kilogram kruh 800 dinarjev. Bojan M oddelka za posle s prebi poslovni enoti Ljubljaf v Kranju in vodja iz> Feldin sta nam pomag takšnih (približnih) izr en kilogram kruha bi več kot tri kilograme s| skih kovancev,skoraj < ma novih kovancev po jin domala 90 dekagra petdinarskih kovancev Koliko kovancev, V-pet dinarjev, bi, reciJT" peljati v Kragujevac, d najdražji Zastavin avt< croma 2000, ki stan« okrog 52 milijonov din' smo prepričani, ali je i nalnik povedal pravo t ne, toda nam je prišlo n1 58 ton - torej kar neka) vornjakov. In kako veli! morali vzeti s sabo, če 500 — dinarskimi banke avtomobil enake vredt čun je pokazal, da gre' nino skoraj petino kubi tra. V poslovni kovček t ga kupa denarja ne bi trebovali bi velikega, kot so ga včasih imeli nje prek luže. Je za vse to kriva infp Inflacija je le posledic ljudje. C IZ ZGODOVINE 1*1 NOB (8) Ivan Ja Ustanovitev in začetki življenja Kokrške čete Med načrtovanjem okrepljene zimske vstaje je gorenjsko vodstvo računalo na poživljeno partizansko delovanje tudi v okolici Krvavca. Zato naj bi tudi tam ustanovili partizansko četo. To nalogo sta dobila Stane Bočan, član okrožnega komiteja KP Kranj in celica KP v Šenčurju. V la namen so se pri sekretarju Pipanu — Lenartu v Šenčurju sestali komunisti prve decembrske dni 1941. Drugemu sestanku, ki je bil 9. decembra 1941, posvečenem ustanovitvi prepotrebne čete, je poleg domačih komunistov-kajti na drugo v teh nevarnih zimskih časih niso mo^li računati —in Stanega Bečana prisostvoval tudi Lojze Kebe-i Štefan iz pokrajinskega vodstva. Z njegovo pomočjo so četo tudi osnovali in postavili najprej poveljstvo. Za komandirja je bil postavljen že imenovani Stane Bečan, za politkomisarja pa Pavel Svetelj. Ta dva sta dobila nalogo, da četo sestavljata naprej, kar je bilo zlasti v teh krajih in času sila težavno in tvegano. Četa naj bi delovala po obsežni in zelo nevarni kranjski ravnini, pod Storžičem in vse tja do obronkov Krvavca. Na tem območju ni bilo tovarn in tovarniškega delavstva, zato je bilo dviganje upora med dvomeči m kmečkim prebivalstvom dosti težje, kot v industrijskih krajih. Zato je bila četa, ki je dobila ime Kokrška (nekateri trdijo, da Kr-vavška, kar pa bistva ne menja), ob rojstvu le majhna skupina, ki se je zbrala blizu Šenčurja. Utaborila se je na Možjanci, kjei ••• je zadrževala do 6. januarja 1941. V času od prve četne skupine, ki je štela 1«' 1 borce, pa do 3. februarja je četa kljub zimi m okupa torjevem nasilju (tedaj so pogosto steljali talce in zapirali izdane aktiviste) postopoma narasla na 32 mož. Največ novincev naenkrat je prišlo 3. januarja, in sicer U). Bili .so iz Vogelj. To je bila v tem obdobju vse od Begunj pa do Kamnika edina partizanski enota, le višje pod Stolom je bila še Jeseniška četa. Z Možjance je četa sredi vse hujše zime opravila dve akciji. Eno v Vogljah, eno pa v dolini Kokre. V stikih je bila z aktivisti v Šenčurju, v Dvorjah, (Jane/. Kopici), v Velesovem (Franc Sajovic), na Praprnlni polici (Janez Kibnikar), posebno pa /. mlinarjem Ti netom Kokaljem ob Kokri na Visokem in tudi v Cerkljah (učitelj Jule Lapajne). Na Možjanci pa ji je bil v posebno oporo Miha Jagodic - Štern. Nemci so Četo pod Krvavcem kmalu začutili, jo neprestano zasledovali ter jo tudi odkrili. A lovec Janez Martinjak z Ambroža je ponoči prigazil v četo in jo obvestil, da jo bodo Nemci 3. februarja /.ju R k k K N traj napadli. Zaradi Mag vega nočnega obvestila £ takoj premaknila, in si»* Štefan j i gori. Policistih udarili v prazno, zaradi ip tri dni aretirali več osi domačinov. Med njimi i( neza Martinjaka. ^ Vendar pa so zasleduj} cisti pod Krvavcem odk zanske sledi, ki so vodi prek Kokre in v Bašelj lačni in prezebli borci sOT večeru umaknili prenoj! Dolenčevo kočo pod Sv. cem. Tam pa so jih takoj5 policisti. V spopadu si? Franc Zupane ml. iz V' Vinko Burni k s SkarU* njen, nato ujet m ustreljb bil tudi Srečko Dermasti so policisti z Zupancem l žgal i. V takih trdih in hudih okoliščinah se je četa v>\ navzdol na Visoko k 't Kokalju, ki je takoj pOSJ nje. Sem je prišla še i borcev iz Cankarjevega! na, kmalu pa se je četa |l lila. Zimska vstaja pod KI torej ni bila množična, k1 lo edino prav, temveč je ' | la postopoma. Vanjo so čevali borci, ki so to -izjemami - tudi ostali, ji Prihodnjič: Jeseniška '( _ ^ Kdo zna noč temno razjasnit, ki tare duha? Kdo ve kragMlja odgnati, ki kljuje srce od zore do mraka, od mraka do dne! Urednikova beseda Druga številka Odprtih strani je posvečena slovenskemu kulturnemu prazniku. Uvodnik je napisal prof. Miha Naglic iz Žirov, na drugi strani objavljamo misel s srečanj« gorenjskih pesnikov in pisateljev, ki ga je pripravila novinarka Lea Mencinger, na tretji lahko preberete anekdote o Prešernu, kot jih je zbral in zapisal naš dolgoletni sodelavec in prešernoslovec Črtomir Zoreč, zadnjo pa smo odprli zapisom o knjižnih novostih, odmevov in zapisu o še enem velikem Gorenjcu — Blažu Kumerdeju. Tretja številka odprtih strani bo odprta gospodarskim temam. Izšla bo 19. februarja. Leopoldina Bogataj Z MIHA NAGLIC Prešeren in mi — med kranjstvom in svetovljanstvom čemu v naslovu zajeti razpon? Mar ni pretirano širok? Saj je bil Prešeren vendar Slovenec, prvi pesnik slovenstva sploh! res, toda tudi slovenstvo ima •Vojo usodo. Nepretrgoma se •Preminja, v Prešernovem času j* bilo gotovo zelo drugačno, globoko v svojem bistvu pa isto kot Hma Naša kranjska dežela je še ožja, svet pa še širši. In Pot od domoljuba do svetovljana £ kil« veliko dališa in nevarnej- bodisi v popotnem bodisi v duhovnem oziru. Prešeren jo je Prehodil. S svojega gorenjskega «Oma je bil "speljan" v svet, k izborom takratne omike, se od °jih vrnil v domovino in v njej *&sejal seme, ki je tako bogato porodilo, da se vsakršno avtentično slovenstvo še danes oplaja £b njem. prešeren je zasijal na našem ne-~U kot zvezda vodnica že takrut, *o slovenstvo še ni bilo pravo ?ulturnopolitično gibanje, ko se te šele porajalo iz nasprotja med *Vs.troslavizmom enih in lliri/.-"ftom drugih Iz njegovegu delu •O se navdihovali protagonisti ?lovenstva v časih, ko so se v* sk«nju možnosti nacionalnega **dinjenja in notranje avtono-.^'je prebijali med čermi unita-' ^Učnega jugoslovanstva in pro-t j^tarskegu internacionalizma. I'1 danes, ko smo v svoji republi i f1 in v "skupnem slovenskem Julturnem prostoru" dosegli ečjo stopnjo nacionalnega zedi-JJ*nja kot kdujkoli poprej, a Oramo na novo utemeljiti svoj ložaj v jugoslovanski skupno-in v svetu, se vprašajmo: i /*rn lahko Prešeren tudi v tem javnem in nepredvidljivem ^Ožaju Še kaj pove? ^d slovenstvom ... naprej želimo spomniti na ti-1»'' kar je tako lepo izrazil Ivan ."jatelj /. besedami ^Renialnem pojavu Prešerno iui J'' mla dosegla slovenska javnost svoj zenit. Kakor te-^i*. vitek, nebotičen obelisk ' [jfijl njegov duševni lik še danes n.imi i/ osrčja ■lovenik* ^lje raste v najvišje tedanji' svetovno ozračje - še do danes nespoznan..." 1 V obelisk, katerega vrh se izgu-blja v vrtoglavih višinah duha, je okamenelo Prešernovo delo in kot tako nam še danes kaže pot. Nemalo jih je, ki pesniku iz kranjske domačnosti v to visoko -o moreio ali i;',r!"»i««i vy<..v~,- - - nočejo slediti. Od tod pogost očitek, da je bil kozmopolit, svetovljan; kako bi tudi ne bil, ko pa je imel z vrha svojega obeliska tako širok razgled po svetu. Ven-dar na Kranjskem taki "posvet-njakarji" nikoli niso bili posebno cenjeni. Da je tako, se vidi že v jeziku. Slovar slovenskega knjižnega jezika navaja ob besedi "kozmopolit" naslednjo rabo: "odtujil se je domovini in svojemu narodu ter postal nekakšen kozmopolit". Za "kozmopoliti/.em" pa pravi, da je "na/.or, po katerem človek ne pripada posameznemu nurodu, državi, ampak svetu kot celoti". Nusprotje kozmopolitizma je "patriotizem": "ljubezen do domovine, naroda, držuve; rodo ljubje, domoljubje". Kaj je bil potemtakem Prešeren? Patriot ali kozmopolit! "Zadovoljni Kranjec" ali "državljan sveta"? - Oboje! Njegova veličina je ravno v tem razponu, v katerega napetosti se vzdržuje čvrsta in plodna ve/, med domom in svetom. Seveda pa nam ta ugotovitev še ne daje pravice, du storimo tisto, kar je pri nas običajno: da Prešerna, izborno razpetega med kranjstvom in svetovljanstvom, zložimo v žepni format in razglasimo za rodoljubnega stihotvor-ca in nacionalnega aktivista. Prešeren je bil namreč po svojem "duševnem profilu" ravno nasprotno: individualist, fraj-gajst I in pesnik, ki ves čas sili ven iz proo/.kega okvira svoje kranjske province Sociokulturna podoba le te pa je bila tisti čus približno taka: v mestih je prevladovalo nemško govoreče meščanstvo, na deželi pa preprosto slovensko kmečko ljudstvo, iz katerega so se nekateri posamezniki po lestvi socialnega vzpona prebijali v meščanski svet poslovnosti, politike in kulture. Vendar jih je bilo med tako povzdignjenimi in izobraženimi Kraniri malo. ki bi bili slovensko zavedni, še posebno ne v političnem oziru. O kakšni načrtni in organizirani slovenski politični aktivnosti v prvi polovici XIX. stoletja pač še ne mo remo govoriti. Bilo pa je že tedaj nekaj takih, ki so skrbeli za kultiviranje jezika slovenskega ljudstva: na eni strani janzeni-stično orientirana duhovščina, na drugi v svetovne horizonte zazrti posamezniki. In med slednjimi sta se pojavila dva, ki sta imela - kot že nekoč Trubar -ponovno vzpostaviti posredovanje med domom in svetom ter zapeljati kranjsko barko v svetovne kulturne tokove. To sta bila Gorenjca Matija Čop in France Prešeren. Slovensko domovanje oblije tedaj "sijajni val naše klasične Čopove Prešernove romatnike, oprte na svetovne horizonte in zasidrane v romantični umoval-ni filozofiji nemški." 3 Znotraj romantike kot take sta prevladovali dve struji. Ena se je iz trpeče duše izlivala v ocean svetobolja, drugu se je napajala pri ljudskih virih in povzdigovala ljudsko omiko. Obe je obvladovala temeljna disharmonija med življenjem in idealom; prvo v zasebni sferi, drugo v nacionalni. Prešeren je pripudal obema; intimno predvsem prvi, občasno pa se je angažiral tudi v prizadevanjih druge. "Prešeren govori navidezno bolj v svojem imenu, nego v imenu naroda, ki še ni čakal pripravljen pred vrati časa, ampak je imel priti šele po njegovi smrti. Pri tem pa temelji Prešeren tako globoko v svojem plemenu, da bi tudi takrat, kadar govori sam zase, govori in misli obenem za svoj narod." 4 ... in jugoslovanstvom Prešeren torej izhaja iz svoje kranjske oziroma slovenske "plemenske" biti ter se pod vplivom antičnih in romantičnih idealov razvije v izrazito individualnega ustvarjalca. Take so tudi njegove pesmi: enkratne in same sebi namenjene. Če jih kot take še kdo prebira, UtMUFlua ».i v ujm iiaIVu bolje! Zakaj šele po tem si lahko dovoli pravico, da odkriva v njih odseve takratnih družbenih dogajanj in jim pripisuje razne skrite tendence. Ena glavnih kultrunopolitičnih tendenc predmarčnih let pri nas je bil t.i. ilirizem (idejni predhodnik kasnejšega "jugoslove-narstva" in današnjega "integralnega jugoslovanstva"), stranski produkt Kollarjevega literarnega panslavizma. Temu sicer še ni šlo za enotno državo vseh južnih Slovanov, pač pa že tedaj za jezikovni unitarizem, ki je hotel južnoslovanskim narodom že v samem začetku njihove nacionalne prebuje vsiliti enoten - hrvaškosrbski - knjižni jezik. Prvak teh prizadevanj je bil Ljudevit Gaj, njegov slovenski oproda pa Stanko Vraz. Prešeren se je temu zoperstavil z besedami: "Tendenca naših carmina in druge literarne delavnosti je samo ta, da bi gojili naš materin jezik. Če imate vi drugačen smoter, ga boste težko dosegli. Združitev vseh Slovanov v en knjižni jezik bo ostala najbrž pobožna želja." "Zdi se, kakor da bi dr. Gaj in drugi slovanski literatje resno mislili, naj bi se slovenski in ilirsko—srbski jezik spojila v enega, ali pa celo, naj bi slovensko narečje kot knjižni jezik prenehalo in se za naprej pisalo samo še srbsko. Jaz sem o neizvedlji-vosti te ideje subjektivno prepričan, vendar se doslej nisem na noben način bojeval zoper njo, tudi mi sicer ni nihče znan na Kranjskem, ki bi bil delal proti temu početju." "Mi "Gornji Ilirci" smo še zelo mladi, kar zadeva knjižni jezik, zato je prav, da počakamo rezultat tujih skušenj." "Sicer pa želim ne samo panslavizmu, temveč tudi panilirizmu najboljše uspevanje; vendar mislim, da je treba vse, kar je vzklilo, pustiti rasti pri miru do dneva žetve, zato da bo Gospoda (to Pan) na sodni dan mogel ločiti dobro od slabega" 5 Tako se je že Prešeren zoperstavil namenom nekaterih rojakov, da bi žrtvovali našo slovensko kulturo in jezik kot njeno hrbtenico vseilirski enotnosti v prid. Anticipiral je stališče, ki ga je kasneje definiral Cankar in se ga držimo še danes; da je jugo-slovanstvo politično, nikakor pa ne more biti kulturno vprašanje! Jugoslovanstvo naj se izraz« y Uit.u...w. »uucvaii, m so skupne vsem našim narodom: obramba, zunanja politika, skupni trg... Sicer pa naj se vsak razvija avtonomno in suvereno. In na tak način, da ne zaidemo vsi skupaj v osamo, temveč ostanemo zmožni za enakopravno vključevanje v vedno nove in neizogibne mednarodne povezave. Pri teh zdaj ne gre več za to, da bi se morali tisti, ki vanje vstopajo, odpovedati svojim posebnostim. Poenotenje, unifikacija sveta se dogaja samo od sebe na enotnem svetovnem trgu, v uvajanju novih, kompatibilnih tehnoloških in komunikacijskih sistemov. V vseh teh ozirih si postajajo različni deli sveta zmeraj bolj podobni in dostopni. Mi vsi postajamo državljani sveta, tudi Če po duhu nismo svetovljani. Vendar ni zato nihče - vsaj načelno ne - prisiljen, da bi se odrekel svoji notranjepolitični avtonomiji, svojemu jeziku in kulturnim posebnostim, svoji drugačnosti in partiotizmu. Nasprotno: vse našteto se vedno lju-bosumneje čuva in neguje in ravno te razlike so tiste, ki dajejo sodobnemu svetu svoj čar. Na eni strani "unitarizem" coca — I cole, na drugi bogastvo razlik, ki raste in čaka na žetev. Tako kot Prešeren ni podlegel panilirističnim utvaram, tako tudi mi ne smemo poklekniti pred današnjimi unitarističnimi vrači, ki v svojih preživelih političnih ritualih venomer izklicujejo že skoraj povsem izpraznjeno in tolikokrat zlorabljeno parolo o "bratstvu in enotnosti" kot nekakšno magično formulo -kakor bi hoteli t njo ukrotiti mo- derne duhove in jih priklicati nazaj v steklenico, iz katere zatohlega vzdušja so ušli. Da bi lahko še naprej čarali po svoje in v svoj prid. Jugoslovanski narodi bodo menda tudi brez njih in kljub vsem razlikam že našli skupni jezik za sporazum v spremenjenih razmerah — ne da bi se moral zato kdorkoli svojemu lastnemu odpovedati! Edinost, sreča, sprava k nam. naj nazaj se vrnejo; otrok, kar ima Slava, vsi naj si v roke sežejo, da oblast in z njo čast, ko pred, spet naša boste last! 6 program", kakor ga je izrazil v Zdravljici, tej "visoki pesmi slovenske prihodnosti". "Slovanski svet je bil tudi Prešernu impozantno, ogromno torišče, navdajajoč ga s samozavestjo in ponosom, a torišče, na katerem se uveljavlja svobodna volja vseh, ne pa diktatura posameznikov ali poedinih delov. Tako vsaj jaz razumem njegove znamenite verze iz "Krsta": !