SVOBODNA LETO (ANO) LXX (64) • STEV. (N°) 9 ESLOVENIA LIBRE SLOVENIJA BUENOS AIRES • 24 de marzo - 24. marca 2011 PONIŽUJOČE ZAVAJNJE Putin v Sloveniji DR. ANDREJ FINK Gandi je baje dejal, da je eden najpomembnejših vzrokov za upor narodov občutek ponižanja. S tem soglašajo znani misleci po svetu. Narodi in posamezniki nočemo biti poniževani. Ta občutek se iz prvotne nemoči kmalu spremeni v neustavljivo silo z neslutenimi posledicami. Nosilci vladne odgovornosti ne smejo poniževati sodržavljanov. V zadnjih tednih doživljamo prav to v nekaterih arabskih državah, ki so jim več desetletij (v Libiji 42 let) vladali taki in drugačni oblastniki. Ljudstvo se je naveličalo in se uprlo, proces v tej regiji pa še ni končan. Pri nas bi lahko rekli, da so jo 45-letni oblastniki pred dvajsetimi leti poceni odnesli. Uspelo jim je (po znanem vzorcu iz južne Italije) spremeniti toliko, da se nič ne spr^emeni.. Tako kot so prej vodili v totalitarnem sistemu, skušajo voditi danes v demokratičnem. To jim delno uspeva s ponižujočim zavajanjem javnega mnenja, ki mu vsakič, ko je potrebno, vržejo nekaj, da gloda po vladnih namerah. Že v prejšnji kolumni sem izrazil mnenje, da jedro političnega boja v preteklem mesecu in na sploh ni ta ali oni atentat pred tridesetimi leti, niti kdo ga je povzročil. Če je to lahko pomembno, je samo zato, ker spada v celo vrsto znanih, predvsem pa neznanih dogodkov in dejanj iz polstoletnega režima, ki so bili skrbno shranjeni v njegovih arhivih. Za to so skrbeli aparatčiki, ki jih prenašamo še danes, pa naj bodo na uradnih položajih ali ne. Večdesetletnega poniževanja in varanja še ni konec. Sitno zadevo z arhivi je bilo treba čim prej prekriti, posebno ko so ne samo opozicijski, temveč tudi neodvisni poslanci v državnem zboru zahtevali referendum, predvsem pa, ko je anketa pokazala, da se je 56-odstotna večina državljanov izrekla za popolno odpiranje arhivov SDV. Na dan je bilo treba privleči vse mogoče obtožbe, ki ne bodo nikoli razjasnjene, samo da se zamegli prikrivanje Udbinega gradiva. Je že res, da smo bili v predpustnih dnevih, toda maškarada je samo za te dni. Nikomur niso v politiki všeč krinke, posebno ne v demokraciji, kjer mora biti vse pregledno. V najboljšem primeru bi se lahko pošalili in se s Prešernom spomnili na ,,O, predpust, ti čas presneti, da bi več ne prišel v drugo! Ti med mater'ne petice si poslal požrešno kugo,^". Požrešna kuga že več kot dve leti razsaja po slovenskih žepih, pa ne zaradi pusta. Hujši od tega je občutek ponižanja in varanja tam, kjer bi moralo prevladovati zaupanje in varnost. Razveseljiva novica za študente iz tujine Vlada RS je poslala v Državni zbor v obravnavo predlog spremembe Zakona o štipendiranju. Predlog obravnava vsako štipendijo posamezno (Zoisovo, republiško, ...), k njim pa prišteje tudi tiste, ki so namenjene Slovencem v zamejstvu in po svetu (v členih 40 do 48). Po predlogu novega zakona o štipendiranju bodo štipendije namenjene zgolj za dodiplomski študij in ne več za podiplomski študij. Skratka, štipendije bodo namenjene študentom višješolskih in visokošolskih programov 1. in 2. bolonjske stopnje (3+2 leti), s katerimi bodo dosegli VI. oziroma VII. izobrazbeno raven. Predlog se opira na Zakon o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja, torej so tovrstne štipendije namenjene (po čl. 3 ZORSZNM) Slovencem s slovenskim državljanstvom ali s statusom Slovenca brez državljanstva ali Slovencem brez tega statusa, ki nimajo stalnega bivališča v Republiki Sloveniji. Poleg tega predvideva, da bo k štipendiji vštet še dodatek za obvezno zdravstveno zavarovanje, razen za državljane držav članic Evropske zveze, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije. Na podlagi dokazila o sklenjenem obveznem zdravstvenem zavarovanju (in vsakomesečnem potrdilu o vplačilu premije) v Republiki Sloveniji bo Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije štipendistom povrnil plačane mesečne prispevke. To je dobra olajšava, saj študentje iz tujine niso mogli pridobiti osnovnega zdjavstvenega zavarovanja, ker niso imeli stalnega bivališča v RS. Če so si pa uredili stalno bivališče v Sloveniji, so pa (v veliko primerih) izgubili štipendijo. S tem predlogom, ki je zdaj v parlamentarnem postopku, hoče vlada odpraviti pomanjkljivosti in nedorečenosti v sedaj veljavnem zakonu iz leta 2007. Ruski premier Vladimir Putin je pretekli torek 22. marca s številčno delegacijo prispel na dvodnevni obisk v Slovenijo. Najprej je Putina z vojaškimi častmi na Brdu pri Kranju sprejel slovenski premier Pahor, nakar se bosta sestala na štiri oči. Sledili bodo še pogovori z delegacijama. Premiera bosta pozornost namenila sodelovanju med državama in možnostih za poglobitev le-tega. V okviru obiska je bil med drugim podpisan sporazum o ustanovitvi skupnega podjetja Južni tok Slovenija. Pahor in Putin sta pri obravnavi dvostranskih odnosov med državama posebno pozornost namenila spodbujanju sodelovanja na gospodarskem in kulturnem področju, na multilateralnem področju pa predvsem možnostim za krepitev sodelovanja med državama v okviru mednarodnih organizacij ter izmenjala stališča o aktualnih mednarodnih vprašanjih. Premiera sta se dotaknila tudi aktualnih razmer v Sredozemlju, še posebej v Libiji in Egiptu, ter izmenjala poglede na prihodnost Zahodnega Balkana. V okviru obiska bo podpisanih šest sporazumov in memorandumov, med drugim sporazum med vladama o ustanovitvi in delovanju znanstveno-kulturnih centrov ter sporazum o ustanovitvi skupnega podjetja Južni tok Slovenija. Putina bosta sprejela tudi predsednik republike Danilo Turk in predsednik DZ Pavel Gantar. Program obiska, ki je v torek potekal na Brdu pri Kranju, se je sklenil s svečano večerjo v gradu Brdo, ki jo je gostil premier Pahor. Putin je v sredo odpotoval na obisk v Srbijo. Marko Štrovs od srede 16. marca ni več vodja službe za vojna grobišča. Na ministrstvu za delo so mu vročili izredno odpoved pogodbe in kot razlog navedli kršitev pogodbene in drugih obveznosti iz de ovnega razmerja. V Mostecu pri Dobovi so oktobra lani s sondiranjem potrdili obstoj velikega prikritega grobišča, kjer naj bi bilo pokopanih več tisoč žrtev različnih narodnosti, tudi približno 2200 nemških vojnih ujetnikov. Po meddržavnem sporazumu med Nemčijo in Slovenijo o urejanju vojaških grobov ima podjetje Ve-king iz Celja generalno koncesijo za izvajanje vseh del v zvezi z grobovi nemških vojnih žrtev na ozemlju Slovenije. Podjetje je od ministrstva za delo pridobilo dovoljenje za preiskavo, zanjo so se dogovorili, a en dan pred začet- Kaj bo z grobišči? kom del je bila preiskava s strani policije ustavljena. Ker je Štrovs pismu s prepovedjo ugovarjal sam, neposredno je pisal na generalno policijsko upravo, je sledil ukrep - izredna odpoved. Kriminalist Pavel Jamnik, ki sodeluje pri odkrivanju prikritih grobišč, je pojasnil, da so preiskavi Nemcev nasprotovali, ker zakona o vojnih grobiščih in o kulturni dediščini ter metodologija, ki jo je sprejela