Pred odhodom na Dunaj naj bi bil Anton Janša na Koroškem? Prvo poročilo zasl. prof. dr. Andrej Šalehar Janez Gregori, prof. biol. prof. dr. Peter Dovč Anton Koželj RODICA, BRDO PRI LUKOVICI, NOVO MESTO 12. 2. 2015 1 Pred odhodom na Dunaj naj bi bil Anton Janša na Koroškem? Prvo poročilo. Avtorji: zasl. prof. dr. Andrej Šalehar, Janez Gregori, prof. biol., prof. dr. Peter Dovč, Anton Koželj Urednik: zasl. prof. dr. Andrej Šalehar Lektoriranje: Vanda Šušteršič Prevodi: Vanda Šušteršič (prevod izvlečka iz slovenskega v angleški In nemški jezik) Oblikovanje: zasl. prof. dr. Andrej Šalehar Financiranje: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko; Čebelarska zveza Slovenije; Regijska čebelarska zveza Petra Pavla Glavarja Leto izdelave: 2015 Izdajatelj in kraj izida: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko, Groblje 3, 1230 Domžale Vrsta publikacije: elektronska publikacija Spletna lokacija publikacije: http://www.genska- banka.si/fileadmin/uploads/Zgodovinski_viri/2015/ANTON_JANSA_presoja_dokumentov_18 052015__Obnovljen_.pdf CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 638.1(497.4):929Janša A.(0.034.2) PRED odhodom na Dunaj naj bi bil Anton Janša na Koroškem? [Elektronski vir] : prvo poročilo / Andrej Šalehar ... [et al.] ; urednik Andrej Šalehar ; prevodi Vanda Šušteršič (prevod izvlečka iz slovenskega v angleški in nemški jezik). - El. knjiga. - Domžale : Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko, 2015 Način dostopa (URL): http://www.genska- banka.si/fileadmin/uploads/Zgodovinski_viri/2015/ANTON_JANSA_presoja_dokumentov_ 18052015__Obnovljen_.pdf ISBN 978-961-6204-69-9 (pdf) 1. Šalehar, Andrej 279760384 2 KAZALO IZVLEČEK ......................................................................................................................... 7 ABSTRACT ....................................................................................................................... 8 ABSTRAKT ....................................................................................................................... 8 1. UVOD ...................................................................................................................... 9 2. KRONOLOGIJA RAZISKAVE .................................................................................. 11 3. DOKUMENTI ERNESTA FUCHSA .......................................................................... 13 3.1. Dokument ...................................................................................................... 13 Knjiga: Heinrich, Hermann. Klagenfurt, wie es war und ist. Klagenfurt, 1832, 284 strani. (signatura BF – odd. za zootehniko: P 91); Poglavje: Bildungsanstalten. str. 214 – 239 .................................................................................................................. 13 3.2. Dokument ...................................................................................................... 15 Knjiga: Prosser, Josef. Geschichte der Bienenzucht in Oesterreich…. Wien 1915, 336 strani (signatura NUK: GS II 707807); Poglavje : Die Bienenzucht 1750 – 1850, str. 11 – 18 ................................................................................................................ 15 3.3. Dokument ...................................................................................................... 16 Knjiga: Erker, Konrad. Von Maria Theresia zur EU. Klagenfurt 2003, 895 strani (signatura NUK: 560566); Poglavje : Die Gründung der Kärtner Ackerbaugesellschaft. str. 44 – 60 ........................................................................... 16 3.4. Dokument ...................................................................................................... 17 Bienen-Vater, 42(1910)11. Članek: Das goldene jubiläum des Zentralvereins. str. 281 – 289. ................................................................................................................. 17 2.5. Dokumenti – tipkopisi ...................................................................................... 17 a. Der Bienenhandel von den Anfängen bis zur Hochblüte ................................................... 17 b. 1775 am 8. April ............................................................................................................. 22 4. DOKUMENTI, NAJDENI NA SPLETU ..................................................................... 23 4.1. Ehrenfels, Joseph Michael. Bienenzucht nach Grundsaetzen der Theorie und Erfahrung. Erster Theil, Prag, 1829, 334 strani ................................................ 23 4.2. Über die Bienenzucht Oesterreich. (1832)228, str. 913, 3. October 1832, Wiener Zeitung ........................................................................................................ 24 4.3. Über die Bienenzucht Oesterreich. (1832)83, str. 657 - 660, Ekonomische Neuigkeiten und Verhandlungen. ........................................................................... 27 4.4. Blätter für Landwirtschaft und Industrie. Zweites Heft, Klagenfurt 1833, 175 strani; članek: Ueber die kärntnerische Bienenzucht. str. 88 – 98. ................ 28 4.5. Stern, Jos. Ein Kapitel über Bienenzucht. Allgemeine land- und forstwirthschaftliche Zeitung, 3(1853)9, str. 65 – 67. ............................................ 29 4.6. Kraft, Quido. Vom munteren Immenvolk. Allgemeine land- und forstwirthschaftliche Zeitung, 17(1867)44, str. 1103 – 1106 ................................. 29 4.7. Pechhacker, Hermann. Die Bienenkunde in Österreich. Denisia, 1. September 2003, 8, str. 15 – 45.( http://www.landesmuseum.at/pdf_frei_remote/DENISIA_0008_0015-0045.pdf - 30. 1. 2014 ) .............................................................................................................. 30 3 5. PODATKI IZ GRADIV IN BIOGRAFIJ O ANTONU JANŠI ........................................ 31 5.1. Nachricht. K.K. allerg. privil. Realzeitung der Wissenschaften und Künste. 10 zvezek. 4. marec 1771, str. 145 – 146. ............................................................... 31 5.2. Oesterreichische Litteratur. K. K. allerg. privil. Realzeitung der Wissenschaften und Künste. 38 zvezek. 14. september 1771, str. 609 – 610. ...... 32 5.3. Kratzer, Johann Augustin. Physikalisch-praktische Diskurse über die ......... 34 sammtliche Bienenzucht zum Nutzen und Unterricht fur alle okonomischen Liebhaber der neu eingerichteten oesterreichischen Bienenpflege. Wien, 1774, 154 strani .................................................................................................................. 34 5.4. Müller, Johann Georg Christoph. Der aufrichtige Oesterreichische Bienenmeister oder vollständiger in Gestalt eines Katechismus abgefasster Unterricht in der Bienenzucht. Wien 1783, 207 strani ........................................... 34 5.5. Pösel Joseph. Gründlich- und vollständiger Unterricht sowohl für die Wald- als Garten-Bienenzucht, in den Churpfalz-Bayerischen Ländern. München 1784, 288 strani.................................................................................................................. 35 5.6. Linhart, Anton Tomaž: Versuch einer Geschichte von Krain und der übrigen südlichen Slaven Oesterreichs. Drugi zvezek. Ljubljana 1791, 367 strani. ........... 36 5.7. Riem, Johann. ....vollkommenste Grundsätze dauerhaffter Bienenzucht….. Mannheim 1795, 400 strani .................................................................................... 37 5.8. Hirsching, Friedrich Carl Gottlob, Ernesti, Johann Heinrich Martin, Wyclif, Johannes. Historisch-literarisches Handbuch berühmter und denkwürdiger Personen, welche in dem 18. Jahrhunderte gestorben sind oder kurzgefasste biographische…. Band 3.2, Leipzig 1797, 382 strani ............................................... 38 5.9. Wurzbach, Constantin. Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich. Zehnter Theil. Wien 1863, 514 strani. ............................................... 38 5.10. Dimitz, August. Geschichte Krains von der ältesten Zeit bis auf das Jahr 1813. Vierter Theil. Laibach 1876, 396 strani. ....................................................... 39 5.11. Navratil, Ivan. Anton Janša, slavni kranjski čebelar. str. 139 – 166. V: Spomenik o šestoletnici začetka Habsburške vlade na Slovenskem. .................... 40 Matica Slovenska, Ljubljana 1883, 241 strani. (signatura: knjižnica Narodni muzej - K5724) .................................................................................................................... 40 5.13. Die österriechisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild. Kärnten und Krain. Wien 1891, 508 strani ................................................................................... 41 5.14. Wytopil, Franz. Die Kaiserl. Königl. Bienenschule in Wien 1770 – 1781. 32(1900)6, str. 109 - 118, Bienen-Vater .................................................................. 