\ar več sveta otrokom sliši Slave, Tje bomo najdli pot, kjer nje sinovi, Si prosti voljo vero in postave." 7 Med slednje pa sodijo tudi in predvsem — ustave! OPOMBE 1 Ta zapis pravzaprav ni rezultat lastnih raziskovanj; je le nekakšna kompilacija, priložnostno sestavljanje ugotovitev dr. Ivana Prijatelja, velikega raziskovalca slovenske kul-turnopolitične in slovstvene zgodovine. Citirana mesta so iz njegovega dela "Duševni profili slovenskih preporo-diteljev" (1921); navajam jih po izdaji v vsem dostopni zbirki Naša beseda: I. P., Izbrano delo, I. Lj. 1970, stran 223-224. 2 Tako so v avstrijskih časih rekli ljudem, katerim je bilo prirojeno ali privzgojeno tisto nevarno nagnjenje k temu, da mislijo s svojo glavo. 3 Glej op. 1, stran 98. 4 Prav tam, stran 187. 5 F Prešeren, Zbrano delo. Naša beseda, MK, Lj. 1969, strani 351, 353, 356 m 357. 6 Prav tam, stran 30. 7 Glej op. 1, stran 220. @@5S@5ScJJg^Ckl-AS 10. STRAN j/tam' Petek, 5. februar) Gorenjsko srečanje pisateljev in pesnikov Gorenjsko srečanje pisateljev in pesnikov Goret Dialog je vezivo mosto Zamisel, ki smo jo pri Gorenjskem glasu imeli že kar lep čas, se je minuli ko tedna lahko uresničila: v čast slovenskega kulturnega praznika so se zbral. renjski književniki, pisatelji in pesniki, znani, manj znani, uveljavljeni in manj havijeni, taki, ki se s pisano besedo pojavljajo v gorenjskem in tudi slovensc kulturnem prostoru. Da se književni ustvarjalci znajo tudi oglašati, da imajo > sikaj povedati in da so ta mnenja tudi zelo različna, vsa pa izvirajoča iz la ustvarjalne prizadetosti in hotenj, se je pokazalo v tem pogovoru, ki ga je sprj* vodil mag. Viktor Zakelj. Večeri, ki so se začeli s književniki, se bodo nadalje\ srečanji, na katere vabimo in pričakujemo k besedi tudi ustvarjalce, razumn j drugih področij dela in ustvarjanja. Karel Leskovec, Mile Pavlin, Ivan Jan in Jože Peternelj VIKTOR ZAKELJ Nagovor gorenjskim piscem Davno je že tega, ko sem razmišljal, pa kasneje zapisal, da imamo Slovenci pravzaprav dva praznika: — 8. februar .n 27. april. V tem vidim koncentrirano zgodovino slovenstva, a obenem prav ta dva praznika zaobjemata tudi moj nazor, mojo življenjsko, in če hočete, tudi politično filozofijo. 8. februar Razumem ga kot izraz posebnega pomena kulture, ki ga je imela v zgodovini maloštevilnega slovenskega naroda. — potrjuje tradicionalno slovensko intelektualno odprtost v svet, kateremu smo vedno dajali in seveda od njega tudi dobro in slabo sprejemali; — še osebna nota: vedno '.nova me usmerja k vsemu lepemu, kar je ustvaril človeški um. 27. april — simbolizira odpornost in upornost našega naroda do nasilja, ki se je in se zgrinja na nas zdaj od zahoda, severa ali juga; — govori o pluralnosti kot pravica biti različen v prostoru, ko so unitarizmi, centralizmi, egalitarnosti, skratka nasilno enotenje vsega in povsod ne le zgodovina, ampak tudi kruta praksa sedanjosti; — je izraz spoznanja, da ima pa^tj ... I. ., I..... , 1 o \r coria- Ilci-s liaiUU \i i i i ■'-v. ■..... m . uruvr.m listični družbi, ki je to le, če je ekonomsko učinkovita, socialno pravična in demokratična; — govori o pripravljenosti našega naroda, da živimo skupaj z drugimi južnoslovanskimi narodi v enakopravnem parterstvu skladno z ljudsko modrostjo: čisti računi, dobri prijatelji! Dolgo je že tega, ko mi je prijatelj IiOJze Briški dejal kot starejši izkušen človek, da je takega mnenja tudi akademik Josip Vidmar, ki pa menda tej misli dodaja, da Sloveči 8. februar praznujemo, ga jemljemo za svojega, ne pa tudi 27. april. Dodajam: spet neizprosno potrdilo naše hlapčevske poti in dolgolet- ne prižnične vzgoje! Zal. Živeti nam je v poglabljajoči se krizi, ki s tisočerimi popadljivimi zobmi grize socialno, narodno in državno tkivo. Kdaj in kako se bo ta zver umirila, ne ve nihče prav natančno. Bati se je, da bo po stari balkanski navadi ondehala šele po krvavem plesu. Toda sredi te grozeče temni-ne, ko trepetamo, da bodo grozeči bliski vsak čas razparali toliko let slikano idiliko, se naša slovenska družba vrača vase, preverja svoje korenine, utrjuje načeto identiteto, ustvarja mostove med še včeraj sovražnimi bregovi, resno deluje na redefi-niranju socializma, išče novo ravnovesje med nacionalnim in razrednim, javni delavci hočejo delovati javno, politiki se borijo za podporo polisa, republika hoče biti javna zadeva in še bi lahko našteval. To je edino, kar razveseljuje, kar daje upanje, da se bomo vendarle postopno izvili iz te večplastne krize. In še nekaj: to je pot, kalvarijska sicer, za mnoge nerazumljiva, veliko jo ima za zmotno, mnogim pomeni vračanje nazaj, a vendar edino ta nas more dokončno konstituirati kot narod, kot nacijo. Naša gorenjska družba je dokončno izčrpala možnosti nadaljnjega ekstenzivnega razvo ja. Gospodarski razvoj, utemeljen na klasičnem industrializ-mu, je že resno ogrozil ravnovesje v naravi, razpoložljivi naravni resursi že dolgo niso več v funkcijii uresničevanja interesov avtohtonega prebivalstva, za izobražence skoraj ni več delovnih mest v obstoječi gospodar ski strukturi, tuja govorica na avtobusnih in železniških posta jah, seznami prosilcev solidarnostnih stanovanj, kriminalne kronike v časopisih itd. so zgovorni dokazi cene tega modela razvoja. Sedaj je skrajni čas za kvali tativni zasuk. Ta pa je mogoč le ob spremenjeni zavesti, ki jo zmorejo modulirati le ljudje jasne programske orientacije, ki so sposobni govoriti v večini razumljivi govorjeni in pisani be-sedi.V tem je treba iskati razloge za pluralnost slovenskega tiska, zato so pripravljeni slovenski politiki hoditi v "Zajčje dobrave" (jutri bo morda treba tudi v "Volčja žrela"), zato se rojevajo novodobna taborsKa gibanja na Slovenskem, .n Končno — tudi to naše srečanje, ki, upam, da ne sme biti zadnje, je izraz tega novega časa, je v funkciji oblikovanja neke drugačne zavesti, ki je predpogoj za prepotrebno družbeno prenovo. V 49. letu prejšnjega stoletja, v času torej, ko se je kolo gospodarskega in družbenega napredka začelo naglo gibati, je v tem našem mestu nehalo biti srce Franceta, ki je za toliko desetletij prehiteval svoj čas, da resnično ni mogel biti tedaj razumljen. Sedaj upam, da ga razumemo. Toda pozor: mar nismo tudi sedaj v fazi gospodarskega in družbenega vrenja - enem tistih, ki jih v tem prostoru ni nikoli manjkalo? In v trušču takih družbenih prerivanj se rado dogaja, da misli vidcev utišajo glasniki in oblastniki sedanjosti in zgodovine. Zato kaže napeti čutila, da nam prihodni rodovi ne bi mogli očitati slepote in glu- Ko se tudi sam pridružujem že izrečenim čestitkam ob skorajšnjem kulturnem prazniku, obenem odpiram razgovor, ki naj bi vsaj v skromnem delu ujel utrip času, ki nam ga je živeti. Smem biti preroški in upati, da bi se nocoj, v tem hramu žlahtne vinske kapljice, miljoju, ki je tako domač slovenskim častilcem najrazličnejših muz, mogla poroditi že - v vabili sicer kmečko nerodno prikrita - ideja po pogostejših tovrstnih srečanjih, ki bi — če nič drugega -popestrili kulturni in politični utrip našega Prešernovega mesta. Viktor Zakelj In Igor Torkar Srečanje v vinoteki hotela Creine je začel ŠTEFAN ŽARGI, direktor in glavni urednik Gorenjskega glasa, ter kot gostitelj pozdravil zbrane goste. V imenu soorganizatorja prireditve, gorenjskih občin, pa je književnike in druge goste pozdravil IVAN TORKAR, predsednik sveta gorenjskih občin in predsednik kranjske občinske skupščine. Z zadovoljstvom je v nagovoru ugotovil, da so kulturni ustvarjalci na Gorenjskem v preteklosti in tudi danes dali brez dvoma velik pečat kulturnemu in zgodovinskemu razvoju tega kraja kot tudi vse slovenske dežele. »Skozi besede naših pomembnih mož je svet spoznaval ta delček Evrope, ter tako lahko ugotavljal, da tu živi slovenski in ne kak drug narod. Vsako obdobje književnosti je imelo tudi na Gorenjskem svoje velike ljudi, velika imena od protestantizma pa do danes«, je dejal Ivan Torkar. Življenje današnjega časa z vsemi pozitivnimi in negativnimi platmi opisovati in s tem ohranjati zanamcem pa je v veliki meri odvisno prav od književnikov. Še posebej pomembno pa je danes širiti spoznanje, kaj pomeni kultura za narod, je v nadaljevanju svojega nagovora rekel Torkar in opozoril, da v iskanju izhodov iz ekonomske krize jemljemo prepogosto prav pri koreninah, kar ima lahko tudi največje negativne učinke. Vsak narod mora pač za svoj kulturni razvoj poskrbeti sam: tudi ta gorenjski prostor. Morda je prav uvodno razmišljanje Viktorja Žaklja o praznovanju dveh slovenskih praznikov spodbudilo gorenjske književnike, da so spontano in brez zadržkov razpeli pred sabo misli značilne za čas, splošne krize kot tudi krize kulture. Za kulturne ustvarjalce značilno prizadeto odzivanje na takšne barve časa je najprej začel FRANCI ZAGORIČNIK. V daljši razpravi . je prizadeto lotil razčlembe problema vpliva politike na umetniško ustvarjanje. »Umetnost kot umetnost je razvezana od določenih zunaj umetniških, neposrednih kulturtregerskih nalog. Pruvega umetnika lahko da nič ne briga neposredni družbeni angažma. Svoj družbeni alibi luhko pokrije /. ustvarjanjem duhovnih in kulturnih vrednot, /.uradi katerih je njegova družbena izolacija skorajda ustvarjalni predpogoj. Ne samo, da z ustvarjalnimi rezultati svojega dela lahko odkupi grehe svojega i/.ostunka v neposredni dru/.heni prisotnosti, seveda za ceno kakršno si sam določi in jo tudi plu-cu.e Ne U' TOMAŽ ISKRA, ki je načel potrebo gorenjskih ustvarjalcev po povezovalni reviji, tudi precej kasnejših govornikov je načenjalo ta problem. Kaže, da Snovanja, ki so izhujula kot priloga Glasa, niso pozabljena in da so ob drugih revijah kot so Žirovski občusnik, Loški razgledi na Gorenjskem še vedno močne želje po skupni kulturni povezovalni reviji. IGOR TORKAR m in mogel kaj, da ne bi razložil, kako se strinja s 75 odstotki tistegu, kur prinaša Nova revija, /. ostalim delom se pa ne. Postavil pa se je v bran politike, vendur pa le v toliko, da |t«^p kaŽ6 napadati km CtlotO, k^M'i-a\ .'.H a i počenjamo Kon čno imamo tudi Slovenci med svojimi vodilnimi politiki kudre, ki jih vendarle kaže zelo podpirati. »Z nasiljem pa ne pridemo nikamor, je rekel Torkar. Nit pogovora, ki se je med književnimi ustvarjalci Gorenj ske /arela ple .ti prav okoli pro blema vpliva politike na ustvar- jalnost, je povzela tudi NEZA MAURER. »Književniki smo veliki individualisti, vsak po svoje delamo, po svoje mislimo. Vsi pa pošteno mislimo za našo družbo, za našo skupnost in, če hočete, za naše bratstvo. Ker pa smo književniki individualisti, je pravzaprav z nami zelo težko manipulirati, težko nas je prevzgajati, ne da se nas vpreči. Kadar pa gre naši skupnosti težko, smo ji pravzaprav opora. Kajti tisti, ki sam trdno stoji, se ga tudi ne da podreti, * je dejala pesnica Maurerjeva in dodala še to, da so za krizne čase bila prav značilna podobna zbiranja književnikov, zato je tudi to gorenjsko prav dobrodošlo v času, ko ljudje vse manj kupujejo in tudi berejo knjigo. Literati naj ostanejo literati, zgodovinarji pa zgodovinarji, je ugotovil IVAN JAN, ko je govoril o zgodovinskih podatkih, izredno zanimivih za Gorenjsko. Čeprav se sicer ukvarja z zgodovinopisjem, ga neprestano mika, da bi te podatke uporabil tudi v literarnem delu. No, sam se tega verjetno ne bi lotil, škoda pa bi bilo, če se tega ne bi lotila druga, spretna peresa, ki jih na Gorenjskem ne manjka. Dotaknil se je tudi povezovanja na Gorenjskem, ob odsotnosti revije ali priloge za kulturne ustvarjalce, ni mogoče prezreti tudi pomanjkanje enotnosti in povezave na drugih področjih: poglejmo samo kako so v različnih občinah plačani učitelji. Vsekakor ra/.de-iitev, upravna kot je, in tudi vsa druga organiziranost često prinaša probleme, saj se vsak drži za svoje. Njegovo misel je požel VIKTOR ZAKELJ : »Naša družba postaja diferencirana. Ko si prizadevamo za neko drugačno povezovanje ekonomskih subjektov, tudi za drugačno povezovanje političnih subjektov, je ta diferenciacija morda večja, kot bi smela biti. Če bo ta smer prevladala, se bodo tudi anomalije na duhovnem in materialnem na nek način uredile, upam, da tudi glede hiperorganlziranosti, na kar je opozoril Jan. Družba, ki Išče nek modus vlvendl, ki se skuša s svojo zgodovino In sedanjostjo na nek način poenotiti, tudi bega In isce neustrezne organizacijske In druge razlike. Mislim, da se bo življenje v letih, ki prihajajo, uravnotežilo v tistem pravem odnosu med celoto, med Gorenjsko In njenimi konstitutivnimi deli, občinami. To pa velja tudi za federalno raven..« VENO DOLENC se ni mogel znebiti občutka nekakšnega snubljenju, spravaštva, ki naj bi botrovalo srečanju gorenjskih književnikov s politiki. Menil je, da je politika in tudi Slovenci sploh rabila umetnike, pesnike in pisatelje pa še posebej, kadar nam je "šlo za nohte". To uči že /.godovina od Trubarja, Prešerna, Ketteju, Cunkarja, vsi so ži veli na robu eksistence. Toda kadar v viharnem času narod potrebuje trdne stebre, korenine, se spomni zavrženih pesni kov, pisateljev, po njim so se na primer imenovale brigade med vojno. Danes naj ne bi bilo kaj dosti drugače. VIKTOR ZAKEU je še enkrat obia/lo/il namen takega sreča nja in obžaloval, ker zaradi tesnega prostora ni bilo mogoče že takoj na začetku ob književnikih vključevati tudi ostale ustvurjulce. Za to pu bo, če bo vse po sreči, priložnosti dovolj na naslednjih srečanjih v tej zimi. "Sicer pa", je rekel Žakelj, 'sem proti temu, da bi prihajalo do profesionalnih zlitij, vsak nuj ostane znotraj svoje profesije. Sem proti temu, du bi se poisto-vetilu kulturu in politika, naj ostaneta vsaka na svoje V\aka ima svoje mesto, svoj medij, svoje poslanstvo. Zelo zadevam kot politični dc to, da bi ustvarjali dru/ mu mostove, da bi ustvž prepotrebno alianso, ki I na tem križpotju omogij preživimo.« O današnji družbeni zočaranju mlade gener govoril TONE PERCIČ. je zakaj more na primedi vilka Nove revije in tudBi številka za nas pred* šok, ko pa se vendar ulii slovensko narodovo id«j Prav vsak narod se morili jati s tem, se vedno spi* vsak dan in to delajo tu* narodi večji od našega, i in dolžnost je razmišljat« nacionalni identiteti, | ( kot je pravica in dolžno*: vojsko. »Menim, da smoli zabredli, gradili smo ki. visoko v nebo, zdaj pa se la podirati. Poglejmo zemljo, naredimo korak nizem, renesanso. Pono ramo odkriti, da smo lj' nismo ideologije. Če d< smo bili vajeni, da so se srečevali s pisatelji, zdaj preseči tudi to. Tud v tiste katedrale, ki naj drle...