komisija vlade za urejanje vojnih grobišč, take preiskave ne predvidevajo. Nemci naj bi namreč na podlagi nepreverljivih podatkov o usodi zajetih vojakov divizije preiskovali okostja in iskali svoje žrtve. Ministrstvo so opozorili, da tako ne morejo preiskovati, ker bi s tem skrunili grobišče. S tem se je strinjalo tudi generalno državno tožilstvo. Te navedbe Štrovs ostro zanika. Štrovs, ki je zdaj brezposeln, bo zaradi odstavitve vložil tožbo. Sicer pa poudarja, da gre pri preiskavi vojnih grobišč za popolno blokado s strani oblasti. Za to obstajajo tako finančni kot vsebinski razlogi, pravi Štrovs. Kritično so se do izredne odpovedi Marku Štrovsu odzvali v Novi Sloveniji. ,,Po do sedaj dostopnih podatkih je odpoved politično — ideološko motivirana. S takšnimi dejanji vlada ponovno krši človekove pravice, da bi prikrila in zamolčala zločine in genocid svojih ideoloških somišljenikov in političnih predhodnikov. Vlada se boji resnice iz polpretekle zgodovine in uresničuje besede predsednika RS dr. Danila Turka, ko je pred dvema letoma ob odkritju zločinov v Hudi jami dejal, da je to drugorazredna tema," so zapisali v izjavi za javnost. Daniel Wutti, dr. Boris Jesih in Sebastian Trampusch Mladi v Celovcu V ponedeljek, 22. marca 2011 je v Celovcu poteka a svečana otvoritev novih klubskih prostorov Slovenskih mladinskih organizacij (SMO). Udeležence je na otvoritvi pozdravil državni sekretar z Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boris Jesih. Projekt je skladno z akcijskim načrtom sodelovanja in podpore mladim Slovencem v zamejstvu in po svetu sofinanciran s strani Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Slovenske mladinske organizacije (SMO) so poskus mlade generacije koroških Slovencev, da se med seboj povežejo in usmerijo svoje delovanje v prihodnost narodne skupnosti. V SMO, ki je bila ustanovljena januarja 2010, so vključene naslednje mladinske organizacije: Koroška dijaška zveza, Mlada enotna lista, Klub slovenskih študentk in študentov na Koroškem, Katoliška mladina, Študentski klub koroških Slovencev iz Gradca in Študentski klub koroških Slovencev iz Dunaja. Mladi Korošci so z obilo dobre volje začrtali nadaljnje poti svojega delovanja. Koroška mladina se je začela aktivno povezovati z mladinskimi organizacijami v Sloveniji, v načrtu pa je tudi večje srečanje mladih iz celotnega zamejstva. Spletni imenik umetnikov Veleposlaništvo Republike Slovenije v Buenos Airesu obvešča, da Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu pripravlja spletni imenik slovenskih umetnikov in umetnikov slovenskega rodu, ki delujejo v zamejstvi in po svetu. Spletni imenik bo namenjen povezovanju slovenskih umetnikov in umetnikov slovenskega rodu s Slovenijo ter promociji njihovih umetniških del, razstav, predstav in drugih dogodkov. Na spletnem imeniku bodo objavljeni osebni podatki umetnikov, njihovi kontaktni podatki, podatki o institucijah v katerih delujejo ter podatki o nekdanjih in prihodnjih dogodkih, na katerih se bodo predstavljali. Veleposlaništvo vljudno prosim, da se informacija o pripravi spletnega imenika slovenskih umetnikov in umetnikov slovenskega rodu prenese članom slovenskih domov in organizacij. Spletni imenik bo objavljen na spletni strani www.slovenci.si in bo urejen na podoben način kot že objavljen spletni imenik znanstvenikov slovenskega rodu. Prosijo tudi, da zainteresirane osebe svoje kontaktne podatke, ki se bodo posredovali Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, sporočijo na Veleposlaništvo Republike Slovenije v Buenos Airesu na e-pošto vba@gov.si. NOVI PREVODI V KASTILJŠČINO Sodobna slovenska književnost IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI TONE MIZERIT V petek, 18. marca, so v Buenos Airesu (poudarjam, ker je bila predstavitev tudi v La Plati, Mar del Plati in Ensenadi) predstavili tri nove prevode slovenske poezije in dramatike. V prevodu Juana Octavia Prenza in Cecilie Prenz Kopušar je založba LAR izdala zbirko Zlobčevih pesmi in tri dramska dela Saše Pavček ter -dvojezično - poezijo Marka Kravosa. Spet lepa priložnost za širjenje prepoznavanja naših pisateljev na slovensko ne-govorečem jezikovnem področju. Ni odveč omeniti, da je Juan Octa-vio Prenz že pred časom prevedel Prešerna. Prav založba LAR je leta 1986 izdala Antologijo sodobne slo- venske poezije (Poesía eslovena con-temporánea), ki jo je izbral sam Ciril Zlobec in prevedel Prenz. Zlobec je eden najpomembnejših slovenskih pesnikov druge polovice minulega stoletja, in soustvarjalec nove smeri v petdesetih, s Kovičem, Menartom in Pavčkom (Pesmi štirih). Ni izključno pesnik, temveč so tudi njegova prozna dela vredna branja. Za primer naj omenim samo „Poezija in politika" in ,,Lepo je biti Slovenec, ni pa lahko". Na predstavitvi je bil navzoč, bral v slovenščini svoja dela in nagovoril občinstvo tudi v italijanščini, slovenski pesnik Marko Kravos iz Trsta. Med 1996 in 2000 je bil predsednik slovenskega PEN kluba, je avtor pesmi, proze, esejov, radijskih iger. Med občinstvom so bili navzoči tudi člani Slovenskega veleposlaništva, rojaki iz Argentine in Slovenije, Julia Sarachu (za njen prispevek k širjenju naših pesnitev že vemo) in seveda Octavio Prenz in Cecilia Prenz Kopušar ter Jorge Abel Madrazo, ki je odprl predstavitev. Vse knjige so naprodaj v knjigarni, na ulici Mario Bravo 437 (El Archibra-zo). Pri tem projektu je potrebno tudi omeniti sodelovanje ustanove Srečanja 'Pri Gabru' d.n.o. - ,,La casa de Kamna" iz Slovenije in Javne agencije za knjigo Republike Slovenije. Rok Fink Svetovni dan poezije Društvo slovenskih pisateljev je svetovni dan poezije počastilo z branjem pesmi v 14 jezikih. Na ta način se je pridružilo duhu letošnje poslanice, v kateri je generalna direktorica Unesca Irina Bokova zapisala, da je poezija univerzalna dežela, v kateri se ljudje lahko srečujejo skozi besedišča vseh barv, ritmov in zvokov. Da je 21. marec posvečen poeziji, sta na stopnišču pred Magistratom opozarjala bobnar in trobentač, ki sta napovedovala in obenem vabila v atrij Mestne hiše na branje poezije v mnogoterih jezikih. Pisateljsko društvo je nanj s pomočjo tujih veleposlaništev, kulturnih društev in kulturnih inštitutov povabilo interprete iz 13 dežel in Slovenije. Sodelujoči so recital odprli s sočasnim branjem poezije v maternih jezikih in tako ustvarili svojevrstno besedno kakofonijo, nato pa je vsak od njih podal po eno kanoni-zirano in eno moderno pesem. Maloštevilno občinstvo, v katerem je bil tudi predsednik Društva slovenskih pisateljev Milan Jesih, je lahko prisluhnilo poeziji iz Italije, Nemčije, Hrvaške, Madžarske, arabskega sveta, Kitajske, Rusije, ZDA, Indije, Makedonije, Srbije, Francije in Španije. Med avtorji pesmi, ki so jih prebrali, so bila tudi imena, kot so Eugenio Montale, Heinrich Heine, Aleksander Sergejevič Puškin, Charles Baudelaire. Slovensko poezijo je deklamiral Tone Kuntner. Janko Kos je praznoval 80 let Literarni zgodovinar in akademik Janko Kos, eden največjih