42 5.15. Perc, Martin. Anton Janscha: erster kaiserl. königl. Lehrer der Bienenzucht in Wien. Celje, 1925, 23 strani (signatura: knjižnica Janeza Goličnika, Čebelarska zveza Slovenije – Kk 929) ...................................................................... 42 5.16. Perc, Martin. Pri Anton Janševih sorodnikih na Dunaju. 53(1925)212, str. 2 in štev. 213, str. 2 - 3, Slovenec. .......................................................................... 43 5.17. Raič Slavko. Anton Janša. Njegovo življenje in delovanje. Ljubljana 1934, 8 strani (signatura: Slovanska knjižnica M D 1104) ............................................... 43 5.18. Pirjevec Avgust. Janša Anton. Slovenski biografski leksikon. .................. 44 4 5.19. Pechhacker, Hermann. 10. Personen, die sich in Praxis und Wissenschaft um die Österreichische Bienenkunde Verdient gemacht haben. 12.-18. 8. 1956: XVI Internationaler Bienenzüchter-Kongress in Wien, str. 36 – 45 ....................... 44 5.20. Anton Janscha. Wikipedia. Berufung als Dozent an den kaiserlichen Hof. 44 6. DOSEDANJE UGOTOVITVE IN PREDLOGI ............................................................. 45 7. VIRI ....................................................................................................................... 47 8. PRILOGE: ............................................................................................................... 49 Kopije Fuchsovih dokumentov (obisk 14. 10. 2013) ................................................... 49 Dokument 3. 1.......................................................................................................... 49 Dokument 3. 2.......................................................................................................... 51 Dokument 3. 3.......................................................................................................... 52 Dokument 3. 5.......................................................................................................... 55 9. DODATEK .................................................................................................................. 61 Anton Janša. Biografski in bibliografski mejniki ......................................................... 61 Janša poučuje čebelarstvo v Augartnu ................................................................... 69 VIRI: .......................................................................................................................... 71 Janšev čebelnjak v Zabreznici – foto Andrej Šalehar (22. 1. 2014) 5 Božidar Jakac: Anton Janša (Objava v Čebelarskem terminološkem slovarju, 2009 - http://bos.zrc-sazu.si/c/term/cebelarski/) 6 IZVLEČEK Mnenja in trditve, da je bil Anton Janša od leta 1765 do odhoda na Dunaj v letu 1766 na Koroškem, da je bil član koroške kmetijske družbe in podobno, so novost v poznavanju življenja in dela prvega c. k. čebelarskega učitelja na Dunaju. Prva objava s to trditvijo je v knjigi Ehrenfelsa iz leta 1829 in druga v knjigi Heinricha iz leta 1832. Objavi se ponovita v drugih delih. Objave sporočajo, da je Anton Janša Korošec, da je na Dunaj prenesel koroški način čebelarjenja, da izhaja iz Koroške kmetijske družbe, ki ga je tudi priporočila na Dunaju, da ga je na Dunaj poklicala cesarica Marija Terezija in podobno. Med slovenskimi avtorji sta na nekatere od teh zapisov opozorila Perc (1925) in Stabej (1955). Janša v svojih knjigah piše in poudarja svoje gorenjsko poreklo, gorenjski način čebelarjenja in gorenjski leseni panj ter nikjer ne omenja svojega bivanja in delovanja na Koroškem. Za potrditev teh zapisov in objav o Antonu Janši na Koroškem je treba poiskati arhivske listine v celovškem deželnem arhivu, s katerimi bo teza potrjena oz. ovržena. Ključne besede: Anton Janša, izvor, prvi c. k. čebelarski učitelj na Dunaju, Koroška, Koroška kmetijska družba 7 Before going to Vienna should be Anton Janša in Carinthia? First report ABSTRACT The opinions and arguments, claiming that was Anton Janša staying in Carinthia from 1765 until his departure for Vienna in the year 1766, that he was a member of the Carinthian agricultural society and similar, are a novelty in the knowledge of the life and work of the first c. k. beekeeping teacher in Vienna. This statement was for the first time published in the book of Ehrenfels in 1829 and for the second time in the book of Heinrich in 1832. This notice was than reproduced in other works. The message of these publications is: Anton Janša was a Carinthian, he brought the Carinthian way of beekeeping to Vienna, he originates from the Carinthian agricultural society, which also recommendet him in Vienna, so he was invited by the Empress Maria Theresia to Vienna and so on. Among Slovenian authors were drawing attention to these records Perc (1925) and Stabej (1955). Janša writes in his books and stresses his Carniolan origin, Carniolan way of beekeeping and Carniolan wooden hive and makes no reference to his life and work in Carinthia. To confirm these records and publications on Anton Janša in Carinthia is necessary to find archival documents in provincial archive in Klagenfurt to confirm or to reject this hypothesis. Keywords: Anton Janša, the origin of the first c. k. beekeeping teacher in Vienna, Carinthia, Carinthian Agricultural Society Sollte Anton Janša vor seinem Aufenthalt in Wien in Kärnten gewesen sein? Erster Berricht ABSTRAKT Die Meinungen und Behauptungen, dass Anton Janša von 1765 bis zu seiner Abreise nach Wien im Jahr 1766 in Kärnten lebte und dass er ein Mitglied der Kärntner Agrargesellschaft war sind ein Novum in der Erkenntnis über das Leben und Werk des ersten c. k. Bienenzuchtlehrers in Wien. Die erste Veröffentlichung dieser Behauptungen erschien im Buch von Ehrenfels im Jahr 1829, die zweite im Buch von Heinrich im Jahr 1832. Diese Behauptungen wurden in anderen Publikationen wiederholt. Die Veröffentlichungen berichten, dass Anton Janša ein Kärntner war, er die Kärntner Art der Bienenhaltung nach Wien gebracht hat und dass er aus der Kärntner Landwirtschafts-Gesellschaft stammt, die ihn auch in Wien empfohlen hat, dass ihn die Kaiserin Maria Theresia nach Wien eingeladen hat und ähnliches. Auf solche Publikationen haben einige slowenische Autoren aufmerksam gemacht, wie Perc (1925) und Stabej (1955). Janša schreibt in seinen Büchern und betont es sogar, dass er aus Oberkrain stammt, beschreibt die Oberkrainer Art der Bienenzucht und den Oberkrainer hölzernen Bienenstock, gibt aber keinen Hinweis auf sein Leben und Werk in Kärnten. Diese Angaben und Publikationen zu Anton Janša in Kärnten müssten im Landesarchiv in Klagenfurt zu finden sein, um sie zu bestätigen oder zu widerlegen. Stichwörter: Anton Janša, Abstammung, erster K.u K. Bienenzuchtlehrer in Wien, Kärnten, Kärntner Landwirtschafts-Gesellschaft 8 1. UVOD Mnenje in trditve, da je bil Anton Janša od leta 1765 do odhoda na Dunaj v letu 1766 na Koroškem, so novost v poznavanju življenja in dela prvega čebelarskega učitelja na Dunaju. Poznano je, kje in kdaj je bil rojen oz. krščen (20. 5. 1734), a za nadaljnja leta do leta 1766, ko je zapisan v spisku vpisanih slušateljev na Bakrorezno risarsko šolo na Dunaju, ni nobenih podatkov. Skoraj vsi zapisi iz prvih dvaintridesetih let Janševega življenja so splošni, le nekateri z oprijemljivimi dokazi. Pomembno je, da tezo, ki je zapisana v prvem stavku in bi osvetlila dve leti Janševega življenja, proučimo in dokažemo oz. ovržemo. Pomen dela Antona Janše močno presega njegovo osnovno dejavnost čebelarstvo in ga uvrščamo med znamenite može slovenskega naroda. Njegov pomen je poudarila tudi cesarica Marija Terezija, ki je v Zakonu o inštrukcijah za čebelarske mojstre leta 1775 zaukazala, da se mora čebelariti po Janševih naukih. Osnova za raziskavo so bili dokumenti (kopije in tipkopisi), ki nam jih je ob našem obisku (14. 10. 2013.) izročil Ernest Fuchs in so v prilogi (poglavje 8). V tretjem poglavju smo jih kritično presodili. Poiskali in raziskali smo še druga gradiva, ki so povezana z Antonom Janšo in so predstavljena v četrtem in petem poglavju. Pri tem so bile dragocen vir objave v časopisju iz časa bivanja Janše na Dunaju, Janševi knjigi, knjige o Janši, objavljene njegove biografije in številna druga gradiva, ki smo jih našli na spletu. 9 Janšev čebelnjak – panjska končnica sv. Ambrož – foto Andrej Šalehar (22. 1. 2014) 10 2. KRONOLOGIJA RAZISKAVE Kronologija raziskave teze: a. 22. 3. 2013 Na simpoziju o Juriju Jonkeju, ki je bil na Čebelarski zvezi Slovenije, smo se seznanili s tezo, da naj bi bil Anton Janša pred odhodom na Dunaj na Koroškem. Povedano je tudi bilo, da je bila z njo seznanjena pred časom tudi Čebelarska zveza Slovenije (ČZS). b. April – oktober 2013 Ustanovitev delovne skupine (Janez Gregori, prof. biol, prof. dr. Peter Dovč, prof. dr. Andrej Šalehar, Anton Koželj); prva proučevanja gradiv o Antonu Janši (AJ); raziskave objav in biografij o AJ; stiki z avtorjem teze, Ernestom Fuchsom in dogovori za srečanje. c. 14. 10. 