« je zaključil Perci . Temu, da mora biti ni neraciia kritična, je prit FRANĆEK BOHANEC, k znamo med drugim tud govi monografiji o Iva carju. Vendar pa je kot LEA MENCINGE Ni pol Naj mi bo dovoljenolj i tek razmišljati znova o fe krat razgovorjeni tomire. nje čase dobesedno ob. i koga od nas, sije s tevati se razliva i/, časopisni*'' in lebdi skupai s kav dimom nad razgretim Kaj se je za boga mile^ lo z nami vsa desetletja^ . da se zdaj s tako ihto, g jo bre/. primere, nekak j balnim kopanjem po la stih spravljamo nad tc pravzaprav muči: kuj ne moremo biti, kaj DUL \ nočemo biti in postati. ?' ^ Temu se ni hotelo »/oi izogniti niti razpravljala cev na srečanju goren ies teljev in pesnikov. '/. p čem bi se sicer splol renjci vendarle ra. drugih samospraše* to počenjujo od bli: nem prazniku ali zi > ti ga koli drugegu akti ir nutka? Kajti eno je m-"ilr vo: čeprav bi morali p log že zdavnaj, pa se elo pogovarjanja med ljuoe teli pri/.nuti ali ne zadnje čase. Namesto,'bi vsakdanja, kot je vsak *0 jo spoznavamo šele k* r< Ah morda zato še ne eni 1 radost polnokrvnega ?enerjanja. *IČ. < rimei JOŽE ŠIFRER se ni izo-n tudmi, ki je v bistvu preveva-predanje — svobodo ustvarja-iar un uveljavljanja mladih jo idjalcev v današnjem prav ; morhkem času. Za resnično no sp'tno umetniško ustvarja-ajo tt potrebna popolna svobo-išegamenil Šifrer. Toda starej-nišljateracija ni bila vedno te teti, od konca vojne naprej je lolžnosvobode ustvarjanja pres-a smCalo, to je skusil tudi sam. smo V 0 pa s« ejmo korak i. Poni smo 1, Če ć ia so s itelji, to. Tuc ki naj il Perfc Veliko pisateljskih kolegov je ustvarjalo pod hudimi pritiski, mnogi niso imeli možnosti izdajati svojih del, mnoge so sodno preganjali. » Vse to poznamo; vesel pa sem,« je rekel Šifrer, »da smo danes vendarle prišli do drugačne družbene klime in lahko rečem, da je današnja svoboda ustvarjanja mnogo večja kot takrat, ko smo mi začenjali pisati.« Pozval je tako mlade kot starejše književnike, da hodijo po poteh, ki so jih pred njimi že pred časom ustvarila najžlaht-nejša peresa gorenjske in tudi slovenske kulturne ustvarjalnosti. Borovi verzi o virjih, ki rjo-vejo čez gozdove in drevesih, ki se takrat korenin zavedo, so kot nalašč za označitev tudi današnjega časa. Končno pa je bila vedno usoda, pesnikov in pisateljev, da so bili duhovni vodniki naroda, vedno med njimi, pa tudi korak naprej. Približno dvourno kresanje j misli bolj ali manj iskrivih, pa spet razlag in tvornih prispevkov, zdaj s prizvokom razočaranja pa spet nenehne vere v napredek demokracije, svobode ustvarjanja, je nekako simbolično zaključila mlada pesnica ALENKA CEŠNOVAR, ki ni hotela govoriti ne o svobodi ne o politiki niti o tem, kdo ima prav, kdo ne. Vsem pa je podarila svojo pesem: a biti i. je prit .NEC, k gim tud \l O Iv« a je kot Samo bežen preblisk in zelo mlahav pozdrav sem v srcih in možganih mnogih. Ko pa hočem končati to nesrečno komedijo planejo vsi ti mlahavci zavistneži in pravičniki po meni. Moje življenje je naenkrat njihova last. jaz pa vam pravim — moje je lahko ga prodam lahko ga zapijem lahko ga vržem čez plot. Ampak odšla bom tiho kot da nikdar me ni bilo. ►oirez nadeva ovoljendomena mladih, tudi "si-znova f, kot je elegantno ozna-jeni ted-šo in po duši še vedno sedno on bojevito generacijo, ;ije s te\>r večera Viktor Žakelj, asopisniv kotu in ne pripevajo s k^.aunje vrste tja v os-razgretii oga m^enečem niso gorenjski deseueii pisatoljj drugacni od lk° 1 UJihov ugled, pomen nji rv- '"'^Vla, ne nazadnje tudi ijem po a z njjnovjm osebnim :n<),,,i" i se tako, kol se na nuC'' . nas dogaja, ne more ,n p„šta!,Hav,,i m> v K"»P»eset let (1870-1879) je Janez Trdina zapisoval v 27-zapisnih knjižic, da bi popisal »podobo pravega značaja slovenskega naroda na Dolenjskem in v to služijo prekrasno ne le resnične prigode in reči, ampak tudi basni, kriva mnenja in laži *tere si pripoveduje ljudstvo o raznih prilikah svojega življenja. Meni ni nikoli le na misel prišlo nabirati kroniko škandalov. Vsa data zapisujem edino le zato, da dobim pravo fotografijo našega naroda, kakršen je v svojem djanju, govorjenju in mišljenju, kakršen v svojih čednostih in napakah, kakšen v svoji sreči in nesreči in kakovi so vzroki in nagibi njegovega delovanja in njegove nemarnosti. To vodilo zahtevalo je zabilježiti tudi satirične ali lažnjive pravljice in govorice o raznih ljudeh in razmerah, ker se vidi tudi iz njih sočutje in nesočutje našega ubogega naroda, kar zmatram za potreben privesek za njegovega temeljitega poznanja...« Skoraj 3.300 zapisov nam omogoča razumeti obdobje po ukinitvi fevdalizma, za katerega je bilo značilno propadanje kmetijstva, industrija ni mogla sprejeti propadlih kmetov, zato se je širilo goljufanje, tatvine in beračenje. Goljufanje z menicami ni nikakršen izum Fikreta Abdića, saj v 10. zvezku na strani 485 beremo: »Na menice dobivamo denar se brez misli da bo treba plačati, zl. če je kak garant. Kdor je komu dolžan in mora plačati Iz podob prednikov je vesel kakor da dolg plačan bil, če dobi kje drugje na posodo.« Kdo še lahko trdi, da se je zgodovina v sto letih veliko spremenila? Trdina je v »zapisane knjižice« zapisoval posebej v dveh obdobjih 1870-1872 in 1877-1878. V prvem obdobju se nizajo zapisi o ljubezenskih idilah, noši, pitju, prehrani, volitvah, čitalnicah, nemškutarjih in vsem, kar se je Trdini zdelo vredno zapisa. V drugem obdobju se kratkim zapisom o vremenu, letini itd. pridružujejo še večje zbirke modrosti, pregovoro in šal o določeni temi npr. o sreči, vojski, ženskah, vinu... Vse zapisne knjižice povezuje Trdinovo opisovanje Dolenjske in Dolenjcev, zato jih lahko označimo za nenavadno zgodovinsko enciklopedijo dolenjskega etosa in eposa tistega časa. Toda, ne le dolenjskega, kajti Trdina je v mladosti živel na Gorenjskem, zato je čestokrat primerjal Dolenjce z Gorenjci. Mnenja, opisi in trditve v zapisih si često nasprotujejo (primerjaj kratek izbor zapisov o Gorenjcih!), kar bralca prisili, da si ne izoblikuje dokočne in veljavne sodbe, ampak mu omogoča kaleidoskopsko montažo o času in ljudeh, ki so živeli pred sto leti. Zapisi bralcu zgodovine ne spreminjajo v neko zgodbo, ampak mu preteklost puščajo odprto. Trdinove »zapisne knjižice « bodo dragocen vir za različne druboslovne znanosti, verjetno bo literarna veda morala revidirati svojo tradicionalno sodbo o Trdini kot o »folklornem realistu«. Poleg tega pa bi morale biti zanimive za običajnega bralca, saj so neizčrpen vir najrazličnejših branj, ki jih omogočajo »tematska kazala na koncu vsakega zvezka, tako da bo bralec kmalu odkril, da je na skoraj tisoč straneh Trdinovih antropološko-zgodovinskih spisov mogoče najti »sto romanov v treh knjigah.« Trdinove antropološko-zgodo-vinske spise sta priredila za tisk Igor Kramberger in Sne-žana Štabi s sodelavci. Njuna izdaja Trdine bo še dolgo veljala kot klasična in kot skorajda nedosegljiv vzor, kako izdajati slovenske klasike. Upajmo, da bodo bralci znali ceniti mukotrpno enoletno delo, kajti družba in založbe tega ne cenijo. Trdinove »zapisne knjižice« so izšle pri marginalni založbi KRT, kar je očiten dokaz za bedo »velikih založb.«. Skupen naslov Trdinovih spisov je »Podobe prednikov« z uredniškimi naslovi posameznih knjig: 1. knjiga — .... pohujšlji-ve za vsakega..., 2. knjiga — »Vsaka svinja naj si rije svoje korenje« in 3. knjiga — »Trezne vinske in praznoverne.« Knjige so vložene v zaščitni karton, na katerem je barvna reprodukcija risbe vinske trte »črrta tična« iz leta 1874, cena treh knjig je 19.500. O Gorenjcih in Dolenjcih Dve lastnosti dolenski sta posebno odurni a nehvaležnost in nepriznanje za prejeto dobro, b da se ne da prepričati popolnoma tudi naj pošteneje-mu možu — poslušal bo — verjel pa ne, naj mu pravi kdor hoče. — Gorenec je sicer bolj sirov, ali v teh dveh rečeh mož, da se da z njim kaj govorit in mu človek iz srca rad kaj stori (R.) Nadležno zdi se vsem Goren- cem ne le gosposkim in omikanim to hinavsko dolenjsko pozdravljanje, odkrivanje in v obraz — hvaljenje. Marsikteri ima raie da ga Dolenec eraia in zmirja kot v obraz hvali, za hrbtom pa ga po kačje pika. Po hinavski sladki so tudi dolenjski uradniki in sploh vsi stanovi, še vaše gnade: Ta in-famna medenost zmatra se celo za potreben del in za dokaz omike. '"iorenjec škrica zmirja v brk ri mu ne veruje nič. Dolenjec e v brk dobrika, za hrbtom pa opravlja (Gorenjec ignorira) •i ga zmatra za velo avtorite-o. iorenjke boje se škricev, raje !ajo kmečkim fantom. Dolenj ce škrice volijo Dolenjske misli o Gorencih: Gorenec je prvi za bikom — »ovori kakor bi rulil — je slepar nad vse sleparje — neusmiljen. Gorenjski duhovni jčitajo Dolenkam pijanost, ali pri nas se dobi že še dostih treznih in zmernih — Goren-ke pa ki so priselile se simo, so pa sploh brez ene vse naj veče pijanke. Dolenec je mnogo bolj naraven od Gorenca v vseh svojih veselicah, strastih in navadah, resp. razvadah. Pohotnica laj-dra se rada in očitno, kar naravnost zapeljuje tistega, ki j j je všeč. — Možje ki bi sloveli radi za veljake, se ga vpričo ljudi našverkajo in delajo škandale, ki morajo škoditi njih ugledu, ali pa se Če, ko jih pa žene duh k kupici, 'tako so tudi ženske očitne pijanke, kar zadržuje tudi rast deklic' (vpisano na koncu zapisa) Obrekoval bo sosed soseda in skor vsak vsakega tudi proti takemu, za katerega ve, da bo nesel besede obrekovanemu na nos. — Nevošljivost kaže se javno, na belem dnevu spod-kapa se zoprnik. Gorenec dela vse te in tako grehe skrivaj premišljeno, varuje se da bi ljudje ugnali njegov pravi namen, pravo misel, pravi vzrok delovanja ali nehanja. Dolenec ne pozna ne zadržkov vernih ne moralnih ne društvenih, ne postav spodobnosti in vnanjih obzirov. Gorenec pazi na se še v vilj" ne vselej — ali dostikrat zi. če je že ooij v le-tih — Dolencu treba je le 3 kupice pod kapo, da bo jel že kleti gospodo, kvantati, peti etc. kakor ga sili strast ali nagnjenje (kvantal bo tudi vpričo otrok, gospodo klel tudi če sedi kak gospod za mizo etc.l Gorence hvalijo Dolenjci da so možati, zastavni ljudje in da znajo kmetovati bolje od njih ali jih vendar tudi za nekatere reči grajajo, npr. zakaj nareja-jo tako ozke kraje kakor šent-jernejci ko je vendar očitno, da v razorih malo zraste. Na Kranjskem ni nikjer vse sreče: Dolencem manjka denarja. Gorencem vina. Dolenke mehkužne proti Go-renkam, še po letu se prehlade. Ko pero — Gorenke pa po zimi bose tolčejo perilo si po nogah o naj hujem mrazu in snegu. NAMESTO SKLEPA: Star pregovor pravi: Na Dolen-skem vsaka Gorenka postane pijanka. Dolenka rekla je Go-r^nhi.' s frnkelinom si začela, s firkeljni boš pa nehala, če jih boš imela za kaj kupiti. Gorenka pije doma mleko, na Dolen-skem pa še zanj ne vpraša. Kako ne bi bila pijanka, saj je Gorenka. Kar ne ve Bog ne hudič, ugane baba. Ko bi jemali Gorenci Dolenke, prišel bi zarod, da 'mu ga' ne bi bilo 'v lepoti' para pod tem cesarjem, rekel je prežeški graščak Andrej Smole Gorenci nimajo sreče v zakonu, ker ne jemljo za žene veselih Dolenk, Dolenci pa zato ne, ker se ne ženijo pri zastavnih Gorenkah, ko bi se menjali, bi bilo prav za oboje, trdili so'vinski' tovorniki (v poganski krčmi) Blaž Kumerdej Ob slovenskem kulturnem prazniku se spominjamo še enega velikega Gorenjca — šolnika, filologa in preporoditelja Blaža Kumerdeja. Zapis Branka Slanovica zaradi izredne dolžine objavljamo v dveh delih. Nadaljevanje bomo objavili na Odprtih straneh 19. februarja, (uredništvo) V letošnjem letu, točneje, 27. januarja poteka 250 —letnica rojstva, na Bledu rojenega šolnika in filologa, preporoditelja, Blaža Kumerdeja. Leto njegovega rojstva je 1738. Res je, da je Blaž Kumerdej nekoliko bolj znan v literarni zgodovini, pa še tam je dandanes bolj pozabljen. Morda je krivo temu dejstvo, da so ostala njego-vajilološka dela skoraj vsa v rokopisu in so tako ostala širši javnosti .skoraj nedostopna. Vendar bi delali velikemu Blejcu krivico, če bi sodili njegovo delo samo po tem, kaj so mu natisnili. Zato je prav, da se spomnimo ob tem pomembnem jubileju njega in njegovih zaslug za Slovence, za slovenski jezik in za slovensko šolstvo. Čas delovanja Blaža Kumerdeja opredeljuje doba dveh vladarjev takratnega avstrijskega cesarstva, cesarice Marije Terezije in njenega sina Jožefa II. To je tudi obdobje pravih preporodnih začetkov, ki so se odražali v literarnih delih tudi naših, takratnih preporoditeljev Marka Poh-lina, Jurija Japlja, A.T. Linharta in zlasti še Blaža Kumerdeja. Če poizkusimo slediti Kumerde-jevi poti od doma v šole in dalje, med preporoditelje, tedaj moremo ugotoviti, da je hodil v osnovno šolo v takrtano "Proštijo" na Mlinem, na Bledu, obiskoval do 1757 gimnazijo v Ljubljani, verjetno do 1759 filozofijo, bogoslovje pa vsaj v letih 1761 — 1762. Takrat je bil med ljubljanskimi študenti tudi Kamničan Jurij Ja-pelj, pozneje Kumerdejev sodelavec, zlasti pri prevajanju Sv. Pisma. Sicer se je slovenska preporodna miselnost najprej razvila pri Pohlinu, ki pa je večkrat pri tem prihajal sam s seboj v protislovja. — Ko je bilo Kumerdeju 24 let, torej pred prejetjem prvih redov na ljubljanskem bogoslovju 10. aprila 1763 je želel obravnavati mate- rin jezik. V tem času se je gotovo že zanimal za Ruse, se učil glagolice in cirilice. Razen branja Valvasorja in uvoda v Bohoričevo slovnico, sta na Kumerdeja gotovo vplivali tudi rastoča ruska politična veljava in nova ruska literatura. Kje se je zadrževal Blaž Kumerdej v času od 10. aprila 1762 do 1767 ni ugotovljivo. Znano je, da se je vpisal jeseni 1767 na Dunaju na juridično fakulteto, kjer je pravne študije tudi dokončal okoli 1771 in tako postal "Artium liberalium et Philosophiae Doc-tor", ali v slovenskem prevodu, "doktor svobodnih umetnosti in modroslovja". Vendar je po tem ostal na Dunaju kot "correpeti-tor iuris" na tamkajšnji viteški akademiji za v2gbjo diplomatov v Orientu. Za Pohlinovo slovnico se je na Dunaju zanimalo več Slovencev, med njimi Žiga Popo-vič, Matija Čop in Blaž Kumerdej. Ta trojica je sicer utegnila vplivati na preporodno akcijo v svojih okoliših, vendar ne tako, kot bi bilo pričakovati. Na Dunaju je Kumerdej nadaljeval svoje, že prej začete, slavistične študije. S kom se je tam družil, sicer ne vemo, smemo pa domnevati, da z Žigo Popovi-čem. Posebno pozornost pa so v njem vzbujale prav gotovo nemške knjige o Slovanih, med katerimi so ga zlasti privlačila Schloezerjeva dela. Med temi je vsekakor močno vplivala na Kumerdeja "Allgemeine nordische Geschichte", kjer avtor med drugim poziva slovanske jezikoslovce, naj bi kdo med njimi ustvaril nekako spošno slovansko filozofsko slovnico. Istočasno je Kumerdej tudi budno opazoval proces avstrijske šolske reforme. Verjetno je bil znanec Kappusa, ki je bil blizu avstrijskim vladnim krogom in je tako posredoval Kumerdeju informacije o šolskih vladnih načrtih "iz prve roke". Počasi je začel gledati na te načrte s stališča svoje preporodne miselnosti, ki si jo je še poglobil s študijem Schloezerja. V času svojega učiteljevanja na dunajski orientalski akademiji je videl prve uspehe nove dunajske normalke in opazil splošno zanimanje za šolstvo v vseh avstrijskih deželah. Želel je izboljšati tudi šolske razmere v svoji ožji domovini, Kranjski. Nepričakovano je priskočil na pomoč tedaj kranjskim preporoditeljem. V tem času je bil Blaž Kumerdej prvi Slovenec s točnim načrtom, kako spremeniti v novi, nemški šoli na Kranjskem jezikovno prakso v korist slovenščini. Tako je izdelal spomladi 1773 na Dunaju "domoljubni načrt, kako bi se dalo kranjsko prebivalstvo najuspešneje poučevati v pisanju in čitanju. "Ta načrt je nenaprošen predložil dunajski vladi. Sicer ni povsem prekinil s preteklostjo, kar se tiče jezikovno kulturne prakse in tudi nemščine ni povsem odpravil iz osnovne šole, kljub temu pa je "domoljubni načrt", s katerim je hotel pridobiti vlado, vseboval za tisti čas nezaslišane