zgodovinarjev slovenske literature, je 9. marca praznoval visoki jubilej, 80 let. Kosova bibliografija obsega kar 650 enot, med katerimi ključno vlogo zasedajo monografije o Francetu Prešernu, širšemu bralstvu pa je poznan tudi po več literarnih pregledih. V svojih znanstvenokritičnih izdajah se je med drugim posvetil Valentinu Vodniku, Matiji Čopu, Ivanu Cankarju, Božu Vodušku in tudi Brižinskim spomenikom. Za eno njegovih najbolj cenjenih knjig velja Primerjalna zgodovina slovenske literature. Kot je Kos povedal v nedavnem pogovoru v Narodni in univerzitetni knjižnici, kjer so ob njegovem jubileju pripravili tudi razstavo z naslovom Literaturi naproti, je k literaturi pristopal najpogosteje z metodo duhovne zgodovine in poskušal zajeti filozofske poteze literarnega dela, poleg njih pa tudi estetsko, spoznavno in etično funkcijo literature. Po njegovem mnenju je literaturo treba umestiti v časovni tok, tako da literarni pojmi niso zgolj vsote merljivih lastnosti literarnega dela. Duhovnozgodovinska metoda raziskovalcu zastavlja vprašanja, kako v določeni dobi človek razume samega sebe in kako razume tisto, kar ga presega. Kos je na ljubljanski Filozofski fakulteti diplomiral leta 1956, leta 1969 je doktoriral iz primerjalne književnosti. Bil je gimnazijski profesor, nato je leta 1970 postal izredni in leta 1975 redni profesor na oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete. Med letoma 1976 in 1986 ter ponovno od leta 1990 do 1994 je bil predstojnik oddelka. Bil je sourednik Besede, Perspektiv in Sodobnosti. Za izrednega člana SAZU-ja je bil izvoljen leta 1977 in za rednega člana leta 1983. Leta 1999 mu je senat ljubljanske univerze podelil naziv zaslužni profesor, leta 2001 je prejel Zoisovo nagrado za življenjsko delo. Križi ostajajo! Evropsko sodišče za človekove pravice je Italijo oprostilo sodbe kršenja človekovih pravic zaradi izobešanja križev v javnih šolah. Odločitev je bila sprejeta 15 proti 2 glasovoma. Sodniki so namreč sprejeli odločitev, da ne obstajajo dokazi za vpliv na otroke, če v učilnicah visi križ. S tem je primer, ki se je začel leta 2006, tudi zaključen. italijanska državljanka finskega v italijanskih šolah, ki so jih Spomnimo, da je takrat Sonia Lautsi, rodu, trdila, da je prisotnost križev obiskovali njeni otroci, v neskladju s pravico staršev, da vzgajajo otroke po svojih neverskih prepričanjih. Prva odločitev Evropskega sodišča iz leta 2009 je soglasno potrdila, da je Italija kršila predpise o svobodi misli, prepričanja in vere. Italijanska vlada je zatem znova zahtevala obravnavo. Zunanji minister Frattini je v zadnjih mesecih organiziral vrsto srečanj, posvečenih argumentom, ki bi jih lahko uporabili na sodišču. Pisal je tudi 47 državam članicam Sveta Evrope. Med njimi so Italijo v njenih prizadevanjih po ohranitvi križev v šolah podprle naslednje države: San Marino, Malta, Litva, Romunija, Bolgarija, Monako, Rusija, Ciper, Grčija in Armenija. Torej tokrat ne gre le za zmago Italije, ampak vseh tistih držav, ki so bile proti nesmiselni odločitvi, da je treba križe odstraniti. Tiskovni predstavnik Svetega sedeža p. Federico Lombardi je ob tej odločitvi Evropskega sodišča izrazil zadovoljstvo Svetega sedeža. Na pravni in mednarodni ravni je tako priznano, da kultura človekovih pravic ne sme biti v nasprotju z verskimi temelji evropske civilizacije, kateri je krščanstvo dalo temeljni prispevek. Priznali pa so tudi, da je treba po načelu subsidiarnosti vsaki državi zagotoviti spoštovanje verskih simbolov, ki so del njene kulturne zgodovine in narodove istovetnosti. Sicer bi v imenu verske svobode prav nasprotno omejili ali celo zanikali to svobodo. Sodišče je torej odločilo, da izobešanje križev ni indoktrinacija, ampak izraz kulturne in verske istovetnosti narodov s krščansko tradicijo. Težave z gradnjo umetnostne galerije v Mariboru Gradnja nove mariborske umetnostne galerije se zapleta. Do težav prihaja pri pripravi dokumentacije. Med mariborsko občino in madžarskimi arhitekti, ki so bili lani aprila na mednarodnem arhitekturnem natečaju izbrani za projektanta nove galerije, ni uspešne komunikacije. Župan Franc Kangler je zaradi tega že protestiral pri madžarskem veleposlaniku v Ljubljani. Minuli teden je mariborski župan Franc Kangler na mestni seji izpostavil tudi težave z madžarsko ekipo arhitektov, ki ni pravočasno pripravila projektne dokumentacije, potrebne za pridobitev gradbenega dovoljenja. Po besedah podžupana Tomaža Kanclerja pa se je zataknilo tudi pri plačilu. Moj Bog, kakšna kolo-bocija je to. Položaj se vedno bolj zapleta in že nihče več si ne upa napovedati, kam bo pot peljala in do katerega cilja bo prišla. Pohod gospe predsednice se kaže vedno bolj zmagovit, a težave rastejo, nove se pojavljajo, kam pa bo vlada usmerila krmilo, mislim, da še sama ne ve. Poraz, ki je zmaga. Ali ne? V nedeljo so bile krajevne volitve v provinci Chubut. Kot je pred tednom v Catamarci zmagala vladna FPV (Frente para la Victoria - Fronta za zmago), je vlada pričakovala, da bo tudi v južni patagonski provinci pogazila nasprotnika. Na drugem bregu pa je dosedanji guverner Das Neves, predstavnik upornega peronizma in eden možnih predsedniških kandidatov, ki je tam vladal že osem let, prav tako napovedoval prepričljivo zmago. Vladna FPV je bila poražena, a komaj za pol odstotka (1551) glasov. Potres se je čutil na obeh straneh. Uporni pero-nizem je moral spoznati, da gospa predsednica vedno bolj pridobiva na ugledu, s stalno prisotnostjo in ogromnimi vsotami denarja, ki jih je vlada delila predvsem preko občin, ki so ji bile naklonjene. Vlada pa je morala priznati; da niti oseba gospe, niti ogromna denarna sredstva ne zagotavljajo uspeha. Če ne bi vlada tako vztrajno napovedovala zmage, bi se lahko ponašala z odličnim uspehom na sovražnem ozemlju. Tako pa ji ni ostalo drugega, kot da je v javnost vrgla obtožbe o poneverbi pri štetju. Provincijsko volilno sodišče je prvoten izid potrdilo, seveda pa vsi čakajo dokončnega štetja, ki bo vzelo kar nekaj časa. Vlada se tolaži, da bodo prihodnjo nedeljo volitve v provinci Salta, kjer se ji obeta zanesljiva zmaga. Hoče dokazati, da so ji vse zmage zagotovljene. Kako ostane položaj. Čeprav je tudi vlada morala nekoliko zaustaviti svoj zmagoviti korak, je jasno, da ji številke dobro kažejo. Res je sicer, da je tudi provinca Chubut majhna, saj predstavlja komaj en odstotek državnega volilnega telesa. A ideal vlade, da naj bi gospa Cristina dosegla zaželenih 40 odstotkov glasov, se kaže kot dosegljiv tudi na sovražnem terenu. Kajti, obratno kot v južni provinci, je trenutno na vsedržavni ravni opozicija tako razbita, da ni govora, da bi se ji kdo približal na 10% razlike. Zato je ta nov pretres opozicije, ki je sicer pičlo zmago doživela kot poraz, pripeljal do iniciativ, korakov in ugibanj, ki naj bi na daljšo dobo vodila k združitvi raznih skupin in skupinic, ki jih kar mrgoli med upornim peronizmom in tudi na levici. Zato je znova oživela možnost, da se „federalni" peronisti približajo vodji vlade avtonomnega mesta Buenos Aires. Mauricio Macri se namreč danes kaže kot eden najbolj resnih (in tudi močnih) opozicijskih kandidatov. Duhalde že nekaj časa premišlja o tej možnosti. De Nevares, ki se bo potegoval za mesto guvernerja province Buenos Aires, že stvarno dela na tej povezavi. Bodo drugi, manj odprti, hoteli podpreti kandidata ki ne izhaja iz per-nostičnih vrst? Prav tako tudi na levici razmišljajo o „široki fronti". V provinci Chubut so radikali komaj presegli 10 odstotkov glasov. Po porazu v Catamarci je to drug alarmni zvonec. Zato sedaj razmišljajo o možnosti, da bi se približali državljanski fronti (Margarita Stolbizer) in celo Projektu Sur (Pino Solanas). S podpro socialistov bi tako vsa levica zatrobila v en sam rog. Nekaj bodo morali storiti eni in drugi, ker sicer ni možnosti za uspeh. Pred razkolom? Kot svoj čas v primeru Mene-ma, se sedaj kaže, da je pravzaprav največja nevarnost za vlado v stranki sami. Večkrat smo že omenili nezaupanje, ki ga kažejo krajevni veljaki, predvsem mogočni župani Velikega Buenos Airesa, do skrajnih vladnih krogov. Sedaj, ko prevladuje ,,kristi-nizem", ki s prezirom gleda na staro peronistično strukturo, se to še stopnjuje. Pojav alternativnih volilnih list (colectoras) le še ojači ta nasprotja, ki se lahko sprevržejo v bojkot predsedniški kandidaturi. Se ni nekaj takega zgodilo že pri parlamentarnih volitvah pred dvema letoma, ko so županske liste prejele kakih 10% glasov več kot pa Kirchner za poslanca, in je ta podlegel De Nevare-su? Sedaj pa se je pojavil še nov spor. Vlada vedno bolj za nezaupanjem gleda na sindikate. Po eni strani ti predstavljajo veliko težo s svojimi obtožbami korupcije in s svojimi zahtevami vedno večje ,,delavske" prisotnosti na kandidatnih listah. Dejansko je glavni tajnik CGT, Hugo Moyano, zahteval za svoje ljudi kar 33% kandidatnih mest. Je to vplivalo, da je vlada ,,dala dovoljenje", da je pred sodišče prišla raziskava, če ni Moyano povezan s pranjem denarja, kar sprašujejo švicarske oblasti? Je možno, da bi zunanje ministrstvo mirno sprejelo švicarski poziv, če bi vlada hotela braniti svojega doslej najmočnejšega zaveznika? Razkol še ni dokončen. Stavko, ki jo je napovedal zloglasi sindikalist, so potem odpovedali. Vlada še vedno dvomi v tej zadevi, ker ve, da je s podporo sindikatov lažje zmagati, brez te podpore, težje, proti sindikatom pa skoraj nemogoče. SLOVENCI V ARGENTINI Mladinske duhovne vaje SDO-SFZ Srečanje odbornikov 2011 Kot se je zgodilo že večkrat v preteklih letih, je tudi letos zvezni odbor SDO-SFZ organiziral sreËanje odbornikov vseh do- video-posnetek govora J. K. Rowling, ki je med drugim omenila, da se tisti, ki imamo privilegirano možnost, da odločamo za mov. To pot je bilo še posebno zanimivo, saj je srečanje vodil g. Claudio Scalese, tehnik v komunikaciji, znan marsikateremu v naši skupnosti. Dan smo pričeli že zgodaj, kar je bilo potrebno, če upoštevamo skoraj uro vožnje do cilja. Na polju, daleč od mestnega hrupa in obdani s prekrasno naravo, se je vršil prvi del dnevnega programa. G. Claudio nas je povabil, da na igrišču skupno pričnemo ,,igro" srečanja, ki naj bi imelo štiri meje: spoštovanje, empatija, možnost, da poveš, kar misliš in zaupanje. Odlično nam je govoril o važnosti komunikacije in o sedmih nivojih, ki jo sestavljajo in ki naj bi pomenili poglobitev stika z drugo osebo. Imeli smo tudi čas za osebni razmislek, da bi pretehtali globino stika z osebami, s katerimi se najpogosteje srečavamo: z vsakim članom družine, s prijatelji, z naravo, s samim seboj, z Bogom. Po okusnem kosilu na prostem smo nadaljevali z drugim delom srečanja. Razdelili smo se v skupine štirih članov, da bi se pomenili o globljih razsežnostih komunikacije. Skupine so odlično vodili člani zveznega odbora, saj so se bili že prej zbrali z voditeljem in pripravili srečanje. Tu se je nudila možnost, da povemo drugim, kaj smo odkrili v sebi med osebnim razmišljanjem. Skupno smo si ogledali tudi Kot vsako leto, so se tudi letos proti koncu poletnih počitnic vršile tridnevne duhovne vaje za mladino. V petek 25. februarja se nas je 31 mladih zbralo v Mallinckrodt, kjer nam je gospod Franci Cukjati predstavil g. Igorja Groharja, ki je sprejel vodstvo letošnjih duhovnih vaj. Po večerji smo imeli prvo razmišljanje. Naslednje jutro smo se zbrali v kapelici, kjer smo opravili jutranjo molitev in potem zajtrkovali. Nato pa smo se pa spet zbrali, da smo poslušali govore o različnih temah, ki so povezane z našim vsakdanjem življenjem. Po vsakem izmed teh premišljevanj smo imeli nekaj prostega časa, da smo o teh temah sami razmišljali ali se s kom pogovorili. Po kosilu se nam je spet pridružil g. Cukjati in sta nam bila skupaj z gospodom Groharjem na razpolago za spoved ali pogovor. Popoldne smo pripravili čaščenje Sv. Rešnjega Telesa s pesmijo in premišljevanjem. Malo kasneje je g. Igor daroval sveto mašo. Po večerji smo se zopet zbrali, ter debatirali o raznih temah, ki smo jih sami predlagali. V nedeljo smo obdržali približno isti program: po jutranji molitvi in zajtrku smo imeli še par predavanj, nato sveto mašo, potem pa še zadnje kosilo, ter skupno sliko. Res smo uživali teh nekaj dni v tako lepem in mirnem kraju, v katerem smo se lahko odpočili in lepo pripravili na leto, ki se zopet začenja. Zahvaljujemo se g. Igorju Groharju za ves čas, ki nam ga je posvetil. Marjanka Oblak druge, zavedamo tudi odgovornosti, da dobro odločamo v prid mnogih, četudi jih ne bomo nikoli srečali. Še zadnje srečanje v manjših skupinah je potekalo okoli konkretnega vprašanja naše slovenske skupnosti: o delovanju v domu in med domovi, o problematikah in sporih, s katerimi se srečujemo v mladinskih organizacijah, o pozitivnih stvareh ki nas povezujejo, o potrebi podpiranja domov med seboj. Za konec pa je zvezni odbor pripravil posnetek, kjer so se razni bivši člani mladine spominjali, kako so delovali v svoji mladosti, pa tudi kaj pričakujejo od današnje slovenske mladine in kaj ji želijo. Zelo lepo pripravljen in ganljiv posnetek nam je kar malo izprašal vest in nas opogumil za nadaljnjo delovanje. (Op. ur. Posnetek si lahko ogledate na You Tube. Poiščete geslo ,,Srecanje Odbornikov 2011", ali pa direktno na naslovu: http:// www.youtube.com/ watch?v=QigqrdjQKqM Toplo ga priporočamo in čestitamo mladini, da ga je spravila na internet). Dan smo zaključili s sveto mašo, ki jo je daroval naš mladinski dušni pastir g. Franci Cukjati. Med skupnim petjem in molitvijo smo se zahvalili Bogu za prelepo izkušnjo in ga prosili za našo mladino, da bi lahko čimbolj delovala v prid vsakega mladega posebej, mladinskih organizacij in skupnosti nasploh. Tudi na poti nazaj smo skupno prepevali, se smejali in zabavali, tako da je bil res odličen zaključek srečanja. Če malo premislimo, smo lahko res veseli uspeha tega dne, in lahko upamo, da bodo zaključki do katerih smo prišli, obrodili obilne sadove v prihodnjih letih. Energije nam ne manjka! Iskreno se zahvaljujemo