Vodovod, kanalizacija in snaga
Na zborih volivcev bodo obravnavali tudi razvojne programe komunalnih orga-nizacij Mestnega vodovoda, Kanalizacije in Snage. Ti razvojni programi so izred-no pomenibni ne sanao za komunalno gospodarstvo, temveč za celoten razvoj go-spodarstva, prav tako pa tudi z zdravstvenega stali-šča. UsMajeni so z general-nim urbanističnim planom Iijubljane- Izvirajo tz potre-be, da se zagotove potretme količine vode in ugodnejši življenjski pogoji.
V Ljubljani sedanji vodni izviri s 1.100 litrov na se-kundo v sušnem obdobju in 13.875 kubičnih metrov rezervoarjev zadoščajo le za 6-umo dnevno porabo vode. Ob širjenju vodovodnega o-mrežja v novih soseskah je prvenstvena naloga zagotovi-ti zadostne vire dobre pitne vode. Na ožjem ljubljanskem obmodju takšnih virov nj več. ttobra voda je na Sor-škem polju. Zajetje bi omo-gočilo preskrbo Ljubljane z vodo do leta 2000. Izgradnja vodnjakov, rezervoarjev in cevovodov je predvidena v ¦dveh etapah (do leta 1985) v skupni vrednosti 97.600.000 din.
Gra4nja sosesk v Ijubljani
zahteva razširitev vodovod-nega omrežja, za kar bo do 1975. leta potrebnih 48,293 tisoč din. Za Bežigradora je predvidena gradnja prlmar-nega cevovoda v Dimičevi u-licl ter od Kleč do Titove cestc ter po novi TopniSki ulici, konzunega vodovoda pH v vseh novih soseskah. Pela za Bežigradom bi velja-la 5.733.000 din ali 17.3 odst. v$eh sredstev predvidenih. za cevovode v Ljubljani.
Pravilno je, da naj bi bi-la urejena k&nalizacija pov-sod tam, kjer je vodovod. V Ljubljani je le na 42,5 odst. ozemlja, ki ga pokri-va vodovodno omrežje, ure-jena tudi kanalizacija. Se slabše je s čiščenjem od-padnih voda: kapacitete zado-ščajo le za čiSčenje odpad-ne vode za približno 13 ti-soč prebivalcev, vse druge odpadne vode ponikuoeijo in zastrupljajo podtalnico, iz katere se Ljubljana oskr-buje z vodo.
Za razvoj kanalizacije je potrebnih 107,616.000 din (do leta 1975). Za Bežigradom je v načrtu zbiralnik po Ti-tovi cesti ter sekundama kanalska mreča v vseh navih saseskah in na črnučah. Vrednost del za Bežigradom bi znašala 12.390.000 din ali
11,5 odst. sredstev za kanal-sko    omre^je   v   Ljubljani.
Razvojni program odvoza smeti predvideva razširitev podrofija, s katerega bodo do leta 1975. začeli odvažati smeti, nabavo potrebne op-reme oziroma prevoznih sredstev ter organizacijo od-lagališč smeti in odpadnega materilala. Treba bo zagoto-vlti okrog 12 milijonov din.
Denar za realizacijo bodo po programu zagotovili s krediti komunalnega sklada in skladov komunainih pod-jetij, s krediti, ki bi jih o-dobrila banka na podlagi ve-zave sredstev, iz vodnega sklada ter iz sredstev uki-Hjenega republiškega stano-vanjskega sklada. Zainteresi-rane delovne organizacije bo-do vezale sredstva, ki jih bodo dobile od povedane ce-ne vode, kanalščine in odvo-za smeti.
Svet za urbanizem, sta-novanjske in komunalne za-deve občinske skupščine je obTavnaval programe za raz-voj mestnih komunalnih or-ganizacij Vodovoda, Kana-lizacije in Snage ter sprejel naslednje  sklepe:
¦ Svet podpira program izgradnje kanalizacijskega o-mrežja in čistilnih naprav, kftkor je predvideno v raz-vojnem programu komunal-nega podjetja Kanalizacija, ne samo zaradi pospešene naselitve novih prebivalcev temveč tudi kot ukrep, ki naj preprečuje nadalnje one-snaženje podtalnih zalog pit-ne vode. Kanalizacijsko om-rdžje morajo zgraditi v vseh novih soseskah, na mestoetn obmodju pa priključiti na kanalizacijsko omrežje tudi vse družinske (zasebne) hi-še.
Povečanje oene — kanal-šfitoe — tako glede stroS-kov vzdrževanja, kakor tu-di gdede na predvidene in-vesticije, je nujno. Pri tem pa bi veljalo razmisliti, da ob zašditi gospodarstva gle-de nadaijnjih obremenitev upoštevamo tudi potrošnika, ki ob sedanjih gibanjih ne more prevzeti tako veliklh navih bremen, ne da bi pri tem nastal pritisk na zviša-nje osebnih dohodkov. kar bi negativno vplivalo na sta-bilizacijske napore. Prepre-čevanje zvišanja življenjskih strošiov je prav tako v sfcla-du z resolucijo o ekonomski poOMiki r teju 1970, kot pre-
prečevanje   večjega   obreroe-njevanja gospodarstva.
¦   Svet  ugotavlja,  da  os-krba mesta Ljubljane z vo-do ni zadostna, zato soglaša, da se v naslednjth letih iz-popolni   vodovodno   otnrežje in uredi črpaUšče  na  Sorš-kein polj«.
Svet upošteva, da pomeni tako vellko investicijsko vla-ganje za razširltev vodovod-nega omrežja posebno obre-menitev potrošnikov vode. Povišanje cene je potrebno zaradi izrednih vlaganj v razmeroma kratkem času. Glede na to, da po izvrSltvi ne bo več pofcrebnih tako ve-llkih investicijskih vlaganj, rafiunajo pa, da se cena vo-de po tem času ne bo zniža-la, bi kazalo proučlti mož-nost, da bl zagotovill sred-stva deino z zvišanjem cene vode (približno polovico po-trebnih sredstev), ostalo pa iz prispevka za uporabo me-stsilh zemljižč. V ta namen naj bl se zvišal sedanji pri-spevek za uporabo mestnega zemlJiSfia za približno 50 od-stotkov. Druga možnost je tudi, da se prouči možno&t zagotoviti sredstva za grad-njo omrežja in črpališče na Sorškem podju tako, da de-lovne organizacije namesto vlšje cene za vodo posodi-jo sredstva za ta namen. E-nako naj bi veljalo za grad-njo kanalizacijsk^a oiurež-ja.
Zaradi uspešnega delova-nja in nadaljnjega razvoja osilerbe z vodo in njenlm odvajanjem je treba proufilti možnost integracije komu-nalnih organizacij.
¦    Svet  v   celoti   podpira razvojni   program   podtjetja Snaga,  ki  upošteva  potrebe posameznlh  krajeTOih  9kup-nosti  ter občine.
Svet tudi sodi, da je prl določitvi novih cen osvojiti varianto, ki dolofia:
¦  za vodo (podražltev 51,6 odstotka, povprečna cena 90 par za kub. meter, 0,80 din za gospodinjstva in 1,10 din za gospodarstvo);
¦   za  kanadgčlno   ((podra-žitev 68 odst., povprečna ce-na 0,81 din za kvadratni me-ter, 0,70 za gospodinjstva In 1  dinar za gospodarstvo);
¦  za odvoz smetl (podraži-tev 27 c>dst.; povpreftia cena 0,12  din  za kv.  meter,  0,08 din  za  stanovanjske prosto-re  in  0,17  din  aa  posl««s* psr**«?«)