2013 Delovna skupina obišče Ernesta Fuchsa na njegovem domu (Feösenschmiedgasse 19, Wölfnitz, Klagenfurt). V daljšem in poglobljenem razgovoru nam je Ernest Fuchs izročil kopije štirih objav in nekaj strani svojih tipkopisov. d. Oktober 2013 – januar 2014 Proučevanje gradiv: knjige, iz katerih so objave, smo poiskali v naših knjižnicah, eno knjigo smo kupili ter poiskali s temi objavami in tipkopisi povezane podatke na spletu. Najpomembnejše ugotovitve: potrditve zapisov, da je bil Janša na Koroškem, ali da izhaja iz Koroške kmetijske družbe ter podobno, so navedene v treh objavah iz leta 1832 (o tej objavi piše Stabej – Slovenski čebelar, 1955, str. 84); pozneje so bili najdeni še drugi zapisi, tako da jih je danes znanih že več kot deset, prvi pa je iz leta 1829 (o tej objavi piše Perc (1925)). Za potrditev teh zapisov je potrebno poiskati arhivske listine, ki bodo tezo, da je bil Janša pred odhodom na Dunaj na Koroškem, potrdile ali ovrgle. e. Januar – februar 2014 Delovna skupina je financirala in krila stroške iz svojih osebnih sredstev. S posebnim pismom (mail 27. 1. 2014) je seznanila ČZS z dotedanjim delom in ugotovitvami ter zaprosila za finančno podporo, da bi se razrešila teza, ki je pomembna za zgodovino slovenskega čebelarstva. Za ČZS smo pripravili in na začetku februarja 2014 tudi poslali okvirni program. 11 f. Marec – november 2014 Delovna skupina je nadaljevala delo in rezultat je študija na 54 straneh. Tudi v nadaljevanju dela je delovna skupina krila stroške iz svojih osebnih sredstev. Za pojasnila zapisov je navezala stike z nekaterimi avtorji teh objav. Iskala je tudi možnosti za pregled in iskanje arhivskih listin, navezala je stike na Koroškem. Zadnji dogovori (20. 11. 2014) so zelo obetavni in prvi rezultati bodo znani po oceni v treh mesecih. Za pregled gradiv v celovškem deželnem arhivu smo se povezali z zgodovinarjem Teodorom Domejem in avtorjem teze Ernestom Fuchsom. g. 9. 12. 2014 Čebelarska zveza Slovenije je sklicala sestanek (ena od pobud je bila objava članka ob 280 letnici rojstva Antona Janše, ki ga je napisal Janez Gregori – Slovenski čebelar (2015)), ki so se ga udeležili tudi predstavniki ZTK občine Žirovnice, Čebelarskega muzeja Radovljica in Čebelarskega društva Anton Janša iz Breznice. Tema sestanka: proučevanje življenja Antona Janše v letih 1765 - 1766. Sprejeta sta bila dva zaključka: - Neodvisna delovna skupina samoiniciativno nadaljuje s svojim delom, rezultate svojega dela pa javno predstavi v mesecu februarju 2015, tedaj se tudi dogovorimo o morebitnem sodelovanju s ČZS, Občino Žirovnica ter Muzeji Radovljica. - Delovna skupina soglaša, da se njihovo dosedanje delo predstavi Upravnemu odboru Čebelarske zveze Slovenije zaradi seznanitve in podpore. h. December 2014 – februar 2015 Nadaljevanje dela in koordinacija iskanja gradiv na spletu, knjižnicah, arhivih. Razreševanje dela teze, kam je spadala Breznica v letih 1765 – 1766: pod radovljiško župnijo in ljubljansko nadškofijo. Izdelava, objava in predstavitev (19. 02. 2015 na ČZS) prvega poročila: Pred odhodom na Dunaj naj bi bil Anton Janša na Koroškem? 12 3. DOKUMENTI ERNESTA FUCHSA 3.1. Dokument Knjiga: Heinrich, Hermann. Klagenfurt, wie es war und ist. Klagenfurt, 1832, 284 strani. (signatura BF – odd. za zootehniko: P 91); Poglavje: Bildungsanstalten. str. 214 – 239 Heinrich (1832), str. 226 Trditev, da prihaja Janša iz Koroške kmetijske družbe. Ta zapis ima večjo težo, ker je bil zapisan že leta 1832. Enako besedilo je zapisal Hein rich tudi na strani 72 v sedmem zvezku Kärntnerische Zeitschrift (1832). ( http://www.bsb-muenchen-digital.de/~db/1001/bsb10011884/images/index.html - 12. 2. 2015 ) Heinrich (1832), str. 72 Gornji zapis je našel tudi Stabej (1955), ki je na strani 84 v Slovenskem čebelarju pod črto zapisal : Stabej (1955), str. 84 (http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UPPNFNMP – 17. 12. 2014.) Heinrich (1853) je isto trditev zapisal tudi v knjigi Handbuch der Geschichte des Herzogthumes Kärnten in Vereinigung mit den österrechischen Fürstenthümern – (https://books.google.si/books?id=RIkAAAAAcAAJ&dq=Handbuch+der+Geschichte+des+Herzogthums +K%C3%A4rnten+in+Vereinigung+mit+den+%C3%B6sterrechischen+F%C3%BCrstenth%C3%BCmern&h l=sl&source=gbs_navlinks_s - – 21. 1. 2015) 13 Heinrich (1853), str. 316 Potrditev oz. rešitev tega vprašanja je v raziskavi listin o Koroški kmetijski družbi v celovškem deželnem arhivu. Verjetno je shranjen spisek članov te družbe - po izkušnjah s podobnimi arhivskimi gradivi je to bil obvezen dokument, ki je bil priložen zapisnikom o letnih skupščinah. Na istem dokumentu je Ernest Fuchs zapisal še naslednje: Dokument, ki ga je posredoval E. Fuchs ob obisku 14. 10. 2013 E. Fuchs je v prvem odstavku zapisal, da je grof Franz, Josef von Colloredo – krško celovški škof (v letih 1761 – 1772), ob priliki ustanovitve »c. k. družbe za kmetijstvo in umetnost« dne 13. 11. 1764 izvedel za čebelarsko družino Janša in za njihovega bistrega sina. Poklical ga je v Celovec, da bi se naučil nemško in izboljšal svojo nadarjenost za pisanje, da bi izboljšal in pospeševal čebelarstvo in ga vodil kot dober praktik ter da bi se naučil ob svoji nadarjenosti slikanja čebelnih panjev. Navedbe iz zgornjega prvega odstavka je mogoče presoditi le iz listin o Koroški kmetijski družbi v celovškem deželnem arhivu ali pa je morda še kakšna dokumentacija v škofiji Gurk-Klagenfurt (?) Povprašati je treba tudi Fuchsa, kje je dobil te informacije. V drugem odstavku pa Ernest Fuchs opisuje obisk cesarice Marije Terezije v Celovcu dne 11. julija 1765. Cesarica je povprašala škofa, kaj je bilo po njeni odredbi o ustanovitvi družbe za kmetijstvo narejeno za čebelarstvo. Janša je bil pooblaščen, da je cesarici pokazal, kaj je bilo narejeno. Takoj je bilo Janši zaukazano, da kot privatni cesaričin čebelar pride na Dunaj in da dodatno obiskuje še bakrorezno risarko šolo. To je v nasprotju z ugotovitvami Navratila (1883) in Miheliča (1934), kar predstavljamo v nadaljevanju. Janša je bil najprej čebelar pri spodnjeavstrijski gospodarski družbi – leta 1769. O obisku cesarice Marije Terezije v Celovcu je v knjigi »Klagenfurt, wie es war und ist (1832)« zapisano naslednje: 14 Heinrich (1832), str. 272 – 273 Kot je zapisano na koncu, je obisk cesarice Marija Terezije podrobneje opisan leta 1825 v 5. in 6. številki revije Carinthia, ki je dosegljiva na spletnem naslovu: (http://reader.digitale- sammlungen.de/resolve/display/bsb10624600.html – 22. 10. 2014). V sestavku »Der Kaiserhof zu Klagenfurt im Jahr 1765« (Carinthia, (1825)5, str. 21 – 23 in št. 6, str. 26) ni ničesar o čebelarstvu in tudi ne o Janši. Kje je Fuchs našel zapisane trditve? 3.2. Dokument Knjiga: Prosser, Josef. Geschichte der Bienenzucht in Oesterreich…. Wien 1915, 336 strani (signatura NUK: GS II 707807); Poglavje : Die Bienenzucht 1750 – 1850, str. 11 – 18 Geschichte der Bienenzucht (1915), str. 11 V gornjem zapisu je sporna trditev, da je Marija Terezija po ustanovitvi Bienenzuchtschule na Dunaju leta 1769 poklicala na Dunaj poznanega Kranjca Antona Janšo za učitelja čebelarstva. Tako je zapisano tudi v nekaterih drugih biografijah Antona Janše. Janša je bil skupaj z bratom Lovrom na Dunaju že leta 1766, kar je dokazal in potrdil Navratil (1883) s pregledom arhivskih dokumentov: 15 Navratil (1883), str. 140 Janša se je sam ponudil za čebelarja pri spodnjeavstrijski ekonomski družbi in bil 3. maja 1769 sprejet. O tem je bila obveščena tudi Marija Terezija, ki je imenovala Janšo za čebelarskega učitelja (6. 4. 1770). 3.3. Dokument Knjiga: Erker, Konrad. Von Maria Theresia zur EU. Klagenfurt 2003, 895 strani (signatura NUK: 560566); Poglavje : Die Gründung der Kärtner Ackerbaugesellschaft. str. 44 – 60 Erker (2003), str. 59 Izvor trditve, da prihaja »profesor in pisatelj čebelarstva na Dunaju po imenu Janscha iz koroške družbe« nam delno pojasni šesta opomba: Erker (2003), str. 761 Iz opombe je razvidno, da je trditev zapisal Ernest Fuchs, ki jo je morda povzel iz knjige Heinricha Hermana (1832) ali Ehrenfelsa (1829) (?). Janša naj bi že leta 1765 (leto dni po ustanovitvi Koroške kmetijske družbe) vstopil v družbo, ki je pozneje svetovala Mariji Tereziji, da ga je poklicala na Dunaj, da bi oskrboval njen čebelnjak v Schönbrunnu (?). Na Dunaju je bil kot prvi čebelarski mojster vodja prve čebelarske šole habsburške monarhije in je delal na zasnovi patenta za čebelarstvo, ki je bil sprejet 8. 4. 1775 in v bistvenih delih velja še danes. V nobeni od biografij in drugih gradivih o Antonu Janši (glej naslednja poglavja) ni takega ali podobnega podatka. Med neobjavljenimi viri na strani 869 so tudi štirje Fuchsovi tipkopisi: 16 Erker (2003), str. 869 Povzetek. En tipkopis je iz leta 1994, ostali so brez datuma. Manjkajo tudi podatki o številu strani. Teh dokumentov nam Fuchs ni pokazal (ali pa morda samo posamezne liste, ki nam jih je izročil, a so brez pojasnil o izvoru – predstavljeni so v poglavju Priloge) in jih je potrebno pridobiti ter proučiti. 3.4. Dokument Bienen-Vater, 42(1910)11. Članek: Das goldene jubiläum des Zentralvereins. str. 281 – 289. Bienen-Vater (1910), str. 284 Ta dokument ni v povezavi s trditvijo o Janševem bivanju na Koroškem pred odhodom na Dunaj. 