zveznemu odboru za tako dobro organizirano, uspešno in bogato doživetje. Bog daj, da bi jih imeli še mnogo v prihodnosti, in da bi vsi mladi imeli pred očmi najprej to, da, ne glede na dom kateremu pripadamo, smo v bistvu vsi slovenska mladina. Marjanka Grohar Iz življenja Zveze slovenskih mater in žena Koledar nas opominja, da čas gre neusmiljeno naprej, da kar nismo kos vsem obveznostmi; zlasti proti koncu leta, ko se nakopičijo razni zaključki (tukaj v Argentini) šole, univerze, bilance vseh vrst ^ Vsi bi radi le praznično in počitniško vzdušje! V tem ritmu smo tudi me načrtovale kot vsa leta decembrsko srečanje, a šele sedaj omenjamo le bežno, da bo naša kronika točna in ker se s tem tudi končuje dveletno obdobje ZSMŽ s predsednico go. Pavlino Dobovšek, ki je že takrat težko prevzela vodstvo Zveze, saj jo vodi končno že skoraj 45 let z majhnim presledkom. Večkrat je nas opomnila na spremembo, a smo jo enostavno, enoglasno preglasile. Sestava novega odbora je bilo ,,viseče" vprašanje; saj je pred nami že in tukaj! Aprila meseca volimo novo ,,ekipo" za bodoče delovanje Zveze! Zadnji sestanek je tako potekal kot vsi doslej z vsemi postavkami, ki jih ni malo pa se potrojile so se za bodoče mesece počitnic. Ga. predsednica Pavlina Dobovšek beleži v svoj zvezek za točno kontrolo (poleg uradnih knjig), čeprav ima tudi izreden spomin; ne pozabi ničesar! Bog daj tudi novi predsednici podedovati te zmožnosti in mnoge druge, ki jih je nudila ZSMŽ z uspehom toliko let! Pohitele smo z uradnim delom brez posebnih komentarjev do naslednje ure namenjene adventu in božiču. Po uvodnih besedah kulturne referentke smo prisluhnile, da bi dojele vsaj pripravljenih misli g. asistenta msgr.dr. Jureta Rodeta. Dve temi, ki zahtevata veliko več pozornosti , ki sta neizčrpni, je končno nemogoče dojeti vsega kar bi tudi me želele. Pobožno smo sprejemale globoke misli g. asistenta o pomenu pričakovanja in rojstva Gospodovega, naravnost ganljive! Zajele smo z vsem srcem, saj smo željne duhovnega bogastva edinstvenih praznikov v letu brez trgovskega nasilja in nespodobne, neprimerne propagande. Ob okrašeni mizi in jaslicah, pecivu in hladni pijači nam vedno bolj pomenijo tudi nase nabožne pesmi, ki jih Slovenci premoremo v izobilju za vsake praznike. Cerkvena pesmarica je pojoča molitev segajoča do dna naših duš! Odlomek proze pisatelja Fr. Bevka o doživetem čudežu sv. Frančiška na sv. večer, je posredovala ga. Alenka P. Šiffrer, kopije pa smo razdelile vsem gospem za možno ponovitev v domačem praznovanju. Dodale smo še božični prtiček za majhen okras božične mize. Duhovno obogatene smo s toplimi medsebojnimi prazničnimi voščili odhajale iz Slovenske hiše vsaka na svoj dom! ZSMŽ SLOVENSKI DOM KARAPAČAJ SLOVENCI PO SVETU Ples po ta starem! Na pustno nedeljo, 6. marca je bilo prav fletno v našem domu v Karapačaju. Že lansko leto smo se odločili, da bomo oživeli tradicijo ,,pustovanja". Letos nam je zopet uspelo, saj se je nabralo kar precej ljudi, zlasti še ker sta bila pred nami še dva ne delavna dneva (hvala ge. Cristini K.). V dvorani je igral^ naš domači ansambel (Andrej, Sandi, Franci in Janez Žnidar), ki so navduševali stare in mlade z lepimi valčki in poskočnimi polkami. In ker imamo v Karapačaju kar precej smisla za glasbo (ter izvrstne glasbenike seveda) smo naprosili tudi člane ,,Karapačajskega kvarteta" (Pavel Aleš, Martin Mar-kež, Andrej in Sandi Žnidar), da bi nam kaj zapeli. Oder za njihov nastop je bil pa pripravljen zunaj. Razveselili in presenetili so nas z venčki narodnih pesmi in, ker so le ti bili v glavnem znani, je tudi občinstvo pomagalo peti. Veliko prijateljev je bilo zbranih ob mizah na dvorišču, pari so se vrteli ob zvokih domačih melodij v dvorani, vsi so bili videti nasmejani, sproščeni, veseli in to je najvažnejše za nas: da ljudje radi pridejo in se dobro počutijo v našem domu. Kdor je bil lačen je lahko dobil okusno domačo hrano, slastne krofe in drugo pecivo; kdor je pa začutil žejo, ja pa lahko zavil v točilnico, kjer smo nudili točeno pivo in druge pijače. Ni nam žal, da smo se odločili za nadaljevanje pustne veselice. Pravijo, da v tretje gre rado ... Bomo videli kaj se bo zgodilo leta 2012. Treba bo še počakati in vas vse, drage bralke in bralci, že v naprej vabimo. Gotovo bo spet nekaj novega pri nas ... Pa hvala vsem, ki so sodelovali pri prireditvi!!! Marjana Pirc Postno v Clevelandu V postnem času vse petke župnija Marije Vnebovzete nudi ribje večerje v župnijski dvorani. Večerje so ocvrte ali pečene ribe, škampi, makaroni z sirom in tudi kombinacije. Vso hrano pripravijo prostovoljci in je sveža. Povrhu pa še sladica. Sodeč po preteklih letih, obisk je vedno številčen. V postu se moli križev pot vse petke in nedelje. Pri svetem Vidu je pobožnost takoj po polenajsti maši ob nedeljah in pri Mariji Vnebovzeti pa ob 14:00 uri popoldne. Ob petkih je pobožnost v angleškem jeziku in ob nedeljah pa v slovenščini. Župnije v soseski Marije Vnebovzete imajo postno zbiranje. Prvo tako zbiranje je bilo že v ponedeljek, 14. marca, v cerkvi Svetega Jerneja. Glavni mašnik je bil pomožni škof Quinn. Po maši je potekalo družabno srečanje v šolski dvorani. Naslednje srečanje bo v ponedeljek in to pot v cerkvi Svetega Odrešenika. G. JOŽE Jezik Gre za slovenski jezik. Ni to naša iznajdba, je po božji zamisli. Ni ravno med največjimi, ker nas je malo, pa tudi ni med zadnjimi in med najmanjšimi. Je eden od mnogih in je slovanski. Bog sam nas razume v njem. Govorimo Mu po naše, molimo in pojemo po slovensko in Ga častimo v našem jeziku. To Mu je všeč. Rad nas posluša in nas usliši, tudi kadar Ga prosimo. Tako Ga poveličujemo, se Mu zahvaljujemo in Ga prosimo po naše, ker nam je On dal to govorico. Če jo ceni in nas v njej tudi razume, naj jo vrednotimo tudi mi in bodimo veseli, da Mu lahko rečemo: naš Oče. Jezik je eno sredstvo našega medsebojnega razumevanja, spoznavanja in bogatenja. Vsi jeziki imajo ta namen, zato ni noben od njih ne več in ne manj. Govorimo in znamo jih ljudje. V kolikor nam posredujejo in znanosti. Čim bolj ga obvladamo, govorimo in pišemo, večja je naša kultura in lažje napredujemo v znanosti. V slovenskem jeziku imamo prevedenih mnogo pomembnih in koristnih knjig svetovnega pogleda. Med njimi je na primer samo sveto pismo in teksti vseh liturgičnih besedil. In to v različnih izdajah. Tako so naše knjižnice police polne knjig v slovenskem jeziku. Kolikor jezikov znaš, toliko mož veljaš, pravi slovenski pregovor. Naš jezik je eden od njih in je en mož več. Če nam je možno, je prav, da znamo čim več jezikov, ker smo tako bolj ljudje, lažje razumemo druge, se od drugih učimo in tako postajamo boljši. Nikdar pa ne smemo zanemarjati slovenskega jezika. To je naše bogastvo, po njem smo različni od drugih in v njem bomo dajali odgovor. Je eden od darov, ki nam govori o Bogu. Poleg drugih znakov svoje dobrote, nam je dal tudi slovenski jezik, ki ga ne smemo zanemarjati. Cerkev, kot Jezusova nevesta, nam ga priznava s tem, ko