novosti, kot na primer: prirediti slovenski abecednik, posloveniti šolske knjige, oziroma sestaviti in izdati nove, slovenske izdaje; Slovenci naj se tudi v šoli učijo v slovenskem jeziku brati in pisati; vlada naj "uskadi domači jezik s hrvaščino, dalmatinščino in drugimi, sorodnimi jeziki, kajti naloga nove šole na Kranjskem bi morala biti , naučiti tudi kmete, poleg materinščine tudi nemščine, dalmatinščine in poljščine". To je bila prva slovenska preporodna manifestacija, naslovljena naravnost vladi, ki jo je s tem opozarjala na obstoj nove, slovenske miselnosti. S tem so bili tudi mnogi Slovenci prisiljeni k presojanju o pomembnosti vsebine preporodnega programa. EDO TORKAR Sol naroda Pred slovenskim kulturnim praznikom so skupščine gorenjskih občin in Gorenjski glas pripravili sprejem za gorenjske književne ustvarjalce v vinotoki kranjskega hotela Creina. Spre- |- ••""'onel kot ranljiv po-j^.... J~ ----- j ~ skus zbližanja rr.Su politiKo i7i kulturo, oz. literaturo in če si obe sferi javnega življenja na koncu le nista padli v bratski objem, kot so nekateri želeli in pričakovali, (kajti v teh težkih časih, ko je slovenska samobitnost ogrožena od vseh strani, je treba narodove sile strniti v boj proti skupnemu sovražniku!), so za to krivi predvsem nekateri pretirano nezaupljivi in večno nezadovoljni posamezniki i/, književnimi) vrst, ki so se pridušali, da jih politika spet hoče za nekaj izkoristiti... Priznati moram, da se razprave nisem dejavno udeležil in ji tudi Franćek Bohanec In Jože Šifre r nisem najbolj zbrano sledil, preveč sem hitel jesti in piti, saj se mi zastonjska večerja ne ponuja ravno vsak dan. Sem in tja pa sem le ujel kakšno cvetko z govorniškega odra in celo kak grižljaj mi je zastal v ustih, ko sem ■"»»ml^L«! f. ''ar ^m slišal. Npr. tedaj, ko je voditelj pogovora, visok politik republiškega ranga, zbranim povabljencem pokadil, da so »sol naroda«. Ta kompliment je nekaterim, zlasti tistim, ki so po zaslugi svojega položaja, častitljivih let in književnega ugleda zasedali častna mesta v bližini mikrofona, očitno kar teknil — meni pa ne preveč. Po kakšnih kriterijih in čigavi volji sem se jaz, ubog pero-prask, klovn mnenjskih rubrik v lokalnih časopisih, samozaložnik in bankrotiranec, ki mu narod vsak dan dokazuje, kako mulo je vreden na trgu ponudbe in povpraševanja, zdaj kar nenadoma iz.solil iz narodovega telesa v kristal čistega NaCl? Kako shajam kot »sol naroda« v svojem neposrednem okolju, naj ponazorijo tile primerčki: Ko sem pred leti prišel k uredniku jeseniškegu Žele/.urju po predujem zu povest, ki je pri njem že celo leto čukula na objavo, me je zviška pogledal in mi zabrusil, naj grem puč delat v fabnko, če sem v stiski | denarjem. Potem je prišel na njegovo mesto nov, mlajši urednik, za kuterega sem vsak teden pisal leposlovne pod listke: 28 tednov zapored natanko po 40 vrstic, da sem olajšal delo tehničnemu uredniku. Za en podlistek, ki sem ga v povprečju pisul ves dan, sem dobil toliko, kolikor je zaslužil ured nik v eni sami uri urednikova-nja. Vsemu spoštovanju uredni škegu dela navkljub sem menil, da so moji podlistki vredni vsaj še enkrat več — torej dve uri urednikovega dela. In namesto, da bi urednik ugodil moji skromni zahtevi po /.višanju ho-norarja, mi je podlistke enostavno nehal objavljati /daj /a /V lezarja, ali natančneje, za njegovo bralno stran, že skoraj poldrugo leto zbiram leposlovno gradivo: izvirno kratko prozo slovenskih avtorjev. Ta moj posel zahteva nemalo iznajdljivosti in samoiniciativnosti, vendar ga opravljam zastonj, iz čistega _1;„ . - ----i« novih del vesGija uO 'JUtirtvaMj** *— in talentov. Pred kratkim pa sem prosil uredniku, naj mi za protiuslugo dovoli za moje privatne pisateljske potrebe kdaj pa kdaj uporabiti fotokopirni stroj na uredništvu. To mi je sicer milostno dovolil, vendar ga }c močno zaskrbelo, da ga ne bi uporabljal preveč in prepogosto in na očeh širše javnosti. Ker menim, da zaradi urednikove netaktnosti (da ne rečem kaj hujšega) bralci ne smejo biti prikrajšani za svoj redni tedenski obrok duhovne hrane, (če jim je sploh kuj zanjo), še nisem preki nil sodelovanja pri urejanju bralne strani Zelezarja — fotokopiram pa raje še naprej na last ne stroške v fotokopirnici na vogalu naše ulice. Naj mi bralci ne zamerijo, da se ob prazniku slovenske kulture ukvarjam s tukšnimi banalnostmi, toda življenje kulturnega ustvarjalca, ki hoče živeti samo od tistega, kar napravi s svojim umom in rokami in ne od sine-kur, funkcij in minulega dela, je tlakovano s samimi banaln mi. Vse, kar lepega in žlahtnega izcediš i/, sebe, se v kužnem zraku kulturne province sesiri v smrdljivo godljo, v kateri slej kopi ej krepneš tudi sam — če se prej ne spametuješ in greš v službo. Le dan pred sprejemom v Grelni sem bil nu predstavitvi knjige Damjana Jensterla Potovanje klobcu volne, na kateri se je avtor pojavil — preoblečen v klovna. Naj mi bo dovoljeno biti klovn — reven, smešen in svoboden. Sol narodu pa nuj bodo u iti, ki narodu solijo pamet. Bog jim daj soli! Edo Torkar 5. februarja 1988 ZANIMIVOSTI. REPORTAŽA 13. STRAN GLAS POPULARNI NA GORENJSKEM idijski otroški vrtec pca ljubljanskega Vala 202 Alenka Dakič je znana mno-Jijskim poslušalcem, verjetno pa le malokdo ve, da je Go-i točneje Preddvorčanka. 1979 je prek avdicije za novinarje prišla v lju-radijsko hišo, kjer je ka Vahen njena prva ftca. Začela je s teren-Mom — anketo na vprašaj je to taščin jezik. Šlo prispevek, ki bi ji danes pvljal samo kratko, ne-I opravilo, takrat pa bilo psto drugače. Posnela je feav, odšla domov »pretirat« posnetke in tako prek celega dne. Zjutraj I že navsezgodaj pred pico pripravila prispe-P predvajanje. p> je pravzaprav na Valu fahno, stalno zvonijo te-I Ljudje nas kličejo, ko *ta ali ne vedo. 312-522 pdane postala vsesloven-Hefonska številka infor-Nasploh opažamo, da 'Velik odziv naših poslu-vsaj po nekaterih po-pokrivamo tri četrtine foh poslušalcev, psih nam ostali radijski kolegi v šali pravijo tudi radijski otroški vrtec, ker je bilo pri nas zmerom veselo, polno što-sov. Dolgo so nas imeli za povsem neresne, podatki o poslu-šanosti pa so vse skupaj postavili malo na glavo. Verjetno mnogi mislijo, kako izredne delovne pogoje ima- mo, pa naj zato povem, da smo šele pred kratkim časom dobili vsak vsaj svojo delovno mizo. Pa je še vedno vse prevečkrat tako kot na železniški postaji, eni prihajajo, drugi odhajajo... Sam program na Valu 202 se v bistvu dela sproti. Poskušamo se čimbolj aktualno odzivati na vse, kar se godi okrog nas. Še vedno se na primer živo spominjam reportaže iz Vevčanov.« Kako pa tvoje urednikova-nje? »V bistvu sem šele dobro leto na tem mestu. Predvsem je polno raznoraznih sestankov, poslušanje prispevkov in podobnega. Velikokrat ima človek občutek, da si deklica za vse, a vendarle. Tako se počutim čisto drugače, ko sem v studiu, pred mikrofonom in sem v bistvu v povsem drugačnem položaju.« Ljubljanski Val 202 se bo ob sedanji zasnovi verjetno vse več poslušal tudi vprihodnje, za kar ima poleg celotne ekipe zanesljivo svoje zasluge tudi Alenka Dakič. Vine Bešter Grega Grilc Ljudje, ki dobro poznajo našo smučarijo, so večkrat govorili o Gregu Grilcu iz Šenčurja kot o nasledniku Križaju, Strela, Benedika, Žana...O njegovem smučarskem znanju in talentu so govorili tudi o rezultatih na republiških in državnih prvenstvih, na mednarodnih tekmovanjih, pa kopica priznanj, nagrad in kolajn, med katerimi je manjkala le še tista s svetovnega mladinskega prvenstva. Lani se mu je izmuznila, čeprav je po prvi slalomski vožnji še kazalo, da se bo vmešal v boj za prva tri mesta. V drugi je šlo vse po zlu, zapeljal je s proge. Letos se je kolajna vsem zdela blizu, še bliže kot lani, tudi Gregu, a hkrati tudi daleč, kajti šport ni le znanje, sposobnost, pripravljenost, temveč tudi navdih, športna sreča, malenkosti. Za leto starejši in izkušenejši pa tokrat v Ma-donni di Campiglio ni izpustil priložnosti iz rok. v vijuganju med koli, snežinkami in meglo je bil najhitrejši med vsemi ve-leslalomisti sveta. Prvi mu je čestital Delov novinar Peter Lovšin, nato še vsi drugi, prijatelji iz reprezentance, smučarski delavci...Čestitke so prihajale od vsepovsod, v jugoslovanskem taboru je bilo nepopisno veselje, toda na pravo slavje je bilo treba še počakati. Naslednji dan je bila še ena tekma, boj za svetovnega prva- PETKOV Pv 7RTRET ©i ka v slalomu, v disciplini, ki je Gregu že od vsega začetka ljubša kot veleslalom, in v kateri je tudi pričakoval boljši rezultat. Sreča mu je tokrat, žal, obrnila hrbet. Merilne naprave so sicer izpisale na semafor daleč najboljši čas prve vožnje (prednost osmih dese-tink), toda Grega je dobro vedel, da je naredil napako. Ni bil posebno razočaran, tudi z eno kolajno zlatega sijaja se je nadvse zadovoljen vračal domov. Med potjo je v Kranjski gori stisnil roko junakinji 25. Zlate lisice, nepremagljivi Mateji Svet, doma v Šenčurju pa ga je čakalo še eno presenečenje. Več kot tisoč ljudi se je zbralo v nedeljo popoldne pred domom Kokrške čete in vsi so hoteli stisniti roko krajanu, znancu, smučarskemu asu s Sveteljeve 4, dijaku 4. letnika škofjeloške strojne tehnične šole. Grega je tudi v slavju ostal skromen in predvsem trezen: »To je vrh enega dela športne poti, zdaj se začenja drugi, še napornejši. Mislim, da ne bi smeli takoj pričakovati preveč, prehod med člane je težak. Uspeh mi je v spodbudo, sprejem me je še posebej presenetil, vendar pa upam, da vse skupaj ne bo vplivalo na moje življenje, in da bom ostal tak kot doslej.« Grega zdaj še ureja spomine s svetovnega prvenstva in čaka na usodo državnega prvenstva, z mislimi pa je že uprt v prihodnost: »V Madonni nisem niti za malenkost izboljšal FIS točk, zato je moj glavni cilj, da si z dobrimi vožnjami med člani popravim štartni položaj. Trdo bom treniral, tako kot doslej, potem pa bomo videli...« Kaj se »skriva« za temi besedami? Želje za uvrstitev v prvo jugoslovansko moštvo, za nastope na tekmah svetovnega pokala...Če o tem razmišlja svetovni mladinski prvak, potem so želje realne in cilji dosegljivi. Grega — čestitamo in držimo pesti za nove uspehe, v športu, v šoli, drugod! C. Zaplotnik m vsega sveta na Jesenicah_^______ kranjskogorska je najlepša *]e bila kriva žena, ki mu je za petdeseti rojstni dan kupila punčko, oblečeno v gorenjsko narodno ' Moteni ji je sam dodal fanta, le da je vsega sam obul in oblekel. Da bi bila gorenjska idila popolna, '"ikala le še zibka... tefa prava slovenska j* je poglabljal vanje Sta-?Wit/. in ugotavljal vse mo- Med drugim tudi to, da logorsko zibko propagi-H slovensko, vendar slo-P je toliko različnih. Dru-* grajena prekmurska kot *ka, primorska drugače ^»a kot ona na Ptuju. Kroji je poganjala voda, kočev-^ob končnicah robnike iz Stane jim pravi kar J^ke«, svojo posebnost ima-iz Trente in prav tako Metlike. Vsaka je zase le-4ka posebej zanimiva. spoznaval to neverjetno ^>st pri zibkah, so ga priv-bolj. Niso mu dale miru jkv drugod po Jugoslaviji, .je na mu/.eje posameznih 1 kustosi so mu ponekod ljubeznivo odgovarjali, pošiljali skice. Stane pa se je loteval vsake posebej z vso natančnostjo, z vedno večjo vnemo. Iz Vranja je dobil Vranski zbornik, v katerem je posebna študija zibelk iz tega konca Jugoslavije. Lepo izrezljane so, podobno tudi na Ko-sovem. Zanimivo je, da imajo skoraj vse zibke, pa naj bodo slovenske ali one s Kosova ali iz Romunije, na končnici zvezdo. Petero ali šesterokrako. Proti urokom, pravijo. Spodaj, v dnu, pa pet ali sedem lukenj. Menda pa je najbolj komplicirano narejena gorenjska zibka, kajti sestavlvjena je iz petih vrst lesa: dno je iz smreke, okrogla noga za zibanje je iz češnje, končnice so i/, jablane, robovi iz javorja, »knofi« pa iz hruške. Bohinjske so i/, samega macesna, pokljuške pa iz macesna in bukve. Stane ni ostal samo pri jugoslovanskih zibkah, tudi prek meja je segel. Tako je našel pri Bolgarih edino zibko iz železa, ugotovil, da imajo Romuni, Madžari in Bolgari, pa tudi Indijanci, zelo radi viseče zibke, potem pa ali jih obesijo v hiši na tram, ali pa zunaj na drevo. Pogosto so pri teh narodih tudi zibke, prirejene za nošnjo na hrbtu. Albanci imajo visoke zibke z enim locnom in drobnimi rezbarijami. Posebno zanimive so kosovske; vse od kraja se razstavijo. Ko jo pri enem otroku obrabijo, jo razstavijo in spravijo. Stopetdeset zibk ima zdaj Stane v svoji zbirki. Miniaturne so, seveda, največ 25 cm dolge in temu primerno visoke. Vso steno mu že zasedejo, da jih skorajda nima več kam spravljati. Toda, ne odneha. Vse mu pride prav. Ko je na televiziji gledal švedsko nadaljevanko in v njej opazil zibko, jo je takoj naredil. Tako z baldahinom. Kako je pri iskanju motivov iznajdljiv, priča tudi zibka Rojstva matere božje iz 16. stoletja - posnel jo je kar s freske samostana Studenice. Marsikatero zanimivo šego je Stane spoznal ob teh svojih zibkah. Na primer tudi to, da so na našem jugo zibko, v kateri je, otrok umrl, postavili na pokopa-lišče, na voljo revnim ljudem. Ce pa je bilo pri kakšni hiši rojenih veliko deklic, so si šli pred rojstvom naslednjega otroka sposodit zibko k sosedu, kjer so se rojevali fantje. Tudi zibke v obliki nečk so obstajale. Te so bile vedno okrašene z ornamenti, pri robu pa so imele gumbe za otroka povezat. V takih zibkah so navadno nosili h krstu. Ponekod so imeli tudi po več zibk, okrašena Stopetdeset zibk ima v svoji zbirki Stane Zugwitz, upokojeni železničar z Jesenic, toda od nobene se ne bi ločil, od kranjskogorske pa sploh ne. Foto: D. Dolenc pa je bila le tista, ki je bila za nošnjo h krstu. Koliko zanimivih spoznanj ob preprosti zibki. Na Jesenicah se dogovarjajo, da bi konec avgusta Stanetovo zbirko zibk razstavili kot etnološko zanimivost v Kosovi graščini. Medtem ko pa se bo na polici verjetno zna- šla še kakšna nova. Stane bi silno rad spoznal tudi zibke naših sosedov Italijanov, Avstrijcev, posebno naših manjšin, Furla-nov, Režijanov, Korošcev, Luži-ških Srbov in drugih. Deset let jim je že posvetil, pa jim jih bo še naslednjih deset, če bo le dobil predloge. D. Dolenc bnovno splošna srednja šola? 11.3. februarja — Republiški strokovni svet za vzgojo in izobraževanje premišlja o zlitju petih fcšolskih programov: nuravoslovno-mutematičnegu, dru/boslovno-je/.ikovnega, pedagoške- Ptošnokulturnega in računalniškega, ki naj bi oblikovali novo splošno srednjo šolo kot kvali-Pripravljalnico mladih za študij zu razvoj. pred sedmimi leti smo podobni splošni sred , rekli lepo na kratko gimnazija. Nic narobe "*llo, če bi zbledele napise na pročeljih osve-, W'da pa stara gimnazija po svoji vsebini ni 3>Oea. V Sloveniji so se že pred celil slolet j a j^lli /.a delitev splošne gimnazije na družbo ji.'n naravoslovno, pojavili so se tudi že prvi J z intenzivnim tujim jezikom in intenzivno ^.Miko. Tudi v kranjski gimnaziji so se 1974. JPravljah za nekaj oddelkov splošne gimna Intenzivno matematiko, a je naslednje leto { Vmes program pedagoške gimnazije, ki je jPprecej učencev, taku da je zamisel zamrla. >v želimo vštric s svetovnim razvojem, mo->J^h'ti, da bodo lahko držali korak le visoko lv*lu' 'Judje. Danes je čas hitrega prevredno-IT^dnot. Preveč ozka specializirana znanja, ijj(Hi''mo učencem v šoli, na primer v raču-k v", elektroniki, so čez. pet let, že zastarela. ■ ^ebujemo kvalitetno splošno srednjo solo, je na srednji stopnji nepotreben. Naravoslovno-matematični in pedagoško - naravoslovni program, na primer, ki sta v naši šoli vzporedna, -c razlikujeta le v približno petnajstih odstotkih vse bin. Poslej morajo imeti vsi učitelji visoko izobrazbo in bodo specifične strokovne vsebine lahko dobivali med študijem. Podobno je z vzgojitelji predšolskih otrok, kjer se tudi že zahteva višja izobrazba; v nekaterih izbirnih predmetih četrtega letnika srednje šole in v dveh višje bo dovolj prostora za stroko. Računalniški program sprva teljev izobraževali tudi medicinci, strojniki, ekonomisti in drugi. Dobili bi vsebinsko boljšo in cenejšo šolo. Podobnih lokalnih šol na Gorenjskem ni, vendar se kljub temu poraja vprašanje, kako se bodo zlili in organizirali "gimnazijski" programi na Jesenicah, v Kranju in Škofji Loki. Valentin Pivk meni, da ne bo posebnih prekucij; nobena od treh šol ne bi bila bistveno na slabšem ali na boljšem s številom učencev, pač pa bi zajezili veliko migracijo učencev, ki se zdaj vozijo iz Tržiča in Kranja v Škof jo Loki, z Jesenic in iz Škofje Loke v Kranj. Kdaj bo do zlitja petih programov prišlo, še ni jasno. Ta jesen je gotovo preblizu in tudi škoda bi bilo brez zares temeljitih priprav tako močno po- strokovno v razbitje stare gimnazije, in da gremo zdaj po podobni poti v zlitje programov, čeprav se zanjo ogreva. V loški gimnaziji so pred uvedbo usmerjenega izobraževanja 1980. leta izdelali analizo, s kate- Valentin Pivk: »V enem programu M v naši stavbi lahko izobraževali ravno toliko učencev kot zdaj, na verjetno ne bi bilo potrebnih 34 oddelkov, kot Jih Imamo zdaj. Val oddelki niso polni, povprečje ni niti 28 učencev. Ob enem programu in povprečju 90 učencev U lahko imeti dva oddelka manj.