2.5. Dokumenti – tipkopisi a. Der Bienenhandel von den Anfängen bis zur Hochblüte Dva podobna dokumenta (prvi obsega eno stran in ima na začetku naslova številko 12, drugi je na dveh straneh in ima podnaslov Die Anfänge bis zu den Vereinsgründungen) Iz tipkopisa 1. 5. a. Valvasor (1689) v svoji drugi knjigi na straneh 169 - 170 opisuje pot in tudi predor skozi Ljubelj. Na strani 170 je objavljen bakrorez, kjer je upodobljena »pot s Kranjske na Koroško čez hrib in skozi hrib Ljubelj«. 17 Slava vojvodine Kranjske; II. Knjiga, str. 170 Iz tipkopisa 2. 5. a. Zapisano, da so med prvimi to novo pot uporabili kranjski čebelarji, ki so pripeljali (prinesli) svoje čebele na ajdovo pašo v celovški in velikovški prostor in da se je potem razvila živahna trgovina s čebelami, bo zelo verjetno držalo, ker je o tem pisal tudi Peter Pavel Glavar (1768, cit. po Miheliču (1934)) v svojem znamenitem zapisu »Odgovor« na str. 16 in 17: 18 Odgovor – iz knjige Mihelič (1934), str. 16 in 17 Glavar piše, da so Gorenjci in tudi on sam vozili čebele spomladi na pomladansko pašo, v Fuchsovem tipkopisu pa je govor o ajdovi paši. V biografijah Antona Janše je na splošno zapisano, da je on po smrti svojega očeta Matije prevzel oskrbo njegovih čebel, zato lahko predpostavljamo, da jih je tudi on vozil na Koroško. Zanimiv je tudi zapis Pechhackerja (2003): Pechhacker (2003), str. 19 (http://www.landesmuseum.at/pdf_frei_remote/DENISIA_0008_0015-0045.pdf - 30. 1. 2014) 19 Ta zapis dokazuje, da so s Kranjske in Kanalske doline vozili čebele na ajdovo pašo v celovško pokrajino. Vir tega zapisa je Ernest Fuchs. O prevažanju čebel (predvsem z gornje Koroške) v celovško kotlino na ajdovo pašo in tudi o neprilikah (spopadih, čebelji vojni) s tamkajšnjimi kmeti poročajo tudi Schlegel (1798), Woltersdorf (1812), Kotnik (1951) in Stabej (1953 - 1955). Stabej (1954) je zapisal v sestavku »Stari zapisi o čebelah in čebelarstvu«, ki ga je objavil Slovenski čebelar: Stabej (1955), str. 83 – 84 (http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UPPNFNMP – 17. 12. 2014.) 20 Woltersdorf (1812), str. 217 https://books.google.si/books?id=6aBOAAAAcAAJ&printsec=frontcover&hl=sl#v=onepage&q&f=fal se – 19. 12. 2014 Prevod (Stabej, 1955): Stabej (1955), str. 85 (http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UPPNFNMP – 17. 12. 2014.) Kotnik (1951) je v članku »Potovanje po Koroškem leta 1795« po Schleglu (1798) povzel njegov zapis o čebelarstvu: Kotnik (1951), str. 365 (http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VVPQ38HT – 6. 7. 2014) 21 b. 1775 am 8. April Obseg dokumenta: 1 stran Iz tipkopisa 2. 5. b. Ponovno je zapisano, da je poznejši čebelarski učitelj Janša, ki izhaja s Kranjske, prišel že leta 1765 na Koroško kmetijsko družbo, da se je tam naučil nemško in da ga je ta družba neposredno priporočila cesarici. Tako kot prejšnje podobne zapise je potrebno tudi te trditve preveriti in potrditi v celovškem deželnem arhivu. 22 4. DOKUMENTI, NAJDENI NA SPLETU 4.1. Ehrenfels, Joseph Michael. Bienenzucht nach Grundsaetzen der Theorie und Erfahrung. Erster Theil, Prag, 1829, 334 strani (http://books.google.si/books?id=maw1AAAAMAAJ&dq=ehrenfels&hl=sl&source=gbs_navlinks_s – 29. 1. 2014) Ehrenfels (1829), str. 6 Povzetek. Že pod Marijo Terezijo sta prvi profesor čebelarstva Janša v cesarskem Augartnu in njegov naslednik Münzberg na Belvederju postavila za pouk čebelarstva namenjen čebelnjak. Pustila sta svoje čebele, da so tu prezimile, rojile in prepeljala čebele na ajdovo pašo v avgustu na Marchfeld ter konec septembra nazaj. V mojem času ni bila o tej šoli ohranjena nobena sled; zamrlo je tudi čebelarjenje v lesenih panjih, ki ga je Janša prenesel iz svoje domovine Koroške… Ehrenfels (1829), str. 117 Povzetek. Lesene panje je Janša prinesel s Koroške. Na Koroškem so dobri pogoji za čebelarjenje in pridobivanje medu. Janša, ki je bil Korošec, je bil zaradi dobrega tamkajšnjega gojenja čebel kot prvi profesor čebelarstva poklican od nekdanje cesarice Marije Terezije na Dunaj in je ta panj ohranil ter na njem zasnoval svoj pouk. 23 Ehrenfels (1829) torej poudarja, da je Janša iz svoje domovine Koroške prenesel tamkajšnje načine gojenja čebel, da je vpeljal leseni »koroški« panj in da je bil Janša Korošec. Janša (1771) pa v predgovoru h knjigi »Razprava o rojenju čebel« poudarja, kako je čebelaril doma na Breznici in kako je tu spoznaval naravo čebel. Zapisal je: Predgovor h knjigi Razprava o rojenju čebel (1771) Prevod Avgust Bukovec (1906), str. 1 – 2 Rojina (1906) je v uvodu h knjigi Popolni nauk o čebelarstvu v sestavku »Anton Janša. Obris njegovega življenja« zapisal povsem drugače, in sicer, da je Janša na Dunaju vpeljal kranjsko čebelarjenje ter kranjski panj (glej izsek s pete strani). Rojina (Janša 1906), str. 3 http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-91XPSB31 – 22. 12. 2014 4.2. Über die Bienenzucht Oesterreich. (1832)228, str. 913, 3. October 1832, Wiener Zeitung (http://anno.onb.ac.at/cgi-content/anno?aid=wrz&datum=18321003&seite=3&zoom=33 – 08. 12. 2014) 24 Povzetek. Čebelarjenje je bilo v Augartnu kot šola in je imelo nastavljenega lastnega profesorja gospoda Janšo s Koroške. Čebelarjenje je imelo sicer različne nenaklonjene usode, ampak v celoti je zahvaljujoč temu vladarskemu koraku v sedanji velikosti. Marija Terezija je odredila še posebej v dobro pašnemu čebelarstvu, da je bilo oproščeno mitnin… Wiener Zeitung (1832), str. 913 Zapisano je da je Janša iz svoje rodne domovine Koroške prenesel koroške načine gojenja čebel. Janša v svojih knjigah ne omenja Koroške in neposredno piše o čebelarjenju na Gorenjskem, kakor dokazujeta tudi spodnja izseka iz Janševe prve oz. druge knjige. Janša 1771 (prevod 1906), str. 58 25 Janša 1775 (prevod 1906), str. 98 http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-91XPSB31 – 29. 9. 2013 Mihelič (1934) je v knjigi »Anton Janša, slovenski čebelar« na osnovi temeljitega proučevanja življenja in dela Antona Janše potrdil, da je Janša čebelaril na gorenjski način in zapisal: Mihelič, 1934, str. 155 26 4.3. Über die Bienenzucht Oesterreich. (1832)83, str. 657 - 660, Ekonomische Neuigkeiten und Verhandlungen. Dopolnitev k zapisu v prvem izseku v poglavju 4.2. Zapisano je, da je Janša s Koroške in da je Janša iz svoje rodne domovine Koroške prenesel tamkajšnje načine gojenja čebel. Zapis je povsem v nasprotju s tem, kar piše Janša v svojih knjigah (glej izseke iz Janševih knjig in iz Miheličeve (1934, v pog. 4. 2.)knjige. . Ekonomische Neuigkeiten und Verhandlungen, (1832)83, str. 658 http://google.si/books?id=Cr5aAAAAcAAJ&printsec=frontcover&hl=sl#v=onepage&q&f=false – 19. 12.2014 27 4.4. Blätter für Landwirtschaft und Industrie. Zweites Heft, Klagenfurt 1833, 175 strani; članek: Ueber die kärntnerische Bienenzucht. str. 88 – 98. Blätter für Landwirtschaft und Industrie (1833), str. 88 - 89 http://digital.onb.ac.at/OnbViewer/viewer.faces?doc=ABO_%2BZ162389901 – 15.1.2014 V izseku je zapisano, da je cesarica Marija Terezija leta 1764 ustanovila Koroško kmetijsko družbo, ki se je med drugim trudila v skladu s cesaričino zadolžitvijo tudi za spodbujanje in razširjanje čebelarstva. Da je družbi to uspevalo, je deloma videti tudi iz tega, da je cesarica poklicala gospoda Janšo, spoštovanega zaradi njegovega smotrnega in za tiste čase racionalnega čebelarjenja na Koroškem, na Dunaj za profesorja in praktičnega čebelarja, ki naj bi tudi drugod po Avstriji s pomočjo teorije in prakse razširil znanje o naravi prilagojeni reji teh živali. Zanimiv zapis, iz katerega lahko sklepamo, da naj bi bil Janša poznan Koroški kmetijski družbi in je morda na Koroškem tudi čebelaril ali učil čebelarjenje. Morda pa je prav Koroška kmetijska družba širila glas o sposobnem slovenskem čebelarju in o tem obveščala tudi Dunaj. Pregled listin v celovškem deželnem arhivu utegne odstreti te skrivnosti. 28 4.5. Stern, Jos. Ein Kapitel über Bienenzucht. Allgemeine land- und forstwirthschaftliche Zeitung, 3(1853)9, str. 65 – 67. http://anno.onb.ac.at/cgi-content/anno?aid=alf&datum=18530226&seite=1&zoom=41 – 27. 6. 2014. Stern (1853), str. 65 http://anno.onb.ac.at/cgi-content/anno?aid=alf&datum=18530226&seite=1&zoom=41 - 27. 6. 2014 Zapisano je, da je Janša s Kranjske in da je po najvišjem ukazu izdelal čebelarske instrukcije z devetimi paragrafi za državne čebelarske mojstre pa posameznih deželah. To ni poznano in je tu prvič omenjeno. 4.6. Kraft, Quido. Vom munteren Immenvolk. Allgemeine land- und forstwirthschaftliche Zeitung, 17(1867)44, str. 1103 – 1106 Allgemeine land- und forstwirthschaftliche Zeitung (1867), str. 1105 - 1106 http://anno.onb.ac.at/cgi-content/anno?aid=alf&datum=18671101&seite=10&zoom=46 – 08. 01. 2014. Tudi Kraft (1867) je zapisal, da je Marija Terezija poklicala kot prvega učitelja čebelarstva Janšo s Koroške. 29 4.7. Pechhacker, Hermann. Die Bienenkunde in Österreich. Denisia, 1. September 2003, 8, str. 15 – 45. ( http://www.landesmuseum.at/pdf_frei_remote/DENISIA_0008_0015-0045.pdf - 30. 