nam dovoljuje v našem jeziku vse obrede in liturgične hvalnice troedinega Boga. Imejmo radi naš slovenski jezik in se zanj potrudimo vsaj toliko, kot se to za vse ostale dobrine našega življenja. Kaj se bo zgodilo 11.11.11.? Zedinjena Slovenija bo dotiskala Telefonski imenik Slovencev v Argentini - in po svetu A za to potrebujemo, da sodeluješ. Kako? Prijavi tvoj telefon in/ali mobitel. Kje? Vpiši ga na pole, ki so za to na razpolago po naših Domovih. Pošlji ga po e-mailu na naslov: esloveniau@sinectis.com.ar Imel bo tudi strokovni in trgovski del, v katerem za nizko odplačilo objaviš, kaj rojakom nudiš. Do kdaj? Vse to do 30. julija. S pomladjo se vračajo tudi štorklje 21. marca Slovenijo tudi uradno pozdravi pomlad, ki že ta teden prinaša močnejšo otoplitev. Ta bo dodobra prebudila naravo in njene prebivalce. Med njimi so tudi štorklje, ki se bodo kmalu vrnile v slovenske kraje. Žal je zaradi vedno večjega človeškega poseganja v naravo njihov življenjski prostor vsako leto bolj ogrožen. Minule dni so v Krajinskem parku Gorička (KPG) izvedli akcijo, v kateri nameščajo podstavke za štorkljina gnezda. Podstavki služijo kot opora gnezdom, ki jih štorklje vsako leto dograjujejo, in pogosto tehtajo več sto kilogramov. Kot je povedal Gregor Domanjko iz KPG, so to akcijo prvič izvedli lani, letos nadaljujejo v Hodošu, nato pa še Prosenjakovcih in v Beznovcih. „Namešča se enostavno zato, ker so gnezda, ki so stara že 20, 30 let, težka in se počasi zaradi preperevanja materiala, ki je več ali manj les, začnejo nagibati. Lani smo imeli primer, ko se je v Golici gnezdo zrušilo z droga, zato na takšen način pomagamo pticam pri stabilnem gnezdenju," je pojasnil Domanjko. Štorklje s[ že od nekdaj delijo svoj življenjski prostor s človekom. „Štorklje so med najbolj priljubljenimi pticami, bi rekel, da tudi med najbolj priljubljenimi živalmi. Živijo skupaj z nami, so od nas odvisne, to pa zato, ker se več ali manj hranijo na travnikih ali na poljih, ki jih človek obdeluje. Če se bodo travniki zarasli ali če jih bomo preorali, potem bodo štorklje izgubile svoj življenjski prostor oz. prostor, kjer se prehranjujejo. Tako se bodo od Pomurja odmikale. Selijo se že proti zahodu Slovenije, vedno več jih je na krškem polju, na Dolenjskem, tam, kjer pač še najdejo dovolj hrane," je prepričan prvi Domanjko s Krajinskega parka Goričko. Da bi se štorklje, ki so tudi simbol Pomurja, še vračale v te kraje, bo v sodelovanju s kmetijstvom, treba storiti še kaj več od nameščanja podstavkov za gnezda. PRIREDITVE V LETU 2011 SLOVENCI IN SPORT PRVO MESTO IN ODHOD Slovenska smučarska tekačica Petra Majdič je na klasičnem sprintu za^svetovni pokal v Stockholmu prepričljivo zmagala. Že v polfinalu je Majdičeva že osvojila tudi mali kristalni globus za skupno zmago v seštevku sprinta, saj sta na klasični preizkušnji pred kraljevo palačo v Stockholmu obe najtesnejši tekmici za mali globus Italijanka Arianna Follis in Američanka Kikkan Randall zaostali za slovensko šampionko in ostali brez finala. Po zadnji tekmi sezone svetovnega pokala smučark tekačic, kjer je zasedla deveto mesto, je Petra Majdič, potrdila nekajmesečne govorice, da končuje kariero. V tej je med drugim osvojila 24 zmag v svetovnem pokalu, bronasto odličje na OI v Vancouvru 2010 ter srebrno (Saporo 2007) in bronasto (Oslo 2011) odličje na svetovnem prvenstvu. TUDI PETERKA JE ODŠEL 64. REDNI LETNI OBČNI ZBOR DRUŠTVA ZEDINJENA SLOVENIJA Upravni svet društva Zedinjena Slovenija sklicuje 64. redni občni zbor v nedeljo, 10. aprila 2009, ob 10.30 uri v prostorih Slovenske hiše, Ramón L. Falcón 4158, Buenos Aires. DNEVNI RED: 1) Izvolitev 2 overovateljev zapisnika in 2 preštevalcev glasov. 2) Branje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3) Poročila upravnega sveta in nadzornega odbora ter sklepanje o njih. 4) Potrdilo članarine za leto 2011. 5) Volitev novega odbora. 6) Slučajnosti. Po določilih 16. člena društvenih pravil bo občni zbor sklepčen eno uro potem, ko je bil sklican, ob vsaki udeležbi članov. Z vsemi pravicami se morejo med sabo zastopati zakonci, starši in otroci. Pooblaščence morejo imenovati tudi člani, ki bivajo izven Velikega Buenos Airesa, ali jih ovira bolezen ali služba. Pooblaščenci se morajo izkazati s pismenim pooblastilom. Pred občnim zborom bo v cerkvi Marije Pomagaj sv. maša za vse pokojne odbornike in člane Zedinjene Slovenije. UPRAVNI ODBOR Najboljši slovenski smučarski skakalec vseh časov Primož Peterka je po kvalifikacijski seriji na finalu svetovnega pokala v smučarskih skokih v Planici uradno končal kariero. "To je to, nepreklicno je konec," so bile prve besede slovenskega šampiona pred časnikarji pod Poncami. MITJA PRVI, SAŠO DRUGI Slovenska gimnastika je bogatejša za dve vrhunski uvrstitvi. Mitja Petkovšek je na prvi letošnji tekmi svetovnega pokala kategorije A v Parizu dosegel zmago na bradlji, Sašo Bertoncelj pa je v sloviti dvorani Bercy osvojil drugo mesto na konju z ročaji. Na prvi letošnji seji Medorganizacijskega sveta, ki je potekala v četrtek, 17. marca v Slovenskem domu v Carapachayu, so prisotni predsedniki in delegati naših Domov in organizacij potrdili program prireditev naše skupnosti za letošnje leto. Tukaj ga objavljamo v vednost vseh rojakov, da bodo lahko pravočasno predvideli udeležbo na raznih srečanjih po Domovih. 24./27. 3. Mladinsko potovanje v Cordobo (Hanželičev dom) 2. 4. Športni dan v Lanusu 3. 4. Občni zbori v San Martinu, Slomškovem domu in San Justu —/— Tombola na Pristavi 9. 4. Članska večerja v Slomškovem domu 10. 4. Občni zbor Zedinjene Slovenije 17. 4. Cvetna nedelja 24. 4. Velika noč 30. 4. Veselica v San Martinu 1. 5. 51. Obletnica v Carapachayu 8. 5. Romanje v Luján 14. 5. Pevsko-glasbeni večer 15. 5. 51. Obletnica v San Martinu 21. 5. Mladinski ples v Slomškovem domu 22. 5. Člansko kosilo v San Justu 25. 5. Zvezni športni dan na Pristavi 29. 5. Žegnanje v Slovenski hiši 5. 6. Spominska proslava žrtev vojne in revolucije 20. 6. Športni dan SDO-SFZ 12. 6. Krajevne Domobranske, ali po dogovoru 19. 6. Očetovski dan 25. 6. Praznik slovenske državnosti 26. 6. Procesija sv. Rešnjega Telesa 2. 7. Café koncert v priredbi zbora v Slomškovem domu 3. 7. Proslava šolskih otrok v čast sv. Alojziju —/— Koline v Hladnikovem domu 10. 7. Mladinski dan v San Martinu —/— Srebrna maša g. Tonija Bidovca v Slomškovem domu. 17. 7. Prijateljski asado za Madagaskar v Našem domu v San Justo 30. 7. Helena Blagne v San Martinu 6. 8. Ob taktu barv IX v San Martinu 7. 8. 59. Obletnica Hladnikovega doma 14. 8. Mladinski dan v Slomškovem domu 15. 8. Mladinski izlet 20. 8. Zabavni večer na Pristavi 21. 8. Romanje v Lourdes 27. 8. Koncert MPZSJ ob 40-letnici 28. 8. Mladinski dan v Carapachayu —/— Obletnica Rožmanovega doma 4. 9. Dan Zveze slovenskih mater in žena —/— Sv. maša za Rupnika, Hacina in sodelavce 11. 9. 55. obletnica v Našega doma v San Justu + SLOVENSKI DAN 17. 9. Septemberfest v San Martinu 18. 9. 50. Obletnica Slomškovega doma 24. 