« gladim vcepila stalne, temeljne vsebine, |^Program vsaj dve, če ne tri leta, v četrtem, [Hi1 tlM" V lrt,|Jt,m Etniku pa nekatere i/bir-ijj),,l<'. Temeljne so po moje sumo slovenski % '^ tl'r '""tematika. Na takih trdnih osno potem na višji stopnji lahko gradili spe j, Spremembe, ki jih prinaša hiter razvoj, l,di po nujnem stalnem samoizobi azeva Družboslovno jezikovnemu programu se menda že Jeseni obeta klasično-humanJjrtična smer, ki v srednje šolstvo spet vrača pouk latinščine in grščine. V Sloveniji naj bi bilo za začetek le pet takih (najbrž kombiniranih) oddelkov, od teh eden v Škofji Loki. latinščina naj bi bila vsa štiri leta po tri ure na teden, grščina pa le fakultativno v tretjem In četrtem letniku. Predlog sicer se nI dozorel, očitno pa se klasična gimnazija, s katero smo »počedili« prav pred tremi desetletji, po drobcih vrača v življenje. Vprašanje je, kako bo ljudem mogoče dopovedati, da je pouk latinščine in grščine naenkrat spet pomemben in potreben, velika vrzel pa je zazijala tudi v učiteljskih vrstah; nekaj učiteljev latinščine je v Ljubljani, medtem ko jih za grščino sploh ni. \ j*n podobnih oblikah, ki pra\ tako ktr,,eljno /nanje,« (gimnaziji') sred .?!*>lnilnem izobraževanju, podiplomskem zahteva anje,« (gunn.izi |e) srednje sole ijji^ko, naravoslovno matematično in ra usmeritev Valentin Pivk. i$H Naravoslovno matematični in JTJOVno-jezikovni program sta po prenovi & letoma že precej blizu drug drugemu. [[>Ib, I "''1 1,1 posebej izobi n <•' ali kultni ne ^v^j-ia, za pedagoški program pa trdim, da sploh ni bil zamišljen kot samostojen, ampak v okviru naravoslovja, potem pa so nekatere predmete preprosto premaknili s fakultete za štiri leta navzdol. Vrh tegu je računalništvo eno tistih po d roči j, kjer se potrebna znanja najhitreje menja jo.« Razen vsebinskih povezav, ki govorijo v prid splošni srednji šoli, ni zanemarljiv tudi vidik večje racionalnosti in ekonomičnosti. S splošno sred njo šolo bi rešili problem tako imenovaih majhnih odročnih šol. Za primer naj navedem tolminski pedagoški program, v katerega ne morejo vpisati toliko mladih, da bi lahko po prvem letu oblikovali tri smeri in oddelke, ki bi bili ekonomsko utemeljeni. V splošni srednji šoli bi se poleg bodočih uči- segati v preoblikovanje. Ne nazadnje tudi zato, ker raziskovalni projekt srednjega šolstva še niti stekel ni, ker se zakon o usmerjenem izobraževanju spreminja z zamudo, ker varčevalne ukrepe v telesih republiške izobraževalne skupnosti sprejemajo bolj po občutku kot na osnovi stroškovnih raziskav, ker dolgoročni plan razvoja vzgoje in izobraževanja nikakor ne ugleda belega dne. Res pa je tudi, da bi bilo škoda, čakajoč na vse te dokumente, spuščati mimo nove generacije otrok, če so razmišljanja o splošni srednji šoli podkrepljena z izkušnjami. Podobnih misli je tudi Vladka Jan, ravnateljica škofjeloške srednje družboslovno - jezikovne šole, ki pravi, da smo šli na sili, na pamet in uč- ni so želeli prikazati prednost gimnazije kot splošne srednje šole pred specializiranimi programi. Analiza je še vedno oziroma spet aktualna, zato iz nje povzemam nekatere zaključke. V devetnajstih generacijah, kolikor jih je raziskava zajela, je od leta 1954 do 1973 maturiralo 640 učencev. Med njimi jih je 44 odstotkov kasneje doseglo visoko izobrazbo, 31 višjo, 24 odstotkov se jih je zaposlilo kot gimnazijski maturanti, nekateri od njih so študirali ob delu. Po tedaj veljavni razpredelnici 86 poklicev, za katere je potrebna višja in visoka izobrazba, so se loški maturanti usposobili kar za 68 poklicev. Analiza dokazuje, kako pomembna pripravljalni-ca za študij je bila gimnazija in zavrača očitek, ki je nasploh in poprek nekritično veljal gimnaziji, češ da ne vzgaja ljudi za gospodarstvo. Med 640 maturanti je bilo namreč kar 110 inženirjev raznih strok, 105 prosvetnih delavcev, 74 zdravstvenih delavcev, 78 ekonomistov in 50 pravnih in upravnih delavcev. H. Jelovčan GLAS 14. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA Petek, 5. februarja 191 Organizirana vadba v senci tekmovanj Radovljica, 2. februarja - V radovljiški občini so v časih, ko še ni bilo treba gledati na vsak sindikalni in te-lesnokulturni dinar, prirejali sindikalna prvenstva kar v šestnajstih panogah, med drugim tudi v avtorallgju, orientacijskih pohodih in krosu. Ker je bila v nekaterih panogah udeležba silno skromna in zastopanost delovnih organizacij slaba, je komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu pred šestimi leti sklenila, naj bodo tekmovanja le v tistih devetih panogah, kjer je udeležba množična - v smučarskem teku, veleslalomu, v ke-gljaških borbenih partijah in v posamičnem tekmovanju, v odbojki, streljanju, malem nogometu, plavanju in namiznem tenisu. Občasno sicer izvedejo sindikalna prvenstva tudi v kolesarjenju, orientacijskem pohodu in hokeju, vendar pa ta niso tako uspešna, da bi jih vključili v redni program tekmovanj. Radovljiških sindikalnih športnih iger se povprečno udeležuje 2300 delavcev in delavk. Številka je pravo in edino merilo za množičnost, toda — ali tudi za kakovost in obseg rekreativne dejavnosti v delovnih organizacijah? Res je, da se mnogi šele na sindikalnih igrah seznanijo z rekreacijskimi tekmovanji, in da so mnogim prav tovrstna prvenstva motiv za redno, vsakodnevno vadbo, pa vendarle: tudi v občinskem sindikalnem svetu ugotavljajo, da se rekreacija v združenem delu še preveč osredotoča na sindikalna prvenstva, premalo pa na organizirano vadbo, na rekreacijo med delom in podobno. Eden od razlogov za takšno stanje je tudi pomanjkanje strokovno usposobljenih ljudi. Zanimanje za šolanje (ljubiteljskih) organizatorjev rekreacije je namreč po začetnem zanosu precej upadlo. Čeprav si stroške pri organizaciji sindikalnih iger delijo osnovne sindikalne organizacije (štartnina), občinski sindikalni svet priznanja) in ZTKO (najemnine, sodniki, organizacija), bo kljub temu treba razmisliti, kako bi tovrstna prvenstva še pocenili (cena žetona za kegljanje se je v enem letu podražila s 150 na 500 dinarjev). Možnosti je še nekaj, ena od njih je tudi ta, da bi nekatera tekmovanja namesto v telovadnici, za katere je treba plačati najemnino, izvedli na prostem, na zunanjih športnih igriščih. C. Zaplotnik Hokej na ledu _ Jeseničani tudi v Beogradu zmagali Jesenice, 2. februarja - V predzadnjem kolu končnice letošnjega državnega prvenstva v hokeju na ledu v prvi zvezni ligi so Jeseničani v Beogradu premagali Partizana. S to zmago so se še bolj utrdili na drugem mestu, ki vodi v superfinale. Gortan Med-veščak je v Zagrebu gostil Kompas Olimpijo in jo visoko premagal. Danes, v petek, ob 18. uri na Jesenicah gostuje Partizan. To je zaostala tekma, ko Beograjčanov zaradi megle ni bilo na Jesenice. V soboto, ob 18. uri pa Jeseničani na domačem ledu v Pod-mežaklji gostijo Vojvodino iz Novega Sada. Izidi - Partizan : Jesenice 1:4 (0:1, 1:2, 0:1), Gortan Medveš-čak : Kompas Olimpija 11:3 (3:0, 1:0, 7:3), Vojvodina : Crvena zvezda 11:3 (4:0, 2.2, 5:1). DH Jeseniškim sankačem pet naslovov državnih prvakov Jesenice — Člani sankaškega kluba Jesenice so kljub neugodnemu vremenu v Savskih jamah uspešno organizirali peto državno prvenstvo v sankanju in četrti memorial Jožeta Jelovčana. Nastopilo je 71 tekmovalcev in tekmovalk iz petih slovenskih klubov, vabilu pa se niso odzvali sankači iz Sarajeva. Najuspešnejši so bili gostitelji, ki so osvojili pet naslovov, sankači iz Železnikov pa štiri. Na memorialu Jožeta Jelovčana so zmagali Tinka Tolar (Iskra Železniki), Mirko Klinar (Jesenice), med dvosedi pa Potočnik-Luznar (Iskra Železniki). Državni prvaki so postali Damjana Mlinaric (Tržič) med pionirkami, Tončka Tolar (Iskra Železniki) med mladinkami, Tinka Tolar (Iskra Železniki) med članicami, Grega Špendov (Jesenice) med mlajšimi pionirji, Damjan Tramte (Jesenice) med starejšimi pionirji, Matej Šebja-nič (Jesenice) med mlajšimi mladinci, Boris Nastran (Iskra Železniki) med starejšimi mladinci, Mirko Klinar (Jesenice) med člani, Vinko Lavtižar (Jesenice) med starejšimi člani, Rožič-Ro-žič (Tržič) med mladinskimi dvosedi in Luznar-Potočnik (Iskra Železniki) med članskimi dvosedi. j. Rabič Tekači ob slovenskem kulturnem prazniku Od Kranja do Vrbe Kranj, 2. februarja Turistični društvi Kranj in Žirovnica prirejata s pomočjo pokrovitelja Mladinskega servisa Kranj v soboto peti tek od Prešernove hiše v Kranju do pesnikove rojstne hiše v Vrbi. Znani kranjski tekači Janez Umek, Duško Hribernik, Franc Kaučič, Marko Dovjak, Pavel Močnik, Milan Klemenčič, Dušan Mravlje in Goran Križnar bodo krenili i/. Kranja, izpred Prešernove hiše, ob desetih dopoldne, odtod jih bo pot vodila po stari gorenjski cesti, okrog dvanajstih pa bodo v Vrbi, kjer bodo k pesnikovi rojstni hiši položili spominski venec. C. Z. Življenje in smrt Tuga Vidmarja — Jožeta V Begunjah je v I. knjigi v seznamu zapornikov zapisano: Vidmar Franc, Vidmar Vladovita Fingelifert 31.XII.1941, Fntlas sen 18.IV. 1942; Vidmar Tugomir, Fingelifert 7.1.1942, Hingerich-tet 21.1 1942. Vladovita pripoveduje: "V Begunjah sem bila zaprta z dekleti z Jesenic in Javornika. Nekega večera, ko smo sedele za mizo, nas je stražar nagnal v bunker. Precej hrupno smo se pre selile v enega od bunkerjev. V tem zaslišimo glas iz sosednjega bunkerja: Od kod ste dekleta? Odgovorile smo, da i/. Javornika, Jesenic in Kranja. 'Vse vas poznam, prav vse.' Potem pa smo zaslišale slaboten tenor in tiho pesem: 'Da nije ljubavi, ne bi tebe, mene, draga bilo...' Po nežnem glasu in melodiji sem spoznala, da je to vendar Tugomir Ko sem ga poklicala, ni bilo odgovora". Dne 21.januarja 1942 so na Gorenjskem rdeči plakati naznanili smrt 15 talcev med njimi je bilo ustreljenih 10 jeseniških in javorniških skojevcev. Pod zaporedno številko 14 je zapisan Vidmar Tugomir "brez stalnega bivališča". Torej, Tugomir ni izdal nobene družine, kjer se je zadrževal in prenočeval. Ponosno, z dvignjeno glavo je šel v smrt, telesno uničen in pretepen tako, da so ga morali nositi na morišče. Gestapovski streli so prekinili življenje razgledanemu, zagnanemu in priljubljenemu aktivistu OF, mladeniču, polnemu nad in idealov, ki jih žal zaradi krute usode ni mogel uresničiti. ureja JOŽE KOSNJEK Mi,oš Rutar Le še osem dni do petnajstih zimskih olimpijskih iger V Calgaryju bodo prvi nastopili skakalci Kranj, 3. februarja — Le še nekaj dni nas loči do svečane otvoritve petnajstih zimskih olimpijskih iger v Calgarvju, v Kanadi. Od naših prvi, v nedeljo, odpotovali na prizorišče smučarski skakalci. Miran Tepeš, Rajko Lotrič, Matjaž Zupan in Matjaž Debeljak, z njimi pa sta ti di trener Bogdan Norčič in fizioterapevtka Sonja Albreht. Alpinci in skakalec Primož Ulaga ter oba tekača pa bodo odpotovali to nedeljo. Vse je nared za slovesni začetek petnajstih zimskih olimpijskih iger v Calgarvju v Kanadi. Na prizorišče prihajajo prvi športniki. Vsi že nestrpno pričakujejo boje za najboljša mesta, za olimpijske medalje. Prvi bodo na malo skakalnico stopili smučarski skakalci. Med temi bodo tudi štirje Jugoslovani. V Calgarvju so od torka že skakalci Miran Tepeš, Rajko Lotrič, Matjaž Zupan in Matjaž Debelak, ki že preizkušajo skakalnice. Ni odveč zapisati, da je to njihova prednost, saj se bo šele tik pred zdajci odločilo, katera dva bosta še zastopala naše barve. Določena sta že Miran Tepeš in Primož Ulaga, od ostalih treh pa eden odpade. Na pot so odšli iz Zagreba že v nedeljo. Odšli so skupaj s trenerji Danilom Pudgarjem, Lukom Koprivškom, Bogdanom Norčičem in fi-zioterapevtko Sonjo Albreht iz Kranjske gore. Ostali naši odpotujejo iz Zagreba to nedeljo, med njimi tudi vsi tisti, od katerih naša športna javnost pričakuje visoka mesta in olimpijske medalje. Naši smučarski skakalci in alpski smučarji in smučarke so prav v zadnjih tekmah za svetovni pokal dosegali odlične rezultate. Še naj- boj odmevna je bila dvojna zmaga Mateje Svet na Zlati lisici na Podkorenu. Dosti za njo niso zaostali fantje in seveda tudi smučarski skakalci na švicarski turneji. Prav zato od njih pričakujemo zavidljive uspehe. V nedeljo gredo na pot, smučarska tekača Grajf in Klemenčič, skakalec Primož Ulaga ter alpinke Mateja Svet, Katra Zaje, Veronika Šareč in Kranjčan-ka Mojca Dežman. Od fantov bodo naše barve zastopali Gorenjci: Bojan Križaj, Grega Bene-dik, Robert Žan ter Ljubljančani Rok Petrovič, Tomaž Čižman in Klemen Bergant. Od Gorenjcev bodo na olimpijskih igrah še trener moških alpincev Jože Šparovec, generalni direktor nordijcev Lojze Gorjanc, Bogdan Norčič in Sonja Albreht. Na poti v Calgarv sta že generalni direktor Elana Uroš Aljančič in serviser Bošjan Gaser, v nedeljo pa gresta na pot še serviserja Gašperšič in Vogelnik. Našo olimpijsko odpravo bo vodil predsednik republiškega sindikata Miha Ravnik, na FIS kongresu bo predsednik SZ Jugoslavije Janez Kocijančič, s tekači pa bo tudi Kranjčan Janez Bukovnik. Vsem našim tekmovalcem želimo le lepih uspehov. Tudi kolajne so dosegljive! Bogdan Norčič, trener skakalcev: »Imant dva skakalca, ki sta v vrhu smučarskega ski kalnega športa. To sta Primož Ulaga in Min Tepeš. Ostala trojica: Matjaž Debelak, Matj Zupan in Rajko Lotrič so izenačeni in lah' presenetijo. So v dobri formi in upam, da bo< to formo obdržali. Kaj naj še rečem? Le to, je olimpiada loterija in nikoli ne veš, kdo se prebil v sam vrh.