1. 2014 ) Pechhacker (2003) str. 21 Pechhaker (2003) piše, da izhaja vodja čebelarske šole v Augartnu, Anton Janša, s Kranjske. Koroške ne omenja. 30 5. PODATKI IZ GRADIV IN BIOGRAFIJ O ANTONU JANŠI 5.1. Nachricht. K.K. allerg. privil. Realzeitung der Wissenschaften und Künste. 10 zvezek. 4. marec 1771, str. 145 – 146. (http://books.google.si/books?id=tOpGAAAAcAAJ&pg=PA635&dq=wiener+realzeit ung+1771&hl=sl&sa=X&ei=bD3OUqSAIqnxygPG64CgAg&redir_esc=y#v=onepage&q =bienen&f=false – 09. 01. 2014.) V nadaljevanju je zaradi širše pomembnosti zapisa v povezavi s čebelarstvom na Kranjskem v 18. stoletju in Antonom Janšo kot čebelarskim učiteljem na prvi čebelarski šoli na Dunaju prikazana cela objava in prevod, ki ga je objavil Mihelič (1934). Obvestilo je bilo napisano pred izidom Janševe prve knjige Abhandlung vom Schwärmen der Bienen (Razprava o rojenju čebel). Ni podatkov o bivanju Antona Janše na Koroškem. 31 Prevod (Mihelič, 1934, str. 97): 5.2. Oesterreichische Litteratur. K. K. allerg. privil. Realzeitung der Wissenschaften und Künste. 38 zvezek. 14. september 1771, str. 609 – 610. (http://books.google.si/books?id=tOpGAAAAcAAJ&pg=PA635&dq=wiener+r ealzeitung+1771&hl=sl&sa=X&ei=bD3OUqSAIqnxygPG64CgAg&redir_esc=y#v=onep age&q=bienen&f=false – 11. 7. 2014.) 32 STR. 609 - 610 33 Predstavljena je prva Janševa knjiga »Abhandlung vom Schwärmen der Bienen (Razprava o rojenju čebel)«, kjer je uvodoma poudarjena Janševa dolgoletna izkušnja s čebelarjenjem. Zapisano je, da je imenovan za dvornega čebelarskega mojstra in za učitelja čebelarstva. Ni podatkov o njegovem izvoru in bivanju na Koroškem. 5.3. Kratzer, Johann Augustin. Physikalisch-praktische Diskurse über die sammtliche Bienenzucht zum Nutzen und Unterricht fur alle okonomischen Liebhaber der neu eingerichteten oesterreichischen Bienenpflege. Wien, 1774, 154 strani (http://gdz.sub.uni-goettingen.de/dms/load/img/?PPN=PPN636577872&IDDOC=613467 – 7. 4. 2013) Kratzer je bil Janšev učenec in je leta 1774 izdal knjigo o Janševem čebelarskem nauku. Poimenoval ga je »novi avstrijski način gojenja čebel. V knjigi ni podatkov o Janševi povezanosti s Koroško. 5.4. Müller, Johann Georg Christoph. Der aufrichtige Oesterreichische Bienenmeister oder vollständiger in Gestalt eines Katechismus abgefasster Unterricht in der Bienenzucht. Wien 1783, 207 strani (https://books.google.si/books?id=L_06AAAAcAAJ&printsec=frontcover&hl=sl#v=onepage &q&f=false – 22. 12. 2014) 34 Müller (1783), str. V – VI Müller je napisal in leta 1783 izdal knjigo o pouku čebelarstva. Uvodoma piše tudi o Janševih knjigah, ki sta mu služili kot odličen pripomoček pri pisanju. Ni podatkov, da bi bil Janša s Koroške. 5.5. Pösel Joseph. Gründlich- und vollständiger Unterricht sowohl für die Wald- als Garten-Bienenzucht, in den Churpfalz-Bayerischen Ländern. München 1784, 288 strani. Pösel (1784), str. 174 http://babel.hathitrust.org/cgi/pt?q1=janscha;id=wu.89098874126;view=image;se q=200;start=1;sz=10;page=search;num=174 – 20. 12. 2014 Povzetek. Iz pripovedovanja samega gospoda Janše, kaj je vplivalo na izdelavo in uporabo lovilne vreče za roje, je naslednji dogodek: Ko je enkrat še na Kranjskem v svoji domovini stal pri svojem čebelnjaku z eno vrečo, kamor je običajno zletel roj, je začel istočasno rojiti tudi drugi panj…. Pomemben zapis, ki dokazuje, da je Janša čebelaril že doma na Kranjskem. 35 5.6. Linhart, Anton Tomaž: Versuch einer Geschichte von Krain und der übrigen südlichen Slaven Oesterreichs. Drugi zvezek. Ljubljana 1791, 367 strani. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JUOYXOBQ - 08.01.2014 Linhart (1791) str. 327 Prevod. Še pred nekaj leti je bil navaden kmet s Kranjske, brez druge vednosti (znanja) kot od domačega naroda, javni čebelarski učitelj na Dunaju. Linhart (1791) str. 327-328 Prevod. G. Anton Janša. Bil je slikar in čebelar s Kranjske, oboje brez šolske izobrazbe, ki ni znal niti nemško niti brati niti pisati, ko je prišel na Dunaj, odlikoval se je tako kot slikar, da je vzbudil pozornost pokojne cesarice Marije Terezije, uredil je čebelarsko šolo in izdal Razpravo o rojenju čebel. Njegov učbenik o čebelarstvu, ki je izšel po njegovi smrti, je bil večkrat ponatisnjen. Zadnji ponatis je iz leta 1790, Dunaj, pri Edlen von Kurzbeck. Ni podatkov o bivanju Antona Janše na Koroškem. 36 5.7. Riem, Johann. ....vollkommenste Grundsätze dauerhaffter Bienenzucht….. Mannheim 1795, 400 strani (http://books.google.si/books?id=kERaAAAAcAAJ&dq=vollkommenste+Grundsatze +dauerhaffter+Bienenzucht&as_brr=1&ie=ISO-8859-1&redir_esc=y – 12. 03. 2014) Johann Riem (1795), str. XII Johann Riem (1795), str. 45 Avtor na dveh mestih omenja Janšo (str. XII in 45). Nobenih podatkov ni o njegovem bivanju na Koroškem ali da bi izhajal s Koroške oziroma da bi bil Korošec. 37 5.8. Hirsching, Friedrich Carl Gottlob, Ernesti, Johann Heinrich Martin, Wyclif, Johannes. Historisch-literarisches Handbuch berühmter und denkwürdiger Personen, welche in dem 18. Jahrhunderte gestorben sind oder kurzgefasste biographische…. Band 3.2, Leipzig 1797, 382 strani http://www.ubka.uni-karlsruhe.de/kvk/view- title/index.php?katalog=EROMM_WEBSEARCH&url=http%3a%2f%2fwww%2eerom m%2eorg%2fopensearch%2fresolver%2ephp%3furl%3dhttp%253A%252F%252Fww w%2emdz%2dnbn%2dresolving%2ede%252Furn%252Fresolver%2epl%253Furn%25 3Durn%253Anbn%253Ade%253Abvb%253A12%2dbsb10070337%2d2%26s%3do%2 6i%3d181&showCoverImg=1 – 11. 7. 2014. Historisch-literarisches Handbuch…., Band 3. 2., 1797, str. 21 Avtorji so Janšo uvrstili med pomembne osebnosti, ki so umrle v 18. stoletju. V gornjem zapisu je nekaj vprašljivih trditev. Nobenega podatka ni, da bi Janša prišel na Dunaj s Koroške. 5.9. Wurzbach, Constantin. Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich. Zehnter Theil. Wien 1863, 514 strani. (http://reader.digitale- sammlungen.de/de/fs1/object/display/bsb10799131_00097.html - 08. 01. 2014.) 38 Wurzbach (1863), str. 89 Ni podatkov o bivanju Antona Janše na Koroškem. 5.10. Dimitz, August. Geschichte Krains von der ältesten Zeit bis auf das Jahr 1813. Vierter Theil. Laibach 1876, 396 strani. (http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-86M56VKR – 24. 10. 2014.) Dimitz (1876), str.182 Ni podatkov o bivanju Antona Janše na Koroškem. 39 5.11. Navratil, Ivan. Anton Janša, slavni kranjski čebelar. str. 139 – 166. V: Spomenik o šestoletnici začetka Habsburške vlade na Slovenskem. Matica Slovenska, Ljubljana 1883, 241 strani. (signatura: knjižnica Narodni muzej - K5724) Navratil (1883), str. 140 Navratil je v nadaljevanju zapisal, da vse te navedbe niso povsem resnične, ker je na Dunaju v arhivu našel dokument o vpisu Antona Janše leta 1766 v bakrorezno slikarsko šolo (ta zapis je naveden na šestnajsti strani). Ponovno pa ni podatkov o bivanju Antona Janše na Koroškem. Navratil je tudi zapisal: Navratil (1883), str. 148 To je prevod zapisa iz prve Janševe knjige Abhandlung vom Schwärmen der Bienen (Razprava o rojenju čebel) (1771). Sklepamo lahko, da bi Janša verjetno že sam zapisal ali vsaj omenil svoje bivanje na Koroškem pred prihodom na Dunaj. 40 5.12. Anton Janša, slavni kranjski čebelar. 2(1884)2, str. 9 - 10 in št. 4, str. 25 - 26 in št. 5, str. 33 - 34 in št. 6, str. 41 - 42 in št. 7, str. 50, Slovenski čebelar in sadjerejec (http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3dznanstveno+%c4%8daso pisje%40AND%40issue%3d2%40AND%40year%3d1884%40AND%40srel%3dS lovenski+%c4%8debelar+in+sadjerejec%27&browse=znanstveno%20%C4%8 Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila/7-149-3&pageSize=25 – 08. 01. 2013 (link, do druge številke; ostale so dosegljive na dLib.si)) Slovenski čebelar in sadjerejec (1884), str. 9 V gornjem tekstu je tipkarska napaka. Napačno je zapisana letnica 1866, pravilno je 1766. Ponovno ni podatkov o Janševem bivanju na Koroškem. 5.13. Die österriechisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild. Kärnten und Krain. Wien 1891, 508 strani (http://austria- forum.org/ebook/wbin/ambrosius.html#thumbview=2p&book=Kronprinzenwerk/ Kronprinzenwerk_Band_08_dt&pageid=00000005&pagenum=2&layer=default1 – 27. 10. 2014.) Die Bienenzucht, 1891, str. 484 – 485 Zapisano je, da je Janša s Kranjske in ni omenjeno, da bi Janša bival na Koroškem. 41 5.14. Wytopil, Franz. Die Kaiserl. Königl. Bienenschule in Wien 1770 – 1781. 32(1900)6, str. 109 - 118, Bienen-Vater Wytopil je opisal delovanje cesarsko kraljeve čebelarske šole na Dunaju in predstavil tudi prvega učitelja Antona Janšo, za katerega piše, da je …. Krainer Slovenischer Abkunft (Kranjec slovenskega izvora) – ni podatkov o bivanju Janše na Koroškem. 