9. Proslava šolskih otrok na čast Antonu Martinu Slomšku 25. 9. Mladinski dan v Slovenski vasi 1. 10. Tombola v San Martinu 2. 10. Mladinski dan na Pristavi —/— 35. Obletnica pri Svetogorski Mariji 9. 10. 50 Mladinski dan v Našem domu v San Justo 15. 10. in 16. 10. Gala večer ob 50-letnici v Slomškovem domu 16. 10. Materinski dan 22. 10. Rezervirano za Slomškov dom 23. 10. Volitve v Argentini 30. 10. 44. Obletnica na Pristavi 5. 11. Šolski izlet 6. 11. ali 13. 11. Zvezni mladinski dan v San Martinu (ali ballotage). 12. 11. Zaključek SSTRMB 19. 11. Rifa v San Justu 20. 11. Srečanje molivk in molivcev Živega rožnega venca 25/27.1 1.: Duhovne vaje za može in žene 26. 11. 60. obletnica Balantičeve šole 27. 11. Nedelja Kristusa Kralja 4. 12. Sveta maša in kosilo v Rožmanovem domu —I — Občni zbor SFZISDO 8. 12. Prvo sveto obhajilo 10. 12. Veselica narodnih plesov na Slovenski Pristavi 18. 12. Duhovna obnova za žene in može —/— Božični koncert v San Martinu 24. 12. Božična polnočnica 31. 12. Silvestrovanja OPOZORILO: na dan obletnic krajevnih slovenskih domov, domobranske proslave, državnega praznika, žeg-nanja in misijonske tombole NE SME BITI DRUGIH PRIREDITEV NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI ŠE VEDNO RASTE Stopnja registrirane brezposelnosti je v Sloveniji januarja znašala 12,3 odstotka, kar je 0,5 odstotne točke več kot decembra. Število zaposlenih oseb se je po podatkih državnega statističnega urada znižalo za okrog 3200 na 727.343, in sicer predvsem zaradi stečajev podjetij v gradbeništvu. Število zaposlenih oseb se je v tej dejavnosti znižalo za okrog 1400. Januarja se je glede na mesec prej sicer zvišalo število samozaposlenih oseb, predvsem kmetov. NAGRADE ZA INOVATIVNE IZDELKE Elan, ki s svojimi inovativnimi izdelki redno prejema mednarodne nagrade, je letos za svoje smuči Amphibio dobitnik dveh nagrad za oblikovanje red dot. Nagrado, ki bodo v nemškem Essnu podeljene julija, pa sta si med slovenskimi podjetji priborila tudi Gorenje za upravljalni modul iChef in Iskratel za linijo izdelkov Innbox. KOLIKO VODE Slovenci so v letu 2009 na prebivalca povprečno porabili 60 kubičnih metrov vode, več kot pol te vode je bilo porabljene v gospodinjstvih. Poraba vode na člana gospodinjstva je bila v Sloveniji v enajstih mestnih občinah zelo različna. Največ vode na člana gospodinjstva je bilo porabljene v Mestni občini Ljubljana, in sicer kar 60 kubičnih metrov. Sledijo Velenje s 54 kubičnimi metri porabljene vode na člana gospodinjstva, Kranj z 52 kubičnimi metri, Celje s 47 kubičnimi metri, Koper s 45 kubičnimi metri, Maribor in Nova Gorica s po 43 kubičnimi metri, Murska Sobota z 41 kubičnimi metri, Novo mesto in Ptuj s po 38 kubičnimi metri in Slovenj Gradec s 26 kubičnimi metri. SPOMENIK - PO STO LETIH Natanko 100 let je moralo miniti, da je velika krška dobrotnica Josipina Hočevar dobila več kot zasluženo obeležje v starem mestnem jedru Krškega. Pretekli teden, na 100. obletnico njene smrti, so namreč v Gaju zaslužnih Krčanov in Krčank, kjer so se v preteklih letih že poklonili Adamu Bohoriču, dr. Mihajlu Ro^stoharju, Francu Vardjanu, Juriju Dalmatinu in Vladimirju Štovičku, odkrili njen spomenik. Mesto Krško bi imelo danes verjetno precej drugačno podobo, če se vanj z možem Martinom leta 1842 ne bi preselila Josipina Hočevar. Skupaj sta zgradila oziroma mestu podarila številne pomembne stavbe, skrbela za reveže, mnogo denarja darovala za obnovo cerkva, ustanovila pa sta tudi sklad za revne študente. A če se je zgodovina ob različnih priložnostih spominjala predvsem njenega moža, je na Josipino dolgo časa pozabljala. PO SVETU LIBIJA V nedeljo so sile Združenih držav, Francije, Velike Britanije in drugih bombardirale vojaške zmogljivosti sil libijskega voditelja Moamerja Gadafija. Ta je napovedal, da ne bo odstopil. Čeprav je libijska vojska razglasila premirje, ga po ameriških podatkih ne upoštevajo. Njegova vojska je razglasila novo premirje, a je bilo v Bengaziju, ki je za zdaj še v rokah upornikov režima, kmalu zatem slišati bombardiranje in streljanje. Načelnik štaba združenega poveljstva ameriške vojske admiral Bill Gortney je pojasnil, da njihova tarča ni Gadafi, pač pa želijo zajeziti njegove sile na Bengazi. Z mednarodnim vojaškim posredovanjem se razmerje moči vse bolj nagiba v prid upornikov. Zdi pa se, da Gadafijeveve sile spreminjajo taktiko. Kot kaže, se njegovi vojaki pomešajo med civiliste, kar otežuje zračne napade na vojaške tarče. Tako je tudi britansko obrambno ministrstvo sporočilo, da so njihovi lovci pretrgali operacijo zaradi bližine civilistov. JAPONSKA O jedrski krizi, ki sta jo povzročila potres in cunami na Japonskem, na izrednem zasedanju v Bruslju govorijo ministri za energijo, saj bodo posledice katastrofe močno zaznamovale evropsko energetsko prihodnost in svetovni trg nafte. V poškodovani nuklearki Fukušima pa so razmere še vedno zelo napete. Inženirjem je do zdaj uspelo napeljati elektriko do treh reaktorjev, a kljub temu črpalka za hlajenje še ne deluje. Japonski premier Naoto Kan je sporočil, da v boju s krizo v nuklearki počasi, a vztrajno napredujejo. Po ocenah strokovnjakov bo sicer trajalo še več let, morda celo desetletje, da bi razgradili nuklearko v Fukušimi. Ameriška tiskovna agencija pa je v ponedeljek sporočila, da je Japonska agencija za jedrsko varnost še pred katastrofo tokijsko elektropodjetje Tepco opozarjala, da že več tednov zamuja z varnostnimi pregledi kritične opreme, torej da ne izvaja načrtovanih inšpekcij in da ni pregledal 33 kosov opreme v poškodovani elektrarni Fukušima Daiiči. NOVA VLADA V BIH Federacija Bosne in Hercegovine je pet mesecev po parlamentarnih volitvah vendarle dobila novo vlado. Ses- SLOVENCI V ARGENTINI OBČNI ZBOR ZVEZE SLOVENSKIH SREDNJEŠOLCEV Ob zaključku petega leta obstoja Zveze slovenskih srednješolcev so dijaki na rednem občnem zboru, dne 12. marca t.l. poslušali poročila o opravljenem delu v pretekli poslovni dobi in si izdelali delovni načrt za tekoče leto. ^ Poleg predavanj na sestankih in literarnega krožka pod vodstvom g. M. Kremžarja kot do sedaj, je za letošnje učno leto organiziralo Slovensko kat. akademsko starešinstvo tečaj za slovenske dijake v širšem obsegu, na katerem bodo starešine v sodobni mladini sprejemljivi interpretaciji predavali o slovenskem zemljepisu, zgodovini, slovenskem jeziku in književnosti, teologiji in filozofiji. ^ Pri volitvah so bili v nov odbor izvoljeni: predsednik Tine Duh ml., podpredsednik Franci Jarc, tajnik Robert Petriček ml., blagajnik Tone Hočevar in za odbornika Jože Petelin in Andrej Duh. OSEBNE NOVICE Družinska sreča. V družini dr. Stanka in Marije Terezije Nikolič v West Hartfordu v ZDA se je rodil sinček, ki je pri krstu dobil ime Igor. Čestitamo! Poroka. V Munru sta se poročila v soboto 11. marca 1960 gdč. Hilda Gorkič in Marijan Borsillo. Nevesta je hčerka staronaseljencev ter je bila rojena že v Argentini. Pred leti je pela pri Gallusu, v zadnjem času pa je članica pevskega zbora Soča. Mladoporočencema