« Matjaž Zupan: »Upam, da sem samega be že ujel in na olimpiadi bom dal vse od se Sam sicer poznam obe skakalnici in želim si da bi bil med tistimi štirimi našimi, ki se bo< na obeh borili za medalje.« Jože Šparovec, trener moških v slalomi »Zadnji uspehi žensk in moških nas ne smej uspavati. Imamo res močno moško slalomsk ekipo. Naša želja je, da bi uspeli. Le športni sreča naj nam bo naklonjena in ne bo bojaz: za dobre uvrstitve, tako pri fantih kot pri d< kletih. Vemo pa, da na olimpiadah zmagujej tudi tisti, od katerih tega ne pričakujemo.« Vsem iz srca — srečno! Hm a JM,: t fk\ •'***'" MM Tone Vogrinec Bojan Križaj Grega Benedik Robert Žan ki m *4W 9* Mojca Dežman Sonja Albreht Lojze Gorjanc Jože Šparovec Miran Gašperšič Republiško prvenstvo v malem nogometu V nedeljo finale Škofja Loka, 3. februarja — V nedeljo bodo v športni dvorani Po-den finalne borbe za republiškega prvaka v malem nogometu. V skupini A bodo igrali: Talci Branik Surovina, Triglav, Partizan (Žalec) in Hlapi bar 14 ( Nova (iorica), v skupim B pa Tutti frutti Sonček (Koper), Ba-kovcii Strelček Lira (Ljubljana) in Ptuj. Turnir se bo začel v nedeljo ob 9. uri, finalna tekma pa bo ob 17. uri. Ob 16. uri bo še ekshibicijsko srečanje. Pomerili se bosta ekipi Strel in selekcija turnirja. I). H. Košarka Sava Commerce gosti jesenskega prvaka Kranj, 3. februarja — S prvim kolom so v soboto začele košarkarice v drugi zvezni ligi. Kranjska Sava Commerce je v tem kolu gostovala v Zagrebu in tekmo s Peščenieo izgu-l)i1.1 [zdi srečanja — 54 : 50 (31 :21). V soboto ob 18. uri pa Sava Commerce v dvorani na Planini gosti je senskega prvaka Monting. Vsaka podpoi i [ledalcev bo dobrodošla I). H. Predsednik smučarskega tekaškega kluba Triglav Mild Martinovič___l| i Tretje državno prvenstvo na Jezerskem ■ Kranj, 3. februarja - Letošnje že tretje državno prvenstvo I smučarskih tekih za pionirje in pionirke v štirih kategorijah bo t«' soboto in nedeljo na Jezerskem. Organizator prvenstva je STK Tri' glav iz Kranja. Predsednik organizacijskega odbora Dušan BrekiČ vodja tekmovanja pa predsednik smučurskega tekaškega kluba Tri glav la Kranja Miloš Martinovič. Alpski smučar ASK Alpetour Andrej Miklavc Imeniten nastop na mladinskem svetovnem prvenstvu Škofja Ix»ka, 3. februarja Znano smučarsko središče Madonnu di Cumpiglio v Italiji je bilo prizorišče letošnjega svetovnega prvenstva v alpskem smučanju. Svetovni prvak v veleslalomu je poslal član Triglava Gregor Grilc. Imeniten uspeh je z. devetim mestom v slalomu dosegel tudi član ASK Alpetoura iz Šk >fje I oke Andrej Miklavc, sedemnajstletni dijak tretjega letnika srednje družboslovne šole Boris Ziherl. »Svojo smučarsko pot sem začel na "dilcah", ki sem jih dobil za svoj tretji roj stm dan. S šestimi leti sem se vključil v tekmovalne vrste alpskega smučarskega kluba Alpetour, moj prvi trener pa je bil oče Ivan. Nato me je treniral Jernej Plaj bes, sedaj pa je moj trener Jaroslav Kalan. Kot mlajši pionir sem trikrat zmagal v slalomu na mednarodnem pokalu Loka, kot starejši pionir pa sem bil na tem po kalu v slalomu štirikrat prvak. V tej kale gonji sem zmagal v veleslalomu v Val d'Iseru. Vmes so bile še dobre uvrstitve v pokalu Topolmo in na mednarodnih tekmah v Italiji. V lanski sezoni sem bil v kaU'goriji mlajših mladincev trikrat državni prvak Prvak sem bil v slalomu, superveleslalomu m kombinaciji in deveti na članskem državnem prvenstvu v slalomu. Ze peto sezono sem reprezentant. Začel sem kot pionir, v le t < »šii 11 sezoni pa sem v mladi moški reprezentanci Lam sem bil udeleženec svetovnega mladinskega prvenstva na .Švedskem. V slalomu sem bil šestnajsti, v veleslalomu pa šestintrideseti. I speli je bil tudi deveto mesto na mednarodnem tekmovanju KIS na Are hu. Na letošnjem svetovnem prvenstvu v Madonni di Cumpiglio sem nastopil v vseh disciplinah. V smuku sem bil oseminštn ide seti.V superveleslalomu deveti, v veleslalomu sem odstopil, v slalo mu pa sem bil deveti Moj cilj je bil prav mladinsko svetovno pr-v enstv o I p,mi, da sem s temi mesti dosegel tisto, kar smo pričakovali. Seveda sta tudi še dve državni prvenstvi, v članski in mladin ski konkurenci. Na mladinskem državnem prvenstvu naj bi se uvrščal med prve tri, pri članih pa med prvih deset. Tekmoval bom še na mednarodnih LIS tekmah m za točke evropskega pokala. Koto K Perdan D llumer Lam je bilo prvenstvo v smučarskih tokih za mlajše in starejše pionirje m pionirke na Kokrici, letošnje pa bo to soboto m nedeljo na Jezerskem. Organizator je smučarski tekaški klub Triglav iz Kranja (pokrovitelj tega kluba je DO Tekstilindus). njegov predsednik pa je že četrto leto Miloš Martinovič, sicer direktor Gozdnega gospo darstva Kranj. •Prva prelomnica smučarskega tekaškega športa pn Triglavu v Kranju se je začela v letu 1950 po uspehih tekmovalke Ančke Krista m« I »rofenik \ tem letu |o osvopla naslov državne prvakinje. V sezo* 1951-52 je po odsluženju vojaške^' roka v Kranju prišel Gašper Kof dež, ki je poleg lastnih tekmoval nih uspehov, začel vzgajati mlaji rod tekmovalcev. Uspehi vseh n* ših bivših tekmovalcev m tekmi valk so znani. Naš klub je bil v prt teklem obdobju najboljši v Jug< slaviji, v zadnjem obdobju pa je prednost so povečal. Največ zaslU za U) so imeli In imajo tekmovale Na mladinskem svetovnem prvert stvu sodelujejo trije naši tekači Na teh terenih bo v soboto in n« deljo tretje državno prvenstvo smučarskih tekih za mlajše m stU rejše pionirje in pionirke. Zadnj1 snežne padavine so nam to omogO čile. V vseh štirih kategorijah l>" državno prvenstvo v klasični teh nikii Mlajši in mlajše pionirke bo do tekle na tri kilometre, starejl pionirji in pionirke pa na pet kilo i!i«-i i ov dolgi smučini. Jutri bo pred hotelom Kazina n* Jezerskem svečana otvoritev, 10. uri Im> start. V nedeljo so sporedu štafetni teki. Start ho ».30.. I) Humi.'1 Koto F Perd* »t Plavanje Radovljičani uspešni na mednarodnem mitingu Radovljica, 3. februarja \a mi-dnai odneni plavalnem mitingu v H« Keichenhallu v /.KN je nastopilo nad 450 mladih plavalcev i/, trunštindesoti klubov iz šestih držav Na mitingu so nastopili plavalci m plavalke Avstri,' XK Nemčije, Italije, Turčije, Izraelu in Jugoslavije, med njimi tudi tekmovai m tekmovalke PK Radovljica, ki so s svojimi nastopi m dobrimi uvrstitva« dali vedeti, da se /a zimsko plavalno sezono dobro pripravljajo Najboljšu bila Polona Kob, ki je na 211(1 m mešano zmagala v absolutni konkurenci m V la tako najboljša plavalka mitinga. Vratni red plavalcev Kadnvljlt-e si. pionirji Samo Koblč 1. na delfin s I 11.3, I mi Mt m mešano 2:42,8, 2. na KM) m kravi 1:05,4. 2. na 200 ' arbOM I I »K. Miha roHflalk l< na KM) m hrbtno 1:11,7. 3. na UMI m krn' 4:45,5, 3. na UMI m prsno 1:20,1. mladimi Stasa Melink I. KM) m prsi* I I na KM) m kravi IMA Monika Kavčič 2. na KM) m delfin 1:13.4, « " KMI m kravi t 08,4, Jane/. Jazbec - 4. memlo na 400 m kravi 4:35.3, 5. mesto K KM) kravi 1:00,0. Primož Zadravet- 2. na KN) m prano 1:4.5. 4. na 100 m hrt> no 1:10,7. Polona Kob I na 2tM) m mešano s 2:30,3, 1 na KM) m hrbtno 1:HW I, na KN) m delfin 1:11,0. 2. na KN) m kravi 1:00.3. ,. I). H • Tržičani so za kulturo Pri občinski konferenci SZDL v Tržiču so ob začetku leta pripravili programska izhodišča za letos Med drugimi nalogami je tudi posebna pozornost namenjena delu društev in zvez, še posebej stanju v kulturi Edina pripomba k predlogu je bila, da na kulturo NIKAKOR ne smejo pozabiti, kljub gospodarskim težavam. Bravo, mi smo za kulturo' GLASBENA LESTVICA RADIA ŽIRI radio žiri •Komunala protestira (3. nadaljevanje) Prodajalec časopisov je moral kranjski komunali plačati več kot dva stara milijona dinarjev za soglasje, da po Kranju lahko prodaja >-caj-tenge« Pritožil se je, češ za en sam listek 2 milijona! Kranjska komunala je protestirala in povedala, kaj je v teh dveh milijonih: ogled terena, vožnja z osebnim vozilom, kilometrina, izdelava koncepta soglasja, tipkanje ter ostalo administrativno delo, materialni stroški... Kljub natančnemu pojasnilu še naprej topoumno ne moremo razumeti in ne verjeti, da si je s tem soglasjem komunala res dala toliko opraviti Da so dirkali po Kranju, si ogledovali prodajne »punkte«, staknili glave in risali KONCEPTE soglasja, jih na mile viže pretipkavali in administrativno prekladali zdaj sem zdaj tja — in končno naračunali 2 milijona stroškov7 Vsaka čast, če so pri čisto navadnih soglasjih tako temeljiti Zdaj vsaj vemo, KAJ dela naša komunala, kadar se dušimo v odpadkih in si lomimo noge po ledenih pločnikih ONI tedaj izdelujejo KONCEPTE soglasij, tipkajo in si ogledujejo njim neznane kranjske »punkte" in tuhtajo, kje sploh lahko stoji en čisto navaden prodajalec časopisov kje so, kaj delajo NAŠI ZNANI NEKDANJI ŠPORTNIKI Majda ankele — h s a malu k Majda Ankele, naša znana smučarka, je leta 1964 na olimpiadi v .Innsbrucku zasedla 15., 1968, v ■prenoblu pa 12. mesto. Takoj po ■ olimpiadi 1968 je zmagala v slalo-Iptau v Alp d'Hoese v Franciji. Bila K v formi, kot še nikoli. Večino deklet, ki so bila na olimpiadi pred Ko, je pustila za seboj. Dvanajsto feesto, najboljši dosežek naših pnučark na olimpiadi drži še da-fes, že dvajset let. Upala je, da jo Igjo Mateja Svet v Sarajevu pred štirimi leti presegla, a je imela smolo. rfio, zdaj, v Calgarvju, se bo zagotovo prebila med prvih pet. Če se bo iPa držala tako, kot tokrat v Kranjski gori, če bo imela ravno pravi bioritem, ima pa vse možnosti za zmagovalne stopničke, pravi Majda. Kako iz srca bi ji privoščila! »Vesela je, da se je v naši smuča rij i tako spremenilo. Dekleta so M A la vsa leta hudo zapostavljena. Šele po letu 1970, ko so prišli Križaj, Strel in drugi, ko se je začela zlata doba slovenske smučarije, se je tu- )di za dekleta obrnilo. Zdaj imajo *nake pogoje kot fantje, take, kot T|h moraš imeti, če se hočeš meriti * svetovno elito. Takrat pa je bilo veliko drugače. Nismo imeli smu *arskega serviserja, same smo Pred tekmami pilile smuči. Vedno •Us je skrbelo ali sploh bo denar, da bomo šli na tekmovanje. Nobelih snežnih topov m bilo Za zad JJje treninge pred olimpiado 1968 i' 'Ha v Kranjski gori ni bilo snega »sako dopoldne ga je zmanjkalo, Popoldne smo ga z robov nametali la progo. Zvečer pa smo s sanmi vozili vodo v vedrih do Bedanca in K» tam pohvali po »esu«, da je čez Lestvico lahko poslušate v sredo, 10. februarja ob i7. uri. Od 16. ure dalje pa lahko sodelujete pri nagradnih vprašanjih. • Domača lestvica: 1. Agropop — Samo milijon nas je 2. Andreja Makoter (Don Juan) — Govorijo, da bo drugi prstan dal 3. Marijan Smode — Predraga Ančka 4. Nace Junkar — Daleč od doma 5. Pop design — Lena 6. Big ben — Adijo Špela 7. Novi fosili — Okreni se, idi 8. Doris Dragovič — Oprosti ■ 9. Magazin — Tri sam ti zime šaptala ime * 10. Bazar — Na glavo si klobuk bom dal Novi predlog: Don Juan — O vem, da njena mati joče • Tuja lestvica: 1. Los Lobos — La Bamba 2. Judy Baucher — Can't stay with you tonight 3. The Fans — Ole, ole 4. Modem Talking — In 100 Years 5. Madonna — Over and over 6. Michael Jackson — I can't stop loving you 7. Sting — We'll be together 8. Cliff Richard — Some people 9. Bruce Springsteen — Tunnel of love 10. Diana Ross — Teli me again Novi predlog: Francesco Napol! — Bala, bala KUPON Domača pesem............................................-..................................................................... Tuja pesem........................................................................................................................ Moj naslov.............................................................................................................................. Novi predlog......................................................................................................................... Glasovnico izrežite in jo v sedmih dneh pošljite na naslov: Radio Žiri, Trg osvoboditve 1, 64226 Žiri. Srečni izžrebanec bo dobil LP ploščo, izžrebali pa bomo tudi nekoga, ki bo pol leta dobival Gorenjski glas. Tokrat je imel srečo Marjan Trškan, Jaka Platiše 3, Kranj, ki bo dobil LP ploščo. Video top lestvica — potovanje v Benetke 1. LA BAMBA (hit 88) 2. AJKULA IV. 3. WHO IS JULIJA (hit 87) 4. HAJDE DA SE VOLIMO (lepa Brena) 5. TEEN WOLF II. 6. HOLLYWOOD AIR FORCE (hit 87) 8. SPACE BALLS 9. THE FOURTH PROTOCOL 10. LET'S GET HARRY V tokratni video lestvici vam Janko Hausman iz Video studia Bled predstavlja deset najbolj gledanih filmov iz video kaset v preteklem mesecu. V videoteki Video studia Bled vsak dan ponujajo nov film, poleg video in avdio kaset pa lahko kupite tudi blago iz konsignacije, televizorje in video rekorderje. Tokratno nagradno vprašanje pa je: od katere tuje tovarne so ti aparati? Dopisnice z odgovorom na kuponu pošljite na naslov Gorenjski glas, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj, do srede, 17. februarja. Izžrebance čakajo tri lepe nagrade: 1. Video kaseta s filmom iz lestvice, 2. potovanje v Benetke in 3. ribja plošča za dve osebi v Dalmatinski konobi na Bledu. KUPON: Ime in priimek: Naslov: _ Odgovor: _ Vreme — megla in sneg noč zamrznilo in smo naslednji dan spet lahko trenirali. Vendar so bila to moja najlepša leta, nikoli jih ne bom pozabila.« Majda Anekele-Samaluk je diplomirala na VŠTK in je bila deset let profesorica /.a telesno vzgojo na Gradbeni tehniški šoli v Ljubljani, zadnjih petnajst let pa uči na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo. Sama se bolj vnema za smučarske teke, vsakomur jih priporoča. V svoji .stroki se tudi postdiplomsko izobražuje, zelo pa jo zanimajo tudi znanosti in vede o človeku, ki prihajajo z vzhoda. Tako je obiskovala tečaj radiestezije, zanima se za šiatsu akupresuro, akupunkturo, te dni pa je bila na tečaju joge v Kranju. Majda, doma iz Stražišča pri Kranju, danes živi v Mednem, poročena je z znanim košarkarjem Samalukom, ima 18-letnega sina in 11-letno hčer; tudi ona spoznava, da so najstniške probleme najbolje kroti s športom. D. Dolenc Anekdota • PISATELJ IN SLABA KOMEDIJA Na začetku svoje pisateljske poti je Tristan Bernard, francoski pisatelj, v majhnem gledališču v Franciji uprizarjal svojo komedijo, ki pa ni in ni imela uspeha. Pisatelj se je zavedal, da komedija ni kaj prida. Ko ga je prijatelj prosil za dve brezplačni vstopnici,, mu jih je Bernard poslal kar petnajst. V spremnem pisemcu je pisatelj sporočil prijatelju: »Pametno bi bilo, da vzamete s seboj revolver, kajti kraj je precej zapuščen...« Nagradna križanka Pratika nam za naslednji teden napoveduje meglo in v petek, 12. februarja spet obeta SNEŽENJE. Lunine spremembe: v četrtek, 11. februarja bo ob polnoči ZADNJI KRAJEC. Sonce vzide ob 7. uri in 12 minut in zaide ob 17. 21 uri. Dan je že dolg deset ur. Nagradna križanka: Rešitve prejšnje križanke: presta, mesto, raster, Iller, Asmara, tiara, sta-tor, Kosmač, el, ira, Col, ak, ink, ke, ilo, om, inkasant, regleta, zoo, Atenci, ilkan, osmina, ail, jar, Blak, lar, anand, ao, Agatha, onan, tvarina, Aleks, vi, aed, nt, erato, ran, Cankar, Jakob, ruda, mao, ron, sejmar. Naša Klavdija je izžrebala naslednje reševalce: 1. nagrada: Marija Vole, Zgornje Jezersko 109, Zgornje Jezersko; 2. nagrada: Metka Terziev, Mencingerja 3, Kranj; tri tretje nagrade: Iva Florjančič, Pot na Jošta 61, Kranj, Mirni Mi-klavčič, Kajuhova 19, Kranj in Marko Pandžič, Ulica 31. divizije 60, Kranj. Za današnjo križanko razpisujemo naslednje nagrade: 1. nagrada: 8.000 dinarjev I 2. nagrada: 6.000 dinarjev tri tretje nagrade po 3.000 dinarjev Rešitve pošljite do srede, 10. februarja, na naslov: uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj (za nagradno križanko). VELJAVNE OBRESTNE MERE OD 1.2.1988 DALJE DINARSKA SREDSTVA OBČANOV - vloge na vpogled - vloge, vezane nad 1 mesec • vloge, vezane nad 3 mesece - vloge, vezane nad 6 mesecev - vloge, vezane nad 12 mesecev vloge, ve/ane nad 24 mesecev vloge, vezane nad 36 mesecev DEVIZNA SREDSTVA OBČANOV letna konformna obrestna obrestna mera mera 7,5% 48% 38.45 % 48% 41.68% 49% 44.64% 51 % 53% 55% Obrestne mere so določene za 10 domicilnih valut Višina letne obrestne mere je pri poslovnih bankah v Jugoslaviji izračunana na osnovi povprečnih obrestnih mer pri tujih bankah v deželah domicilne valute, povečane za dve obrestni točki za vloge na vpogled m za štiri obrestne točke za vezane devizne vloge. za namensko vezane vloge vpogledna nad 12 nad 24 nad 36 nad 60 sredstva mesecev mesecev mesecev mesecev 1 Avs1ti|ski šiling AfS 4.65 % 6.85% 7,00 % 7,50% 8,00 % 2 Francoski frank FRF 9,50 % 13.50% 14.00"/.. 14,50% 15,00 % 3 I1ali|anska lira ITI 5.50 7,, 12,00 % 12,50% 13.00 % 13,50% 4 Nemška marka OEM 4,00 % 6,75% 7.00% 7,50% 8,00% 5 švicarski frank CHF 5,25 % 7.00 % 7.50 % 8.00 % 9,00"/» 6 Švedska krona* SE K 6,50 % 10,90% 13,25 7. 15,65% 18,05% 7 Angleški funt GBP 5,65 % 8.15% 8,65% 9.15% 9,65 % 8 Kanadski dolar CAD 7,25% 12,65% 13.25% 13.75% 14,50 % 9 Ameriški dolar USD 7,40 % 11.40% 11,60 % 11,80 % 12,25 7,, 10 Avstralski dolar AUD 11,00 % 15.25% 15,75% 15.75% 15,75% 11 Ostale valute 4.00 % 6,75 % 7.00 7, 7.50% 8.00 % X Danska krona DKK uporabljalo se obrestne mere vel|avne za švedsko krono /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske GORA V GRČIJI V TESALUI JUGOSL Sam vele MOJSTER (GLIGAi AVTOMO BILSKO KRMILO TROPSKO DREVO Crni HRAST TISOČ KILOGRAMOV LOJZE DOUNAR REKA SKO ZI INNS BRUCK MORSKI SESALEC FOKA EKSPONI RANJE (PRI FOTOGRAFIJI! PORTUG DRŽAVNIK (ANTONI0 RAMAIHOI VKNJI ŽE NJE SVOBODEN KMET V FEVDALIZMU KEM ELEMENT (Se) SRBSKO MOS IME ANGL ŠAH VELEMOJST BOLGAR MOS IME ROMUN U1NARNA ENOTA AVTOR KRIŽANKE R NOČ BREZREPA DVOŽIVKA LUKA v ALŽIRU (POTRESI IVAN BRATKO NEKD ENOTA ZA DELO ONDREJ NEPELA PEVKA GABRŠĆEK mztSčt MESTECE NA JUGU SICILUE ZNAK tHi PTIČNEGA NAPADA OSVEŽUJ PUAĆA EMIL ZATOPEK SL FINSKI TEKAČ NEM ILUSTR REVUA DRUŽINA IZDELOV GODAL IZ SBttMBI SIANG VOJAŠKO POROČILO HRV PEVKA [MARIJANA) OTOČEK PRI LAPADU VELIKO FINSKO JEZERO HRV PESNIK IN ESEJIST IMUSA ČAZIMI ANG FILM IGRALEC (STEVVART) NIZEK GOZD. LOG POLDNEVNIK SRB PISEC KI ŽM IN DELA V LJUBLJANI UUBU VELEBLAGOVNICA PEVOVOD JA KUNEJ MESTO V ROMUNIJI THOMAS EDISON MESTO V BELGUI (AALSTI MESTO V ROMUNU OTOK V ALEUTIH KRAJŠE IME BRAZ VELEMESTA SLAVNOST-NA OBLEKA GREGOR NOVAK ITALIJ POMORŠČAK VESPUCCI REKA V NORMANDIJI BEOGR IGRALKA RAS RDEČKASTA KOVINA (Cul MESTO V IRANU IT PISATELJ (CARLOI LUKA NA PELJEŠCU FR SKLADATELJ (CHARLES. -FAUST- | EVROPSKI VELETOK PORTUG TISKOVNA AGENCUA ETIOPSKI KNEZ !-R MESTO ZNANO PO PREPROGAH IVAN MINATTI GOROVJE V SAHARI JOŽE ŽEMVA GL MESTO SENEGALA OMEJEVANJE. DOLOČITEV ZGORNJE MEJE SRBSKI REŽISER (JOVAN) JAHALNA STEZA V CIRKUSU ZVER (Z RODU MAČK ureja DARINKA SEDE] GLAS 16. STRAN OBVESTILA, OGLASI Petek, 5. februarja 19 ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Kranj Delovna skupnost Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske Kranj, na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja z dne 29. 1. 1988, objavlja dela in naloge v okviru delovnega področja NAČRTOVANJE OSNOVNIH SREDSTEV, ORGANIZIRANJE IN IZVAJANJE INVESTICIJSKEGA VZDRŽEVANJA v sektorju splošnih poslov Pogoji: — VI. zahtevnostna stopnja gradbene, elektro ali druge ustrezne smeri — 3 leta delovnih izkušenj — trimesečno poskusno delo Delovno razmerje sklenemo za določen čas. Prijave naj kandidati, skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev, pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske Kranj, Cesta JLA 1. O izbiri bomo kandidate obvestili pisno v 45 dneh po zaključenem zbiranju prijav. ALPETOUR Hotel TRANSTURIST Škofja Loka vabi na veselo PUSTOVANJE v soboto, 13.2. ob 20. uri igra ansambel OBVEZNA SMER in v torek, 16.2. ob 20. uri. Igra ansambel DVANAJSTO NADSTROPJE. Najboljše maske prejmejo nagrado. Rezervacije in informacije recepcija hotela Transturist tel.: (064) 61-261. IZOBRAŽEVALNI CENTER ZSMS BOHINJ v ustanavljanju Dalmatinova 4 61000 LJUBLJANA Svet delovne organizacije Izobraževalnega centra ZSMS Bohinj v ustanavljanu razpisuje prosta dela in naloge 1. ZAČASNI INDIVIDUALNI POSLOVODNI ORGAN S POSEBNIMI POOBLASTILI IN ODGOVORNOSTMI 2. RAČUNOVODJA Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: pod 1. visoka ali višja izobrazba ustrezne smeri, ter 1 ali 2 leti delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih in nalogah poznavanje organizacije ZSMS izkušnje pri vodenju in organizacijske sposobnosti Poseben pogoj: kandidat mora pripraviti program delovanja IC ZSMS Bohinj v ustanavljanju pod 2. višja ali srednja izobrazba ekonomske smeri in 3 do 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih in nalogah. Kandidati bodo imenovani za dobo 4 let. Rok prijave je 8 dni po objavi, obvestilo o izbiri kandidatov pa 15 dni po izbiri. Prijave pošljite na naslov: Izobraževalni center ZSMS Bohinj, v ustanavljanju, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana KOMPAS JU60SLAVUA KOMPAS HOTEL RIBNO Vabimo vas na KULINARIČNE PRIREDITVE: Dnevi banatske kuhinje s kuharji iz Zrenjanina, ob spremljavi ansambla PRIJO. Vsak dan od 18. - 24. ure, od 5.- 15.11. Dnevi bavarske kuhinje v izvedbi kuharjev iz Bad Tolza in ob prijetni glasbi na citre. Vsak dan od 18. - 24. ure, od 19. - 29. II. Ob sobotah in nedeljah vam nudimo izdatno družinsko kosilo za samo 24.000 din. ALPETOUR SOZD ALPETOUR DO PROMET ŠKOFJA LOKA TOZD Potniški promet Kranj objavlja več prostih mest za kandidate, ki bi se želeli šolati za poklic VOZNIK AVTOBUSA Prijavijo se lahko vsi tisti kandidati, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: — dopolnjena starost 21 let, — sposobnost pisnega in ustnega komuniciranja v slovenskem jeziku, — kandidat mora imeti dovoljenje za C kategorijo najmanj dve leti, ali B in C kategorijo skupaj najmanj tri leta. Poleg naštetega morajo kandidati predložiti pisno dokazilo, da imajo strokovno izobrazbo IV. zahtevnostne stopnje. Pisne prijave z dokazili sprejema SOZD Alpetour, kadrovski sektor, 64000 Kranj, Koroška c. 5, 8 dni po objavi. TUDI ČASOPISOV VEČKRAT ZMANJKA toda NIKDAR v kiosku DELO na avtobusni postaji v KRANJU DELO in vse edicije ČGP Delo boste tu vedno našli! NR, JANA, TELEKS, STOP, KIH, DR. ROMAN, AVTO MAGAZIN, ZDRAVJE, RADAR, MOJ MIKR0 IZBR4LI SOZMHS Kovinotehna Celje ie v blagovnici FUŽINAH na Jesenicah pripravila enkratno akcijsko prodajo radiatorjev JUG0TERM. Plačate jih lahko na 6 mesečnih obrokov in s samo 11,5 % obresti za preostalih 5 obrokov. Radiatorje prevzamete takoj ob nakupu. Ni kai> nemogoče, je mogoče! VGP VODNOGOSPODARSKO PODJETJE KRANJ Ul. Mirka Vadnova 5 razpisuje na podlagi sklepa delavskega sveta z dne 29.1.1988 JAVNO LICITACIJO za odprodajo sledečih osnovnih sredstev: Zap. št. Osnovno sredstvo Štev. šasije Leto izdel. Prevoz, km Stanje vozila Izklicna cena (din) 1. Avtobus TAM 75 A 6 820000426 1982 100.000 nevozen 3.500.000 2. Tovor. prek. FAP 1314 SK 92076 1983 79.000 nevozen 4.000.000 3. Tovor. avt. TATRA 148 S 3 7137166 1979 300.000 nevozen 4.500.000 4. Oseb. avt. Zastava 750 SC 648594 1979 152.000 nevozen 150.000 5. Oseb. avt. Zastava 750 SC 731492 1980 108.000 nevozen 350.000 6. Oseb. avt. Zastava 750 SC 735933 1980 100.000 nevozen 300.000 7. Kompresor FAGRAM 702 — 1972 — 2.000.000 8. Bager Radoje Dakič 600 B — 1980 — — 9.000.000 Javna licitacija bo v torek, dne 16.2.1988 ob 10. uri na dvorišču mehanične delavnice VGP Kranj, ul. Mirka Vadnova 5 (na Primskovem). Ogled osnovnih sredstev je mogoč na dan licitacije od 9. do 10. ure, na kraju Licitacije, Na javni licitaciji lahko sodelujejo pravne in fizične osebe. Interesenti morajo pred pričetkom javne licitacije plačati varščino v višini 10% od izklicne cene na blagajni DO in sicer družbeni sektor z bariranim čekom, zasebniki pa /. gotovino. Predstavniki pravnih oseb morajo predložiti pooblastila OZD, ki jo zastopajo. Izlicitirano blago je treba plačati in prevzeti takoj, oziroma najkasneje v 5 dneh po licitaciji, sicer varščine zapade. Prometni davek na izlicitirano ceno plača kupec. Kupec plača tudi stroške prepisa vozila. Nakup osnovnih sredstev na licitaciji bo po načelu "VIDENO - KUPI JKNO". Kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali. ekonomske propagande tel. 23987 ZDAJ JE ČAS ZA NAKUP LESTENCEV! V SODELOVANJU S PROIZVAJALCEM »STEKLARNA - SIJAJ« - HRASTNIK VAM V ČASU OD 1. - 29. FEBRUARJA V AKCIJSKI PRODAJI LESTENCEV V VELEBLAGOVNICI GLOBUS - KRANJ V PRODAJALNAH UNION - JESENICE in OKOVJE - ŠENTVID NA NEKATERE IZDELKE NUDIMO 30% POPUSTA OGLEJTE SI VELIKO IZBIRO LESTENCEV! IZKORISTITE MOŽNOST PLAČILA V 5 OBROKIH S (SAMO) 13% OBRESTMI! OH MERKUR KRANJ SEZONSKO ZNIŽANJE ZIMSKO - ŠPORTNIH TEKSTILNIH IZDELKOV A OD 8. DO 20. FEBRUARJA RAN J [•Md KOGP - T0Z0 OPEKARNE KRANJ, Stražišče, Pševska 18 GRADITELJI! Na začetku gradbene sezone se pravočasno oskrbite z gradbenim materialom. Po najugodnejših cenah vam nudimo modularne in betonske bloke, ter ostali gradbeni material za gradnjo do III. gradbene faze. Po vplačilu nudimo skladiščenje do prevzema materiala. Organiziramo prevoze in razkladanje z avtodvigalom. Trgovina posluje tudi vsako soboto od 7 - 12. ure. Informacije in prodaja v Stražišču, Pševska cesta 18, tel.: 21 -140, 21 -180, 21 -195. KOM PAS JUGOSLAVIJA VČERAJ STE NAM SPOROČILI... 3x3 STUDIA odprti krog: DINAR - BANKA - DOBRO? DEVIZA - NOGAVICA - BOLJŠE?! DENAR - UMETNINA - NAJBOLJŠE!! prodam unikatne tapisar1je informacije: 064/26-249 KOMPAS JUGOSLAVIJA vas vabi na naslednje zanimive izlete: KRIŽARJENJE Z LIBURNIJO Reka - Opatija - Kreta -Izmir - Carigrad - Atene - Delfi - Reka ODHOD: 22.4.88, 12 dni LA PALMA - 7 dnevna križarjenja, od maja do oktobra, Benetke - Atene - Rodos - Kreta - Krt - Dubrovnik - Benetke SVETA DEŽELA - JERUZALEM, 12.2., 19.2. zvečer, 8 dni LONDON, vsako sredo, 4 dni LONDON, 13.2., 5 dni MUNCHEN, v februarju, 3 ali 4 dni, ODHODI: 16., 18. in 23. februarja PRIJAVE IN INFORMACIJE v vseh poslovalnicah KOMPASA in pooblaščenih agencijah. PRODAJA DOMAČIH IN MEDNARODNIH ŽELEZNIŠKIH VOZOVNIC! OBIŠČITE KOMPASOVE POSLOVALNICE: Letališče BRNIK tel 22-347, JESENICE. Ulica Maršala Tita 18, tel. 81-768, KRANJ, Koroška cesta 2 tel 28-473. 28-472. BLED, Ljubljanska cesta 7, tel. 77-245 KOMPAS JUGOSLAVIJA Vabimo vas, da zimske počitnice preživite v enem izmed KOMPASO-VIH hotelov. Smučarjem priporočamo Slovenj Gradec, Most na Soči, Bovec, Ribno in Bohinj; vsem, ki dajejo prednost toplejši zimi ob morju, pa Dubrovnik. AKCIJSKA PRODAJA BELE TEHNIKE IN DROBNIH GOSPODINJSKIH APARATOV - PRALNI STROJI - ŠTEDILNIKI - HLADILNIKI -SKRINJE idr... V POSLOVALNICI ELGO V LESCAH IN SUPERMARKETU UNION NA JESENICAH OD 1. - 20. FEBRUARJA 1988 UGODNI 6. MESEČNI POGOJI BREZ OBRESTI OGLASITE SE PRI NAS. IZKORISTITE UGODNOST ZA OBUTEV POPUST od 1.2. do 27.2.1988 @©£yiSSMEIIGLAS 18. STRAN / mali oglasi, oglasi Petek, 5. februarja 1988 LIP BLED lesna industrija, n.sol.o. TO, lesna predelava REČICA 64260 BLED, Rečiška c. 61/a Na podlagi sklepa odbora za delovna razmerja LIP BLED -TO, lesna predelava REČICA objavljamo naslednja prosta dela in naloge: 1. gasilec - čuvaj Pogoji: II. stopnja zahtevnosti dela, tečaj za varnostnika pri DO Varnost in tečaj za naziv gasilec 2. več mizarjev Pogoji: IV. stopnja zahtevnosti dela lesne smeri in opravljena pripravniška praksa Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih zaposlitev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: LIP BLED - TO, lesna predelava REČICA, 64260 BLED, Rečiška c. 61/a. S kandidati bomo sklenili razmerje za nedoločen čas. GOSTILNA NA JAMI PAVEL POLAK ŠENČUR Na novo preurejena gostilna vas vabi, da jo obiščete. Posebnost ponudbe so pizze, krače, itd... ODPRTO VSAK DAN Od 11. dO 23. Nedelje 14. do 20., ponedeljek zaprto SE PRIPOROČAMO! MALI OGLASI tel:27 960 apaiatl.itroji Ugodno prodam OJAČEVALEC In ZVOČNIKA PIONEER 2x110W ter TERMOAKUMULACIJSKO PEČ 2,5 KW. Telefon: 70-441 Prodam zamrzovalno SKRINJO . Gorenjska c 31, Naklo, tel.: 47 319, po 18 uri 1397 Prodam skoraj nov barvni TV sprejem-nik iskra Tel.: 25-687_1399 ŽAGO sekular brez motorja ugodno prodam in stroj za tanšanje usnja (širf mašina). Kvas, Ljubljanska 14, Kranj _ 1402 Prodam nov trosilec za gnoj 2700, za 10 SM ceneje in skoraj novo MLATIL NICO natresale Jernej Razpotnik, Ko stanj 3, Laze v Tuhinju, tel.: (061) 847-111_1409 Vrtalni stroj BS 4, dalma stroj MK 4, avtomat za sitotisk in več manjših pnevmatskih stiskalnic, prodam Ludvik Rekelj, Hraše 14/a, Lesce 1411 Samonakladalno PRIKOLICO senator 22, prenovljeno, prodam Remic, Rupa 9, Kranj_1436 Prodam barvni TV sharp z daljinskim vodenjem in RADIO grundig Tel 80 170_1438 Prodam nov HI Fl STOLP, 2 x 100 W in stereo RADIO KASETOFON 30 W (dvojni kasetofon). Tel.: 50-852 1439 Točkovni varilni aparat, vodno hlajen, prodam, primerno za popoldansko obrt Tel : 36 373_1460 Prodam molzni STROJ alfa laval Tel.: 68 489 1463 Prodam RADIO-KASETNIK iskra, tele vizijske igre in barvni TV gorenje se-lectomatic za 20 SM. Zg. Bitnje 228, Žabnica (pri Puškami) 1478 Prodam barvni TV iskra panorama. Tel: 60 896, po 15. uri 1484 Prodam OJAČEVALEC technics stereo integrated DC amplisier SUV 5 2 x 65 W, neo clase A, cena 50 SM. Tel.: 45 486 _1493 Barvni TV iskra, daljinsko vodenje, star 3 leta in pol, prodam Tel : 66 965 _1496 Prodam lahovo traktorsko kiper PRI KOLICO v zelo dobro ohranjeno Ber nard, Zg. Senica 16, Medvode 1501 Prodam prevozni in dvižni gumi transporter, dolžina 5 m Sušnik, Boh Bela 82 1510 Prodam 25 243 barvni TV grundig Tel : 1468 Prodam VITLO italijansko Jože Roz man, NemSki rovt 3, Boh Bistrica 1471 Prodam barvni TV gorenje, star 12 let Drago Družinec, Sv Duh 120, škofja Loka 1477 [fr 4k»iir-ll ŽIVILA KRANJ Hotel KAZINA jezersko vabi na veselo PUSTOVANJE ki bo v soboto, 13.2.1988.igra narodnozabavni ansambel BLED. Rezervacije sprejema recepcija hotela po telefonu 44-007 ali 44-060. Priporoča se kolektiv hotela KAZINA. Prodam nov oljni GORILEC Tel.: 42-531_1511 Črno beli TV tina, prodam. Tel : 38-121 _1512 Prodam barvni TV ei niš Tel : 61 545 _1513 Prodam TRAKTOR torpedo 45, star dve leti Dovje 16 1515 DEŽURNI VETERINARJI OD 5.2. DO 12.2.: Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske — Kranj, Iva Slavca 1, obvešča živinorejce na Gorenjskem, da sprejema naročila za vse veterinarske storitve vsak dan od 6. ure zjutraj do 22. ure zvečer na zavodu v Kranju oz. po telefonu št. 22-781 ali 25-779. Naročila za veterinarske storitve oddajte do 8. ure zjutraj, za nujne obiske pa lahko ves dan. Naročila v času nočnega dežurstva — od 22. ure zvečer do 6. ure zjutraj — pa sprejemajo: za OBČINO KRANJ: BEDINA dipl. vet. Anton, Betonova 58, Kranj, tel.: 23-518 za občino Škofja loka: PIPP dipl. vet. Andrej, Partizanska 37, Škofja Ix>ka, tel.: 60-380 za OBČINO RADOVUICA IN JESENICE: PLESTENJAK dipl. vet. Anton, Prešernova 34, Bled, tel.: 77-828 za OBČINO TRŽIČ: SAJOVIC dipl. vet. Borut, V. Rejca 1, Naklo, tel.: 47-063 ali 79-055 VIDEOREKORDER stereo prodam. Tel.: 50-172 toshiba, 1529 Prodam Z 750. Čirče 30 1435 Prodam nov pralni STROJ gorenje, z garancijo. Tel.: 25-886 1530 Prodam 77-143 šivalni STROJ bagat Tel.: 1532 Prodam HI Fl TOSCHIBA 2 Tel : 36-357 80 W 1533 Prodam črno bel TV ei niš, star dve leti. Zg. Bitnje 170, blizu gasilskega do ma 1534 Ugodno prodam nov STOLP tensai, dvojni kasetar, equlaiser, daljinsko vodenje. Tel: 33-798_1536 Prodam malo rabljen PUHALNIK tajfun z motorjem 7,5 KvV. Alič, Godešič 35__1543 RAČUNALNIK atari 800 XL, s kasetar-jem, yoj sticom in igrami, ugodno prodam. Tel: 83-355_1545 Prodam KOMPRESOR trudbenik 460 litrski. Boris Škrlec, Poljane 66, Poljane nad Škofjo Loko, tel: 62-681 1557 Prodam črno-beli TV sprejemnik. Ba-novšek, Štefanja gora 28, tel.: 27-271, dopoldan 1560 Prodam barvni TV. Tel.: 37 786 1563 Prodam barvni TV grundig z daljinskim upravljanjem, star 4 leta, velikost ekrana43 cm. Tel: 60-651 1565 Prodam nov kardanski CEPILNIK fi 250 z dvodelno glavo ter kamniški pesek za fasado 1600 kg. Tel.: 21-161, Vodice, Vodiška 45 1566 Prodam barvni TV corting, 56 cm, brezhiben, odlično ohranjen, star 6 let, za 500000 din in termoakumulacijsko PEČ 5 KVV za 130.000 din. Tel.: 74-616 _1569 Generalno obnovljen TRAKTOR fergu-son 35 konj. moči, prodam za 350 SM. Langerholc Jože, Pevno 7, Škofja Loka 1571 Barvni TV samsung, ekran 37, prodam. Dolenc, Hafnarjeva 17, Kranj Stražiš če, tel.: 23 785, petek, sobota dopol-dan_1573 Ugodno prodam barvno TV gorenje, kotno brusilko prikolico in frezo muta s plugom in kovinskimi kolesi. Tel.: 39 265_1584 Prodam pralni STROJ zopass, električno štedilnik, dodatne zavorne luči za avto. Jezerska 42, Kranj 1585 Prodam rotacijsko KOSILNICO RK 135. Plevel, Zalog 89, Cerklje 1608 Prodam pletilni stroj passat z motorjem. Jazbec, Sebenje 70, Križe 1613 Prodam rezervoarja za kompresor. Perko, Tenetiše 37 1615 gradbeni maj. Prodam LADIJSKI POD in DESKE za opaž. Keršič Blaž, Sp Duplje 68 Prodam suhe SMREKOVE OBLOGE (opaž), zelo primerne za oblaganje stropov in sten, šir. 5, 7, 9 cm. Dolžina po želji, od 1 do 4 m. Tel: 64-103 1310 Prodam kakovostne suhe jesenove (0,6 kub. m), hrastove (0,6 kub.m) in javorove (0,3 kub m)PLOHE Tel.: 68 579_1412 Prodam LES ZA OSTREŠJE, dolžine 9 in 12 m. Tel: 46-326, po 19. uri 1418 5 armaturni h MRE2 Prodam 66 918 Tel : 1442 Prodam suhe smrekove PLOHE, debe line 4 cm. štefe, Tenetiše 36/a 1469 Prodam smrekove PLOHE, suhe Tel (061)627 071_1505 Prodam KORITA dravograd in centralno enoetažno PEČ, ugodno Čebulj, Adergas 27 1605 vozila Prodam motor Honda CB 550, starejši letnik in VW po delih tel 44 536 Prodam 126 P, letnik 79 in MINI MO RIS, letnik 77, odlično ohranjena Ogled v petek popoldan Tonči Me žnarec, Doslovce 27, Žirovnica_ Ugodno prodam AVTOMATIC, letnik 87 Tel 22 048 Prodam APN 6 in APN 4 Mali Vojko, Gorice 49 b_1374 Prodam BMW 2002 ali zamenjam za motor. Štefan Marin, Cankarjeva 13, Tržič_1386 Prodam Z 750, letnik 1977 Tel 82 636, od 10. do 11. ure _1389 Prodam GOLF, letnik 1980, generalno obnovljen. Tel.: 66-046_1392 Zadnja desna VRATA za R 4 GTL, nova, prodam. Tel.: 24-415 1394 Prodam AUDI 60 L, registriran do de cembra Tel 70 368_1403 Prodam JUGO 45, letnik 1982 in TO MOS AVTOMATIK, nov. Tel : 25 145 _1404 Dobro ohranjeno LADO 1300 S, letnik 1983, prevoženih 33500 km, ugodno prodam Tel.: 23-369_1405 Prodam R 4 TLS, letnik 1978, po delih ali celega Prednost imajo kupci za ce lega Tel 33 441_ 1408 Prodam ŠKODO 105 S, letnik 1982 Blaznik, Kropa 120, tel 79 511 1410 Prodam R 11 GTL, letnik 1987 Kalan, Podlubnik 296, Škofja Loka 1415 Prodam Z 101 in Z 750, starejša letnika Križe 98/b, Snakovo_1417 Prodam Z 1300, letnik 1979, registriran do novembra 1988 Ziherl, Britof 98 1420 Tel. 1423 Menjalnik za Z 101, prodam 33 171, int 69, dopoldan Prodam KATRICO, letnik 1978 Milene Korbarjeve 2, Kranj Kos, 1430 Prodam Z 101, letnik 1977, vozno, regi strirano do marca 1988 Košnjek, Zg Dupl|e93 1432 mali oglasi tel. 27960 Ugodno prodam Z 101, Tel . 74 378, zvečer •.t.in. S Uit 1433 Prodam Z 750, letnik 1979 in neregistrirano Z 101, letnik 1976. Tel.: 51-340 _ 1437 Prodam Z 101, letnik 1980. Beleharjeva 26/a, Šenčur_1440 Prodam R 4, letnik 1986. janež Papler, Prežinova 9, Bled 1443 Prodam WV, starejši letnik. Naglic, Tr-stenik, tel: 46-265 1446 Poceni prodam Z 750, letnik 1977, registriran do decembra. Tel.: 34-813 1450 Prodam GOLF, star 9 let. Tel. 51-507 1452 Z 101, letnik 1976, neregistrirano, poceni prodam. Ovniček, Planina 31 1454 Ugodno prodam KOLO personal. Peter Hafner, Pod Plevno 64, Škofja Loka _1455 Prodam OPEL KADET karavan, letnik 1983, cena po dogovoru. Railič, C. Maršala Tita 45, 2. nad. stanovanje 8, Jesenice 1457 Prodam avto VVARTBURGA in VOZIČEK (globok). Šorlijeva 21, Kranj 1461 Prodam AUDI, letnik 1973, prva registracija 1976, generalno obnovljen. Huje 1, Kranj, dopoldan 1464 Prodam JUGO 45/a, letnik 1986. Kova-čevič, Podlubnik 156, Škofja Loka 1470 Ugodno prodam ŠKODO 100 L, gene-ralno obnovljena, registrirana do oktobra 1988, cena 800.000. Zevnikova 3/a, tel.. 21-612_1473 Ugodno prodam obnovljeno Z 750 de lux, letnik 1978. Bešter, Dolenja vas 49, Selca 1474 TOYOTO CELICO, letnik 1979, pro-dam. Tel: 36-209, Britof 212 1475 MOPED tomos 14 M, dobro ohranjen, ugodno prodam. Tel.: 76-100, dopoldan_1482 Prodam avto VW PASSAT, letnik 1977. Šifrer, Žabnica 10_1483 JUGO 45/A, letnik 1986, ugodno prodam. Tel: 39-290_1486 Poceni prodam registriranega "Fl-ČKA". Zg. Brnik 139, Cerklje 1488 Prodam R 4 TLS rdeč, letnik 1978, regi striran Krapež Sandi, C. na Loko 16, Tržič_1489 Prodam Z 750, letnik 1979 in motor za Z 101 H rastje 99, tel.:38-726 1494 Prodam GOLFA, letnik 1979, modre barve, registriran celo leto. Kurirska pot 11, Primskovo_1497 Prodam ŠLEP PRIKOLICO itas za TAM 5500 ali 6500. Tel.: od 17. do 19. ure 62-147_1499 Prodam VVARTBURG KARAVAN, letnik 1982. Kenda, Brezovica 3, Kropa, tel : 79 690_ 1500 BMW 316, letnik 1985/7, temno rdeč, garažiran, dobro ohranjen, 29 000 km, ugodnoprodam Tel.: (061) 841 034 1504 GOSPODINJSKI TEDEN OD 15. DO 20. FEBRUARJA - DEKORATIVA (POSTELJNE GARNITURE, BRISAČE... 10% POPUST - PREPROGE 5% POPUST * - DROBNI GOSPODINJSKI APARATI ELMA IN RADE KONCAR 5% POPUST - POSODE EMO III. KVALITETE - UGODNE CENE VELEBLAGOVNICA nama škofja loka JUGO 45, letnik 1984 avgust, prodam. Podlubnik 13 1574 SUNBEAM 1300, letnik 1974, prodam. Ogled v soboto in nedeljo dopoldan Kaurin, Lojzeta Hrovata 9 1576 APN 6, letnik 1987, dobro ohranjen, prodam. Tel: 73-049 1578 Z 101, letnik 1984, 28.000 km, prodam. Toni, Mavčiče 95 1579 KOMBI Z 435 K, letnik 1980, prodam ali zamenjam za osebni avto. Tel.: 61 935_1580 Poceni prodam CITROEN GSX, letnik 1981 ali zamenjam za drug avto. Mi-klavčič, Mlaška 107, Mlaka pri Kranju _1582 Prodam 126 P, letnik 1977, celega ali za rezervne dele Branko Smolej, Sp. Laze 13, Zg Gorje_1590 Prodam avto CITROEN GS, rumen, dobro ohranjen, v voznem stanju, letnik 1972, 115 000 km. Tel : 27 958, po 15. uri 1591 Prodam R 4, letnik 1982 november Tel: 35 882, popoldan 1596 Prodam Z 101 GTL 55 3 vrata, letnik 1985 december Tel : 66 965 1598 JUGO 45, bele barve, letnik 1983, 71 000 km, dobro ohranjen, prodam za 4 Mio. Anka Čolnar, Gosposvetska 7, Kranj, tel : 24-611, v soboto od 10 ure dalje 1600 Prodam ŠKODO 120 LS, letnik 1980 Pavle Medetove 42, Naklo, tel.: 47-590 _1518 Nujno prodam karambolirano JETTO VW, letnik 1982. Tel: 80-102 1519 Prodam 4 avtogume best 145 x 12, cena 18 SM. Gričar, Tavčarjeva 6, Jese-nice _1525 Prodam LADO 1200, letnik 1972. Pa-vec, 31 div 46, Kranj_1527 Z 101 S, letnik 1978, registrirana do oktobra 1988, prodam. Tel.: 36-642 1531 Prodam Z 101, letnik 1978. J. Platiše 7, Kranj-Planina_1537 Prodam OPEL ASCONO 1,6 CSR, prva registracija 1984. Tel: 81 608 1546 Prodam MERCEDES 11 13 kiper, sta-rejši letnik, za 7 Mio. Tel : (061) 375 322_1548 ProdamZ 101, letnik 1981.Tel.: 77 654 1551 živali ŽIVILA Kranj Hotel BOR - Grad HRIB v Preddvoru vas vabita vsako soboto od 20. do 24. ure na ples. Igra ansambel LIPA Še posebno vas vabimo na veselo PUSTOVANJE na pustno soboto, 13.2.1988. Zabaval vas bo ansambel SAMO TAKO od 20. do 02. ure. Najboljše maske čaka pet bogatih nagrad.Informacije in rezervacije sprejema recepcija hotela Bor, telefon 45-080. SE PRIPOROČAMO! Prodam rjave JARKICE in manjše in večje PRAŠIČKE Stanovnik Jurij, Log 9, Škofja Loka_1337 Prodam KRAVO, ki bo v začetku maja telila ali zamenjam za drugo govedo Meglic, Lom 21_139^ Prodam 7 dni starega crno belega BIKCA Praprotna polica 29, Cerklje ___ 1398 KOKERŠPANJELE dam Tel.: 24 738 čistokrvne, pro-1425 Prodam PRAŠIČE 170 kg Prevodnik, Brode 10, Škofja Loka_1466 Prodam mesnato SVINJO za zakol in štupalnike za umetno gnojilo Luže 12, Šenčur_1480 Prodam PRAŠIČE težke od 130 150 kg, cena 1700 za kg Zg. Brnik 60 1490 Prodam PRAŠIČA za zakol (domača krma) in domači sadjevec Anton Ko-kalj, Šr. Bitnje 19, Žabnica_1496 Prodam TELIČKA, starega 14 dni. Ja-godic. Breg 19, Komenda, tel : (061) 841 059_1503 Prodam PRAŠIČKE do 25 kg težke" Pivka 9. Naklo__1506 Prodam mesnate PRAŠIČE za zakol aH rejo (domača hrana), teža 100 120 kg Suha 24, Kranj_ 1517 Prodam BIKCA simentalca, star 10 dni Kranj, Čirče 22, tel : 39-041 1524 Prodam KRAVO s teličkom in brejo te-lico Kokalj Tine, Andrej nad Zmincem, informacije Groharjevo nas. 2, Škofj« Loka, tel 60 022 1536 Prodam KOZO Mavčiče 10 in KOZLA Draksler, 1542 Prodam TELE Voklo 74 1547 Prodam KRAVO pred telitvijo in domače žganje Vogljo 85, Šenčur 15/0 Prodam TI LIČKO simentalko, staro 10 tednov Tel 73 696 1599 GOLF DIESSEL JX, star dve leti pre voženih 10 000 km, prodam čirče, Smledniška c. 20_1507 Prodam Z 101, letnik 1982, garažirano. Petek, sobota popoldan Pot v Bitnje 66, Kranj 1516 Prodam VISO 11 Re, letnik 1985, zelo ohranjeno, prevočenih 23 000 km Tel 38 828, petek, sobota, nedelja, popol dan 1612 Nov NISSAN MICRA, ugodno pro dam Naslov v oglasnem oddelku. _1653 Prodam obnovljen R 12, rezervne dele, leiaje, zglobe in prage Mauko, Grad nikova 123, Radovljica_1564 Prodam ŠKODO 120 LS. letnik 1981 Ogled od 17 ure dalje Horvat, Groso va 26, tel 25 143_1555 ene barve, 1558 Prodam KRAVO, Adergas 27 dobro mlekarict) 1604 Zamenjam telico za breio kravo Zg Brnik 52 1618 BIKCA simentalca, dam Tol 45 291 star 14 dni, pro-1620 JETTO, letnik 1982. prodam Tel /5 045 Ugodno prodam GOLF diesel, 1983 Tel 79 987 letnik 1614 Prodam odlično ohranjen večji KOMBI ford transit z nadgradnjo, prostornine 9 kub m, nosilnost 1,5 tone, primeren za obrtno dejavnost prevozništvo (lah ko z delom), bife potujočo trgovino in počitniški bivak Cena 9 Mio, zame njam tudi za osebni avto z doplačilom Tel 51 652 1610 Prodam FORD ESCORT 1300, letnik 1978 in barvno TV Tel 36 137 1669 Prodam Z 101 staro 23 mesecev Ko/i na. Mlaka Oretnikova 12 1564 Prodam OPEL Tel 34 185 KADET, letnik 1982 1568 Prodam tri BIKCE stare teden dni Dri-novec, Podbrezje 3, Duplje_1626 Prodam PRAŠIČA, težkega okoli 170 kg, krmljenega z domačo krmo Sr Bela 16, tel.:46-219_182J Prodam brejo KO/O in električne škar I« /a stu/enie ovc I nI 62 14/ H>30 Prodam BIKA ali menjam za kravo. Strahinj 7, Naklo_1831 Prodam PRAŠIČE težke od 20 do 36 k<| Hotema/e Sli 1637 VISO SUPER Tel 82 517 letnik 1981, prodam 1622 Prodam VvV hrošča, letnik 1974 Knežević, Preddvor 68/c Mile 1633 Prodam R TL 6 ter dele za Z 750, zelo ugodno Mulej, Studenčice 1, Lesce _ 1634 Prodam VW JETTO, letnik 1981 Can kar jeva 12, stanovanje 9, Radovljica _1636 Prodam MOTOR tomos, dobro ohranjen Jože Močnik, Grad 48, Cerklje na Gor, tel 42 005_1638 Prodam KADETA B, letnik 1970, dobro ohranjen Posavec 115 1639 ME1ICATOR KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT (iOKIN.ISKK KRANJ, JI .A 2 TOZD AGROMEHANIKA Kranj - Hrastje 52/a Nudi traktorje TOMO VINKOVIĆ, Bjelovar 420 In 523 ter »troje Iz lastne proizvodnje na brezobrestni kredit, oziroma daje 15% popust za gotovinski nakup. Informacije: tel.: (064) 34-034, 34-035 Petek, 5. februarja 1988 19. stran GLAS ttan.opgema Ugodno prodam 1 leto rabljeno DNEVNO SOBO. KUHINJO in SPALNICO. Tel; 44-022_1372 Ugodno prodam novejšo SPALNICO in SEDEŽNO GARNITURO, gladki žamet. Tel.: 50-341 popoldan_1387 Prodam starinsko POHIŠTVO in razne predmete. Ogled vsak dan popoldan. Rožna dolina 48, Lesce . 1414 Ugodno prodam PEČ za centralno kurjavo KTK. Tel.: (061) 752-694 1416 Ugodno prodam dobro ohranjeno OMARO za dnevno sobo. Tel.: 78-645, po 17. uri_1419 Po zelo ugodni ceni prodam KAVČ in dva fotelja. Ogled od 15. do 18. ure. Klinar, Planina 19, Kranj_1429 Prodam dobro ohranjeno PEČ za cen-tralno kurjavo tam stadler 35.000 ccal za 200.000 din. Tel: 79-410_1462 Prodam dobro ohranjene REGALE za dnevno sobo (možno tudi za vikend). Tel: 28-516_1465 Prodam kuhinjsko kotno GARNITURO (klop, miza, dva stola). Tel.: 43-077 __1479 Prodam rabljeno kuhinjsko mizo in štiri stole. Tel: 39-326_1528 Zaradi selitve poceni prodam GARSONJERA POHIŠTVO, pult z mizo in hladilno omaro.hladilnik 80 + 50, zamrzovalno skrinjo 310 litrov, pipe, bojler in umivalnik. Tel: 51-912_1544 Otroško POSTELJO z jogijem pro-dam. Rant, Frankovo nas. 156, Škofja Loka_1562 Ugodno prodam rabljen KAVČ, sesa-lec za prah, jedilno mizo in štiri stole. Tel: 62-410 1583 jf GOSTILNA »STARI MAYR« KRANJ OB PETKIH IN SOBOTAH PRIREJAMO ZABAVNE VEČERE S PLESOM OD 20. DO 24. URE IGRA SKUPINA NOSTALGIC SHOW BIZ BAN D VLJUDNO VABLJENI REZERVACIJE PO TELEFONU 21-387 Ugodno prodam otroški POGRAD, po steljico in športni zložljiv voziček. Tel.: 36 904__1589 Prodam SPALNICO, zelo dobro ohranjeno Tel.: 34-778 1606 Raztegljiv ~AV'C m cva fotelja, ugodno prodam Tel.: 24 282 1621 Prodam novo kopalno KAD kolpa bud va 170, karamel barve, ali zamenjam *a budvo 160 Tel 79 002 1635 lapoillfve Ce si želite izboljšati finančni položaj s honorarnim delom ob vikendi!), pro stem času, z lastnim prevozom, se javite šifra: ENCIKLOPEDIJE, PRIRO ČNIKI_1385 SlVILJA dobi delo Tel 34-156 1393 Zidarska skupina išče: delo Šifra APRIL_1448 Honorarno delo! Zbiranje novih naro čnikov100SM.Tel.:41 136 1449 NATAKARICO išče gostilna pri Viktor ju Partizanska 17, Kranj, tel 23 484 __1458 Nov artikel! Iščemo zastopnike na področju Slovenije Šifra: TUDI VIKENDI _1459 licem čistilko za dvakrat tedensko čiščenje delavnice, po dogovoru šifra: JESENICE_1492 HS Dražgoika 6 išče SNAŽILKO. Pla Čilo po dogovoru 1588 Vsako varilsko ključavničarsko delo (tudi zahtevno), posamična ali serijska izdelava, sprejmem C na Belo 8, Ko krica pri Kranju 1595 Prosti vikendi in lasten prevoz vam omogočajo dober zaslužek Tel 37 465_1807 č, ste dober prodajalec, vam nudimo honorarno delo lel 26 660, <>