5.15. Perc, Martin. Anton Janscha: erster kaiserl. königl. Lehrer der Bienenzucht in Wien. Celje, 1925, 23 strani (signatura: knjižnica Janeza Goličnika, Čebelarska zveza Slovenije – Kk 929) Perc je to knjigo napisal v nemščini in izdal v samozaložbi v počastitev sto petdesetletnice izida druge Janševe knjige Vollständige Lehre von der Bienenzucht. Uvodoma piše, da želi s to knjigo popraviti vse napake, ki so zapisane o življenju in delu Antona Janše. Obdobje od Janševega rojstva leta 1734 do odhoda na Dunaj leta 1766 , je Perc opisal v dveh poglavjih: Des Anton Janscha Jugendjahre in Des Anton Janscha Bienen- und Geburtshaus. Zanimivo je, da piše, da je Janša spomladi odpeljal svoje čebele na pobočje Stola. Nič pa ni zapisanega, da bi bil na Koroškem. Perc (1925), str. 8 Perc (1925) pravilno piše, da je bil Janša na Dunaju že leta 1766 vpisan na slikarsko akademijo. Pomemben pa je tudi njegov zapis, da je Janša vzel s seboj na Dunaj 16 čebeljih panjev. 42 5.16. Perc, Martin. Pri Anton Janševih sorodnikih na Dunaju. 53(1925)212, str. 2 in štev. 213, str. 2 - 3, Slovenec. (http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KGP3VYHA – 23. 10. 2014.) Slovenec 53(1925)212, str. 2 Perc v tem časopisnem sestavku piše, da baron Ehrenfels (1829) dosledno navaja, da je Janševa domovina Koroška. 5.17. Raič Slavko. Anton Janša. Njegovo življenje in delovanje. Ljubljana 1934, 8 strani (signatura: Slovanska knjižnica M D 1104) Raič je opisal Janševo življenje ob dvestoletnici njegovega rojstva. V spisu ni nikjer omenjena Koroška. 43 5.18. Pirjevec Avgust. Janša Anton. Slovenski biografski leksikon. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi249259/ - 09. 01.2014 Pirjevec uvodoma piše: V biografiji ni nobenih podatkov ali zapisov, povezanih s Koroško. 5.19. Pechhacker, Hermann. 10. Personen, die sich in Praxis und Wissenschaft um die Österreichische Bienenkunde Verdient gemacht haben. 12.-18. 8. 1956: XVI Internationaler Bienenzüchter-Kongress in Wien, str. 36 – 45 Pechhacker (1956), str. 40 V zapisu ni nobenih podatkov ali zapisov, povezanih s Koroško. 5.20. Anton Janscha. Wikipedia. Berufung als Dozent an den kaiserlichen Hof. (http://de.wikipedia.org/wiki/Anton_Janscha - 12. 02. 2014) V zapisu ni podatkov ali zapisov, povezanih s Koroško. 44 6. DOSEDANJE UGOTOVITVE IN PREDLOGI Ernest Fuchs iz Celovca je sodeč po gradivih, ki nam jih je izročil, oziroma smo jih potem sami odkrili, v zadnjih letih glavni avtor teze, da naj bi bil Anton Janša, poznejši c. k. čebelarski učitelj na Dunaju, pred odhodom na Dunaj, na Koroškem. V njegovih gradivih je najpomembnejši zapis, da je bil Janša na Koroškem in je natisnjen v knjigi Klagenfurt, wie es war und ist (1832). Prvi do sedaj najdeni zapis, da je Janša s Koroške in Korošec, pa je zapisal Ehrenfels (1829). Ti trditvi se potem ponovita tudi še v gradivih, ki smo jih našli na spletu. Vsi do sedaj najdeni zapisi so urejeni kronološko v preglednici: ZAP. LETO VIR DOKUMENT ZAPIS ŠTEV. …Auch die von Janscha aus seiner Vaterlande Kärnthen übertragene I. 1829 A* 4.1. Bienenpflege in hölzernen Lagerstöcken…. ….Janscha, der ein Kärnther war….(natisnjeno) …Der Professor und Schriftsteller über die Bienenzucht in Wien ist von II. 1832 B 3.1. dieser Gesellschaft ausgegagngen…. (natisnjeno v dveh dokumentih) Eine Bienenzucht wurde jedoch im Augarten als Schule und dabei ein eigener Professor, in der Person des Hrn. Janscha aus Kärnthen III. 1832 C 4.2. …Janscha wählte die in seinem Vaterlande Kärnthen üblich gewesene Art Bienen zu vermehren…(natisnjeno) Eine Bienenzucht wurde jedoch im Augarten als Schule und dabei ein eigener Professor in Person des Herrn Janscha aus Kärnthen angestellt…Janscha wähhlte die in seinem Vaterlande Kärnthen üblich IV. 1832 A 4.3. gewesene Art, Bienen zu vermehren, zu benützen und zu erhalten, hatte zugleich den in Kärnthen gangbaren, aber besonders für die Wanderzucht um Wien nicht anwendbaren hölzernen Lagerstock…(natisnjeno) …den in Kärnthen wegen seiner zweckmässig, und in Bezug auf die damalige Zeit rationel betriebenen Bienenzucht, rühmlichst V. 1833 A 4.4. bekannten Herrn Janscha, als professor der Bienenzucht und als practischen Bienenzüchter nach Wien berief….(natisnjeno) VI. 1853 B 3.1. Isti zapis (natisnjeno) Als erster Lehrer an die von Maria Theresia gegründete VII. 1867 Č 4.6. Hauptlehrschule für Bienenzucht im Belvedere zu Wien wurde Anton Janscha aus Kärnten berufen… (natisnjeno) … Nasprotno pa baron Ehrenfels, ki v svoji znameniti knjigi od leta VIII. 1925 A 5.15 1829 Janšo dosledno Korošca imenuje…(natisnjeno) IX. 1955 B 3.1. Isti zapis (natisnjeno v Slovenskem čebelarju)) …. Professor und Schriftsteller der Bienenzucht in Wien namens X. 2003 D 3.3. Janscha, der aus der Kärntner Gesellschaft kam… (natisnjeno) Der spätere Bienenlehrer Janscha aus Krain stammend kam bereits 1765 in der Ackerbaugesellschaft nach Klagenfurt, lernte hier gut XI. 2013 D 3.5.b. deutsch und wurde von dieser Gesellschaft der Kaiserin direkt empfohlen. Mit ihm begann die Kaiserin das imkerliche Lehr- und Bildungswesen systematisch aufbauen… (v tipkopisu) *A – Ehrenfels (4), B – Heinrich (4), C – Wiener Zeitung (1), Č – Kraft (1), D – Fuchs (2) Največ zapisov, da je bil Janša na Koroškem, da je Korošec in podobno, izvira od Ehrenfelsa (4) in Heinricha (4). Dva sta Fuchsova, eden Kraftov ter eden iz Wiener Zeitung. Veliko zapisov, ki so predvsem v tipkopisih, ni potrjenih. Odkrili smo, da so še nekateri drugi tipkopisi, katerih avtor je Fuchs, a nam jih ni posredoval, ali pa smo dobili iz njih le 45 posamezne strani, ki so brez navedbe vira. Med zapisi v gornji preglednici so najbolj vprašljivi vsi tisti, ki govore, da je bil Janša Korošec ter da je Janša prinesel na Dunaj koroški način gojenja čebel skupaj s prevozi čebel na pašo in panjem. To je povsem v nasprotju z zapisi v obeh Janševih knjigah (Abhandlung vom Schwärmen der Bienen - 1771 in Vollständige Lehre von der Bienenzucht - 1775), kjer piše o gorenjskem čebelarjenju, dobesedno je tudi zapisal »Pri nas na Gorenjskem…(1771, str. 58) in tako dokazuje svoj izvor. Nič in nikjer pa ne omenja, da bi bil pred prihodom na Dunaj na Koroškem. Ni pa znano, kdo je njega in njegovega brata Lorenca leta 1766 napotil na bakrorezno risarsko šolo na Dunaj. Zanimive rezultate je dal pregled zapisov oz. biografij o Antonu Janši (skupaj 20), ki so bili objavljeni v času od leta 1771 do danes in le v enem je posredni podatek o povezavi Janše s Koroško, v ostalih pa ni nobenega podatka , ki bi potrdil njegovo bivanje na Koroškem. Za nadaljnjo presojo je potrebno pridobiti tudi Fuchsove tipkopise (navedeni so v knjigi Von Maria Theresia zur EU, str. 869) in ga povprašati o izvoru zapisanih informacij. Za dokončno potrditev ali zanikanje teze pa je potreben pregled arhivskih dokumentov v celovškem deželnem arhivu in v arhivu krško-celovške škofije. 46 7. VIRI Večina bibliografskih podatkov je zapisana že v besedilu. V nadaljevanju so navedeni le manjkajoči. Glavar, Peter Pavel. Vorschlag Beantwortung zur Verbesserung der Bienenzucht in den Kaysl. Königl. Erb-ländern (Prevod: Predlog odgovora za izboljšanje čebelarstva v c. kr. dednih deželah). Iz leta 1768, 26 strani. (Arhiv republike Slovenije - SI 869 Glavar Peter Pavel, 1751 – 1784) Heinrich, Hermann. I. Klagenfurt, die jetzige Hauptstadt Kärntnes, historisch und topographisch dargestellt. 7(1832), 180 strani, Kärntnerische Zeitschrift (https://download.digitale- sammlungen.de/BOOKS/pdf_download.pl?id=bsb10011884 – 8. 7. 2014) Heinrich, Hermann. Handbuch der Geschichte des Herzogthumes Kärnten in Vereinigung mit den österrechischen Fürstenthümern. II Band, 2 Heft. Klagenfurt 1853, 423 strani (http://books.google.si/books?id=ZWdAAAAAYAAJ&printsec=frontcover&hl=sl#v=onepage&q&f=false – 30. 1. 2014) Janša, Anton. Razprava o rojenju čebel (poslovenil Avgust Bukovec). Ljubljana 1906, 139 strani Janša, Anton. Popolni nauk o čebelarstvu. Po Jož. Münzbergovi izdaji prestavil za slovenske čebelarje Frančišek Rojina, nadučitelj v Šmartnem pri Kranju in urednik Slov. Čebelarja. S 45 podobami. - Izdalo Slovensko osrednje čebelarsko društvo v Ljubljani. Ljubljana 1906, 139 str. (http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-91XPSB31 – 29. 9. 2013) Kotnik, France. Potovanje po Koroškem leta 1795. III/IV (1950 - 1951), str. 361 – 366, Slovenski etnograf (http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VVPQ38HT – 6. 7. 2014) Mihelič, Stane. Anton Janša. Slovenski čebelar. Njegovo življenje, delo in doba. Ljubljana 1934, 163 strani Pechhacker, Hermann. Die Bienenkunde in Österreich. 1. September 2003, str. 15 – 45, Denisia (http://www.landesmuseum.at/pdf_frei_remote/DENISIA_0008_0015-0045.pdf - 30. 1. 2014) Riem, Johann. Johann Riem's ... vollkommenste Grundsätze dauerhaffter Bienenzucht : in ganzen, halben bis zwoelftel Wohnungen ; von Koerben, Kaesten und Klotzbeuten, fuer große und kleine Bienenwirthe ; oder: dritte viel verbesserte und abgekürzte Auflage der Fundamentalgesetze von 1775 zur perennirenden Koloniebienenpflege zum Nutzen aller Landesgegenden. Mannheim, 1795, 400 strani (http://books.google.si/books?id=HGg7AAAAcAAJ&printsec=frontcover&dq=johann+riem+bienenzuch t&hl=sl&sa=X&ei=_0DrUsXaAozU4wTK94DQCw&redir_esc=y#v=onepage&q=johann%20riem%20biene nzucht&f=false – 31. 1. 2014) Rojina, Frančišek. Anton Janša. Obris njegovega življenja, str. 1 – 5. V: Janša, Anton. Popolni nauk o čebelarstvu. Ljubljana 1906, 139 str. (http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-91XPSB31 – 29. 9. 2013) Schlegel, Julius Heinrich Gottlieb. Reise durch einige Theile vom mittäglichen Deutschland und dem Venetianischen. Erfurt 1798, 404 strani Stabej, Jože. Stari zapisi o čebelah in čebelarstvu. 55(1953)6, str. 145 - 148 in št. 7 - 8, str. 181 - 185 in št. 9. str. 232 - 237 in št. 10, str. 262 - 266 in št. 11, str. 297 - 302 in št. 12, str. 321 - 327 in 56(1954)5 - 6, str. 133 - 140 in št. 7 - 8, str. 188 - 191 in št. 9 - 10, str. 238 - 241 in št. 11 - 12, str.286 - 287 in 47 56(1955)1 - 2, str.30 - 32 in št. 3 - 4, str. 83 - 86 in št. 9 - 10, str. 224 - 226 in št.11 - 12, str. 269 – 272, Slovenski čebelar – (http://dlib.si – 27. 6. 2014) Valvasor, Janez Vajkard. Čast in slava vojvodine Kranjske (slovenski prevod Die Ehre dess Herzogthums Crain - 1689; prevod Doris Debenjak in drugi), 4 zv. Ljubljana, Zavod dežela Kranjska, 2009 – 2013 Valvasor, Janez Vajkard. Die Ehre dess Herzogthums Crain. 4 zv. Ljubljana 1689 (http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NQQSKQM6 – 27. 11. 2013) Woltersdorf, Ernest Gabriel. Die Illyrischen Provinzen und Ihre Einwohner. Dunaj 1812, 579 strani (https://books.google.si/books?id=6aBOAAAAcAAJ&printsec=frontcover&hl=sl#v=onepage&q&f=false – 19. 12. 2014) Wytopil, Franz. Die Kaiserl. Königl. Bienenschule in Wien 1770 – 1781. 32(1900)6, str. 109 - 118, Bienen-Vater 48 8. PRILOGE: Kopije Fuchsovih dokumentov (obisk 14. 10. 2013) Dokument 3. 1. 49 50 Dokument 3. 2. 51 Dokument 3. 3. 52 53 54 Dokument 3. 5. Tipkopisi 55 56 57 58 59 Janšev čebelnjak – panjska končnica Delo na polju – foto Andrej Šalehar (22. 1. 2014) 60 9. DODATEK Anton Janša. Biografski in bibliografski mejniki Časovni mejniki iz Dogodki, objave, dokumenti…. biografij, objav, ….. Gorenjski čebelarji so spomladi vozili čebele na pašo na Koroško (»Odgovor« - Glavar, 1768); o tem piše tudi Ernest Fuchs (tipkopisi in poglavje Bienenkrieg (Pechhaker, 2003) – podatek, da je bila 14. 7. 1760. čebelja paša v celovški kotlini prepovedana za čebelarje s Kranjske in Kanalske doline (avtor te informacije je 17. in 18. stol. Ernest Fuchs – poiskati dokument v celovškem arhivu); o prevažanju čebel (predvsem iz gornje Koroške) v celovško kotlino na ajdovo pašo in o neprilikah (spopadi, čebelja vojna) s tamkajšnjimi kmeti poročajo: Stabej (1953 – 1955 - sestavek: Stari zapisi o čebelah in čebelarstvu), Schlegel (1798), Woltersdorf (1812) in Kotnik (1951). Rojstvo (lahko tudi dan krsta); Breznica 11 (Rodine); pri hiši je bilo čebelarjenje 20. maj 1734 tradicionalno; po domače Kuharjev Tone. 29. maj 1752 Umre oče Matija; skrb nad čebelami prevzame najstarejši sin Anton Za mlada leta Antona Janše je nekaj avtentičnih poročil: bavil se je s čebelarstvom (glej predgovor v njegovi prvi knjigi - 1771) , slikarstvom, opravljal tlako, … - zapis Pösla – Janšev učenec (1784) o pripovedovanju Antona Janše o lovilni vreči za roje; nepotrjeno - ali je bil Janša v letih 1765 – 1766 na Koroškem (?); vloga Koroške 1752 – 176 6 kmetijske družbe,….. (objave v knjigah (Ehrenfels, 1829, Heinrich, 1832, 1853; Erker, 2003…) in tipkopisi Ernest Fuchs (?) in podatki iz spleta - poiskati dokumente v celovškem arhivu); kdo je Antona Janšo in njegova brata obvestil in napotil v bakrorezno risarsko šolo na Dunaj (1766) (?) Anton Janša in njegov brat Lorenz prideta konec leta 1766 na Dunaj; Anton s seboj 1766 pripelje 16 panjev čebel – Perc (1925, str. 8; Rojina (1906, str. 3) Zapis iz decembra 1766 v sprejemnih zapisnikih dunajske bakrorezne risarske šole – Antony JÄnisch – Näbrisence in Crein – zeichner (zapisan tudi brat Lorenz) – Navratil 1883: December 1766 September 1767: vpisan še drugi brat Valentin Janisch. 61 Janša se je javil za čebelarja pri spodnjeavstrijski ekonomski družbi; njegova Pred 3. majem ponudba je bila sprejeta; Janša je nastopil brez tolmača, kar dokazuje, da je znal 1769 nemško – Navratil (1883) Janša je na seji odbora sprejet za čebelarja pri spodnjeavstrijski ekonomski družbi (dodatni argumenti za tak sklep: poznavanje naprednega kranjskega čebelarstva (Schirachovo mnenje: Tujci*, ki imajo od svojih čebel tako veliko koristi, morajo postati naši učitelji; »Odgovor« Petra Pavla Glavarja iz leta 1768 - glej Mihelič (1934) in Gregori (2010), …….); z zapisnikom in sklepom odbora je bila seznanjena tudi cesarica Marija Terezija. 3. maj 1769 * Iz Schirachove knjige (1770, str. 116 - 117): Po 3. maju Spomenica kneza Starhenberga (pokrovitelj spodnje avstrijske ekonomske družbe) 1769 cesarici s prošnjo, da dodeli čebelarju Janši primerno plačo. Konec maja ali Janša postane čebelar pri spodnje avstrijski ekonomski družbi z dovoljenjem cesarice začetek junija Marije Terezije:«…da sme poleg slikarstva opravljati tudi službo čebelarja pri 1769 družbi. « (Mihelič, 1934) Zapisnik spodnjeavstrijske ekonomske družbe, kjer je zapisano, da je začel Janša 7. junij 1769 čebelariti v Meidlingu. Avgust 1769 Janša odpelje čebele na Moravsko polje v ajdovo pašo; uspešna bera medu! 8. november Zapisnik avstrijske ekonomske družbe, kjer je zapisano, da je cesarica dovolila, da 1769 dobiva Janša za čebelarjenje 360 gold. letno. Ob koncu leta Janša želi opustiti delo čebelarja pri spodnje avstrijski ekonomski družbi, da bi lahko 1769 odpotoval na odobreno študijsko potovanje v Italijo – slikarstvo. Janša je poklican na sejo odbora spodnje avstrijske ekonomske družbe, kjer naj bi se odločil med slikarstvom in čebelarstvom; imel je tudi pomisleke glede svojih 22. marec 1770 dohodkov – prej je zaslužil okoli 800 gold. letno; družba je ponovno zaprosila cesarico, da uredi Janši plačo. 62 Cesarica lastnoročno podpiše pismo, kjer je določeno, da se izkušenemu kranjskemu čebelarju Janši odobri letna plača 600 gold., prosto stanovanje in kurjavo pod pogojem, da se omeji samo na širjenje čebelarskega pouka, da bo vse, ki bodo k njemu napoteni, popolnoma in brez pridržka poučil in da bo z istim smotrom (poučevanje) potoval tudi v ostale dedne dežele. Janša postane 6. 4. 1770 c. kr. učitelj čebelarstva. Prevod: Mihelič 1934, str. 76: 6. april 1770 Dvorni sklep z dne 7. aprila 1770 o imenovanju Antona Janše za c. kr. učitelja 7. april 1770 čebelarstva. Pričetek pouka na c. kr. čebelarski šoli v Augartenu na Dunaju: teoretičen pouk vsak dan od 6 – 7 ure popoldne; čez dan je bil Janša vsakomur na razpolago za vprašanja, nasvete, praktične predstavitve, …..; konec julija oz. začetku avgusta se je šola skupaj Maj 1770 s čebelami vsako leto preselila na Moravsko polje v ajdovo pašo (prevoza čebel na pašo do Janše v spodnjeavstrijskem čebelarjenju niso poznali - imenovali so ga kranjski ali Janšev način). Maj - junij Janša še ni bil zadovoljen, ker mu ni bila zagotovljena dosmrtna plača; spodnje- 1770 avstrijska ekonomska družba ponovno zaprosi cesarico, da mu to dodeli. Cesarica ga 8. junija 1770 ponovno imenuje za čebelarskega učitelja in odredi, da mu je letna plača 600 gold. odmerjena »na vse žive dni«; dovoljeno mu je, da se ob prostem času, ukvarja tudi s slikarstvom. Mihelič 1934, str. 78: 8. junij 1770 Maj 1770 - Janša uči v čebelarski šoli v Augartenu na Dunaju in je tudi potovalni učitelj za september 1773 čebelarstvo. 63 Janša piše svojo prvo knjigo; verjetno sta jo pred tiskom jezikovno in stilistično Zima 1770/71 pregledala z Blažem Kumerdejem. Izide Janševa prva knjiga - učbenik: Abhandlung von Schwärmen der Bienen von Anton Janscha k. k. Bienenlehrer (Razprava o rojenju čebel od Antona Janše c. kr. učitelja čebelarstva): – ponatisi: 1774 (http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GQIOTNUU – 26. 3. 2014); 1775; - prevedena v poljski, madžarski in češki jezik; - slovenski prevod 1776 (Peter Pavel Glavar z dopolnitvami; knjiga ni izšla – rokopis v Arhivu Republike Slovenije) 1771 Virtualni vpogled v tiskano izdajo knjige: Pogovor o čebelnih rojih (iz knjige: Ob 200- letnici pisane besede o slovenskem čebelarstvu. Ljubljana 1976) je na spletnem naslovu: http://www.dedi.si/virtualna-knjiga/28706 - 26. 3. 2014 Virtualni vpogled v Glavarjev originalni tekst skupaj z rokopisom: Pogovor od Zhebelnih rojou je na spletnem naslovu: http://nl.ijs.si/imp/wikivir/dl/WIKI00527-1776.html - 26. 3. 2014 - v slovenskem jeziku je izdana leta 1906 (prevod Bukovec). Janša piše svojo drugo knjigo Vollständige Lehre von der Bienenzucht (Popoln nauk Zima 1772/73 o čebelarstvu), ki jo želi izdati leta 1773. 1773 Janšev načrt in predlog za čebelarsko družbo; predlog ni sprejet. V dunajski okolici čebelarijo po Janševem načinu - nauku: čebele se ne smejo moriti, 1773 voziti jih je treba na pašo, troti niso vodonosci, matico troti oplodijo v zraku, …. 64 Riem (1776) poroča: Neznani Janšev učenec je opisal Janšev čebelarski nauk leta 1773 1773 v knjigi »Anleitung in der Bienenzucht für Ungarn (prevod: Navodilo za čebelarjenje na Madžarskem)« Wiener Zeitung 21. 8. 1773 je na sedmi strani objavil: 1773 Povzetek. Za razširitev gojenja čebel bo vsem kmetom v spodnji Avstriji, ki bodo imeli konec aprila 1774 vsaj petnajst čebeljih panjev in bodo gojili čebele po odličnem postopku čebelarskega učitelja Janše, izplačana nagrada dva cesarska dukata. Janša zaprosi vlado za pomočnika; prošnja je bila odobrena po njegovi smrti: po Marec 1773 Janševi smrti je bil imenovan za c. k. učitelja čebelarstva njegov učenec: Josip Münzberg; Janša na Dunaju umre za vročinsko boleznijo; v Janševi zapuščini je najden tudi 13. sept. 1773 rokopis njegove druge knjige; našel ga je Janšev učenec Joseph Münzberg. Janšev učenec Kratzer izda knjigo o Janševem čebelarskem nauku – nov avstrijski način gojenja čebel: Physikalisch-praktische Diskurse über die sammtliche Bienenzucht zum Nutzen und Unterricht für alle okonomischen Liebhaber der neu eingerichteten 1774 oesterreichischen Bienenpflege (prevod: Fizikalno-praktični pogovori o celotnem čebelarstvu za rabo in pouk za vse gospodarske ljubitelje novega avstrijskega načina gojenja čebel). Wien, 1774, 154 strani http://gdz.sub.uni- goettingen.de/dms/load/img/?PPN=PPN636577872&IDDOC=613467 – 7.4.2013). 65 Janšev učenec Joseph Münzberg, ki je v Janševi zapuščini našel rokopis, izda Janševo drugo knjigo Vollständige Lehre von der Bienenzucht (prevod: Popolni nauk o čebelarstvu) - (o izidu knjige poroča tudi Wiener Zeitung, 11. Oktober 1775, str. 15): - prvi ponatis: 1777, - drugi ponatis: 1790 (http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC- 1775 NNKCA1Z6 – 26. 3. 2014), - tretji ponatis 1807 (Kuralt), - v slovenskem jeziku izdana 1792 (prevod Goličnik), 1906 (prevod Rojina), 1922 (ureditev in prevod Rojina) - Virtualen vpogled v original druge Janševe knjige je na spletnem naslovu: (http://www.dedi.si/virtualna-knjiga/15701 - 26. 3. 2014) - Spletna dostopa na DLIB.si: Janša, Anton, Goličnik, Janez (1792). Antona Janshaja zessarskiga zhebellarja Popolnoma podvuzhenje sa vsse zhebellarje. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QREQVXDZ – 26. 3. 2014 Janša, Anton (1906). Popolni nauk o čebelarstvu. Po Jož. Münzbergovi izdaji prestavil za slovenske čebelarje Frančišek Rojina, nadučitelj v Šmartnem pri Kranju in urednik Slov. Čebelarja. S 45 podobami. - Izdalo Slovensko osrednje čebelarsko društvo v Ljubljani. Založil I. N. Babnik. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-91XPSB31 – 26. 3. 2014 - Tretja slovenska izdaja je iz leta 1922 (nadaljnje izdaje so razvidne v Cobiss- u). 66 Preselitev čebelarske šole iz Augartna na Belveder (Wiener Zeitung, 25. februar 1775): 25. februar 1775 in 6. marec 1776 O tem piše tudi Wiener Zeitung, 6. marec 1776: 67 Čebelarski patent in inštrukcije za čebelarske mojstre; zaukazano med drugim, da se 8. april 1775 mora čebelariti po Janševih načelih - http://alex.onb.ac.at/cgi- content/alex?aid=tgb&datum=1776&page=205&size=45 – 26. 3. 2014. Nove čebelarske šole: Dunajsko Novo mesto (leta 1775 - vodil jo je učitelj čebelarstva Georg Rohrmoser, ki je bil Janšev učenec), Praga (1776), Brno (vodil jo je duhovnik Martin Klimma), Gradec (ustanovila jo je Štajerska kmetijska družba), Lvov (leta 1806, vodil jo je Martin Kuralt, ki je bil Janšev učenec), Innsbruck 1775 in pozneje (ustanovljena je bila stolica za trajno utemeljitev čebelarstva – Wytopil (1900) domneva, da so bile take šole ustanovljene tudi v Salzburgu, Pragi in Bratislavi) Debevec (1951) piše, da je bila l. 1776 po dunajskem vzgledu ustanovljena čebelarska šola v Novem Kninu na Češkem (učitelj je bil Janšev učenec Hollmann). Na Hrvaškem je bil prvi učitelj čebelarstva Anton Gruber. 68 Janša poučuje čebelarstvo v Augartnu Jezikovna posodobitev: Ne morim čebel, da bi dobil medu in voska, temveč jih ohranim čvrste in zdrave, da mi prihodnje leto zopet nabirajo med (tekst iz § 174. – Janša, Anton: Popolni nauk o čebelarstvu). . 69 Janšev čebelnjak – panjske končnice – foto Andrej Šalehar (22. 1. 2014) 70 VIRI: 1. Anton Janša. Obris njegovega življenja. str. 1 - 5. V: Anton Janša. Popolni nauk o čebelarstvu. Prevod Frančišek Rojina. Ljubljana 1906, 139 strani (http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-91XPSB31 – 18. 8. 2014) 2. Anton Janscha – Wikipedia. (http://de.Wikipedia.org/wiki/Anton_Janscha – 24. 1. 2013) 3. Ehrenfels, Joseph Michael. Bienenzucht nach Grundsaetzen der Theorie und Erfahrung. Erster Theil, Prag, 1829, 334 strani (http://books.google.si/books?id=maw1AAAAMAAJ&dq=ehrenfels&hl=sl&source=gbs_navlin ks_s – 29.1.2014) 4. Glavar, Peter Pavel. Odgovor na predlog za izboljšanje čebelarstva v c. kr. dednih deželah. str. 11 – 38. Napisano 1768, prevod Mihelič Stane. V: Mihelič, Stane. Anton Janša. Slovenski čebelar. Čebelarsko društvo za Slovenijo. Ljubljana 1934, 163 strani 5. Glavar, Peter Pavel. Vorschlag Beantwortung zur Verbesserung der Bienenzucht in den Kaysl. Königl. Erb-ländern (Prevod: Predlog odgovora za izboljšanje čebelarstva v c. kr. dednih deželah). Iz leta 1768, 26 strani. (AS SI 869 Glavar Peter Pavel, 1751 – 1784) 6. Gregori, Janez. Peter Pavel Glavar in njegovo mesto v slovenskem čebelarstvu. CXII(2010)2, str. 55 – 56, Slovenski čebelar – (http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QLFAXAME – 25. 6. 2014) 7. Heinrich, Hermann. Klagenfurt, wie es war und ist. Klagenfurt, 1832, 284 strani 8. Heinrich, Hermann. Handbuch der Geschichte des Herzogthumes Kärnten in Vereinigung mit den österrechischen Fürstenthümern. II. Band, 2. Heft. Klagenfurt 1853, 423 strani (http://books.google.si/books?id=ZWdAAAAAYAAJ&printsec=frontcover&hl=sl#v=onepage&q &f=false – 30. 1. 2014) 9. Kotnik, France. Potovanje po Koroškem leta 1795. (1951)III – IV, str. 361 – 366, Slovenski etnograf (http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VVPQ38HT – 6. 7. 2014) 10. Kratzer, Johann Augustin. Physikalisch-praktische Diskurse über die sammtliche Bienenzucht zum Nutzen und Unterricht fur alle okonomischen Liebhaber der neu eingerichteten oesterreichischen Bienenpflege. Wien, 1774, 154 strani (http://gdz.sub.uni- goettingen.de/dms/load/img/?PPN=PPN636577872&IDDOC=613467 – 7. 4. 2013) 11. Mihelič, Stane. Anton Janša. Slovenski čebelar. Njegovo življenje, delo in doba. Ljubljana 1934, 163 strani 12. Navratil, Ivan. Anton Janša, slavni kranjski čebelar. V: Spomenik o šeststoletnici začetka Habsburške vlade na Slovenskem. Matica Slovenska, Ljubljana 1883, str. 139 – 166 13. Pechhacker, Hermann. Die Bienenkunde in Österreich. 1. September 2003, str. 15 – 45, Denisia. (http://www.landesmuseum.at/pdf_frei_remote/DENISIA_0008_0015-0045.pdf - 30. 1. 2014) 71 14. Perc, Martin. Anton Janscha: erster kaiser. königl. Lehrer der Bienenzucht in Wien: 1775 – 1925. Celje 1925a, 23 strani 15. Pirjevec, Avgust. Janša Anton. Slovenski biografski leksikon (Elektronski vir) 1925 - 1991. Ljubljana 2009a. (http://www.slovenska-biografija.si/iskanje/?q=jan%C5%A1a - 18. 8. 2014) 16. Raič, Slavko. Anton Janša. Njegovo življenje in delovanje. Ljubljana 1934, 8 strani 17. Riem, Johann, Steinmetz, Johann Friderich, Loewe, Gotlieb. Physikalisch-oekonomische Bienenbibliothek. Erste Lieferung. Bresslau 1776, 128 str. (http://books.google.si/books?id=qI9lAAAAMAAJ&pg=PA121&dq=WIENER+REALZEITUNG+17 71&hl=sl&sa=X&ei=uhZaUrWNN6nN0QW7t4CQBg&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false – 13. 10. 2013) 18. Schirach, Adam Gottlob. Bayerischer Bienen-Meister : oder deutliche Anweisung zur Bienen- Wartung. München 1770, 244 strani (http://books.google.si/books/about/Bayerischer_Bienen_Meister_oder_deutlich.html?id=5V c7AAAAcAAJ&redir_esc=y – 23. 12. 2014) 19. Schlegel, Julius Heinrich Gottlieb. Reise durch einige Theile vom mittäglichen Deutschland und dem Venetianischen. Erfurt 1798, 404 strani 20. Stabej, Jože. Stari zapisi o čebelah in čebelarstvu. 55(1953)6, str. 145 - 148 in št. 7 - 8, str. 181 - 185 in št. 9. str. 232 - 237 in št. 10, str. 262 - 266 in št. 11, str. 297 - 302 in št. 12, str. 321 - 327 in 56(1954)5 - 6, str. 133 - 140 in št. 7 - 8, str. 188 - 191 in št. 9 - 10, str. 238 - 241 in št. 11 - 12, str. 286 - 287 in 56(1955)1 - 2, str. 30 - 32 in št. 3 - 4, str. 83 - 86 in št. 9 - 10, str. 224 - 226 in št.11 - 12, str. 269 – 272, Slovenski čebelar – (http://dlib.si – 27. 06. 2014) 21. Was that Oesterreich während eines Zeitraumes von 44 Jahren für Verwollkommnung und allgemeine Verbreitung der Bienenzucht. (1812)49, str. 291 – 294. Vaterländische Blätter für den österreichischen Kaiserstaat. (http://anno.onb.ac.at/cgi- content/anno?aid=vlb&datum=18120617&zoom=33 – 2. 1. 2015) 22. Wurzbach, Constantin. Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich. 10 del. Wien 1863, 514 strani (http://reader.digitale- sammlungen.de/de/fs1/object/display/bsb10799131_00097.html - 08. 01. 2014.) 23. Woltersdorf, Ernest Gabriel, Kopitar, Jernej. Die Illyrischen Provinzen und Ihre Einwohner. Dunaj 1812, 579 strani (http://books.google.si/books?id=X8U3AAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=die+Illyrischen+P rovinzen+und+ihre+einwohner&hl=sl&sa=X&ei=KoXxU- fmM63Q7AbdxIDIBw&redir_esc=y#v=onepage&q=bienenkrieg&f=false – 18. 8. 2014) 24. Wytopil, Franz. Die Kaiserl. Königl. Bienenschule in Wien 1770 – 1781. 32(1900)6, str. 109 - 118, Bienen-Vater 72