želimo vso srečo! SLOVENSK VAS V nedeljo, 12. t.m. je bil v popoldanskih urah v društvenem domu 8. redni občni zbor društva „Slovenska vas" ob številni udeležbi. ^ občni zbor je dal razrešnico dosedanjemu odboru in si izvolil za novo poslovno dobo sledeči odbor: gg. Glinšek Ignacij predsednik, Lužovec Janez podpredsednik, Stanislav Mehle tajnik, Marijan Goljevšček blagajnik, Reven Slavko kulturni referent, Vilfan Franc gospodar, Anton Gorše knjižničar. Odborniki gg.: Sušnik Jakob, Štancar Ludvik, Miklič Martin, ^Rome Jože. Nadzorni odbor gg.: Stanislav Jemec, Čampa Jože, Jan Lovre. Razsodišče gg.: Virant Jože in Gerkman Franc. RAMOS MEJIA OBčNI ZBOR DRUŠTVA SLOMŠKOV DOM V nedeljo, 5. marca je bil v župnijskih prostorih občni zbor društva Slomškov dom v Ramos Mejía. ^ Odbor za prihodnje poslovno leto sestavljajo: predsednik Janez Brula; odborniki pa so: Ana Breznik, Ema Blejec, Vinko Tomažin, Franc Vester, Marijan Šušteršič in dva člana nadzornega odbora: Herman Zupan in Jože Javoršek. Občni zbor je bil lepo korak v življenju te pomembne ustanove, ki druži naše rojake v Ramos Mejii in okolici. Svobodna Slovenija, 23. marca 1961 - št. 12 RESUMEN DE ESTA EDICION tavljajo jo ministri iz Socialdemokratske stranke, Stranke demokratske akcije, Hrvaške stranke prava ter Narodne stranke z delom za blaginjo. Novi predsednik vlade Federacije BiH je postal Nermin Nikšič. Oblikovanje oblasti na državni ravni Bosne in Hercegovine pa ostaja negotovo, saj stranke iz Republike srbske zavračajo sodelovanje v koaliciji. STRESNI BANČNI TESTI Evropska bančna agencija je objavila seznam bank, ki bodo sodelovale v novem krogu tako imenovanih stresnih testov. Gre za znane preizkuse, na podlagi katerih izračunajo, kako odporne bi bile bilance posameznih evropskih bank, če bi se finančno-gospodarske razmere spet poslabšale. Osrednji cilj je torej preveriti, ali imajo banke dovolj kapitala, da ostanejo solventne tudi ob morebitnih novih šokih na finančnih trgih. Med slovenskimi bankami naj bi tokrat - poleg Nove ljubljanske banke, preverili še Novo KBM in Abanko Vipa. DIRECTORIO DE ARTISTAS La Embajada de la República de Eslovenia informa que, la Oficina del Gobierno de la República de Eslovenia para los eslovenos por el mundo, está preparando un directorio web de los artistas eslovenos y artistas de origen esloveno que desarrollan su actividad en los países vecinos y por el mundo. El directorio web estará dedicado a la integración de artistas eslovenos y artistas de origen esloveno con la República de Eslovenia para promover sus obras de arte, exposiciones, obras teatrales y otros eventos. En la lista de contactos se publicará la información personal de los artistas y su información de contacto, las instituciones en las que desarrollan la actividad y la información sobre los eventos pasados y futuros, que estarán presentando. A todos los miembros de las Asociaciones y organizaciones eslovenas les solicitamos que nos brinden la información para preparar el listado de contactos de los artistas eslovenos y de origen esloveno. La lista de contactos será publicada en la página web de www.slovenci.si de un modo similar a como ya se ha publicado la guía de los científicos de origen esloveno. Todos los artistas que quieren que sus datos de contacto sean publicados en dicha página web, solicitamos enviar al correo electrónico de la Embajada de la República de Eslovenia vba@gov.si con los siguientes datos: nombre y apellido, dirección, correo electrónico y teléfono e información sobre la institución en que están empleados. iFRENO A LA VERDAD? Marko Štrovs dirigía el grupo de tareas, que se encar-gaba de la investigación de fosas comunes, donde habían sido depositados miles de cuerpos, de combatientes y civiles ejecutados por el régimen comunista, una vez terminada la Segunda guerra mundial. Desde la indepen-dencia eslovena, ese tema, que nos retrae a las épocas más oscuras de la posguerra. Pero es visto con recelo por el actual gobierno. Prueba de ello es que, por diferencia de criterios, el ministerio a cargo acaba de rescindir unilate-ralmente el contrato de Štrovs, quien denuncia que el gobierno está bloqueando la investigación de los crímenes de la posguerra. ^Cuándo se sabrá toda la verdad? (Pág. 1) JÓVENES EN ACCIÓN El último fin de semana de febrero los jóvenes tuvieron la posibilidad de participar de un retiro espiritual, dirigido por el padre Igor Grohar. En un lugar tranquilo, pudieron descansar y prepararse para el ano que comienza. Por otro lado, el 13 de marzo se reunieron los integrantes de las distintas comisiones juveniles para compartir un día de esparcimiento y reflexión sobre las dimensiones de la comunicación. A través de juegos y debates grupales consideraron la profundidad de los contactos con el otro, el respeto, la confianza y la posibilidad de expresarse libremente. También se preguntaron sobre el rol de cada uno en la colectividad. Para el cierre, prepararon un audiovisual donde, personas que integraron las comisio-nes, recordaban sus experiencias y formulaban sus expec-tativas para el hoy. (Pág. 3) FELIZ "PUST" El carnaval se vivió con música, baile, "krofi" y demás delicias, en el centro esloveno de Carapachay. El domingo 6 de marzo revivieron la magia del carnaval con músicos del Centro - orquesta y cuarteto. jNo faltó nadie! Todos dejaron las contracturas de lado y disfrutaron bailando, cantando y charlando. La invitación para el 2012, ya está hecha. (Pág. 3) CALENDARIO DE ACTIVIDADES En este número les brindamos el cronograma de fechas en las que se desarrollarán las diversas actividades de cada centro esloveno y de las distintas instituciones que nuclea cada Centro. El mismo fue confirmado en la última reunión del Consejo de Instituciones. Le recomendamos que marque en su agenda el acontecimiento de su interés (ese, al que jno puede faltar!) porque este ano está cargado con importantes y diferentes actividades, para todos los gustos (deporte, canto, esparcimiento, etc.) y para todas las edades. Conserve este número del semanario a mano, para no perderse nada. (Pág. 4) SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociación Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redacción y Administración: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@gmail.com Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Andrej Fink, Rok Fink, Marjana Pric, Marjanka Oblak, Marjanka Grohar in Irena Fajdiga. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino, $ 350.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 455.-; beli papir, $ 560.-; Bariloche, $ 410.-; obmejne države Argentine, 175.- US dol.; ostale države Amerike 190.- US dol; ostale države po svetu, 200.-US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 135.-US dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: V Argentini na ime ,,Asociación Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRÁFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar O