"Authorized as second class mail, Post Office Department, Ottawa"
BOJ PROTI PREOSTANKOM FAŠIZMA — PROTI ČRNI REAKCIJI — JE BOJ ZA MIR IN
VARNOST V SVETU!
CENA NAROČNINI:
Za Kanado in USA.
Za eno leto .....-..........-..... $3.00
Za pol leta............................ 1.75
• •	V . . .		NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV		V . . .	• -:- •
Let. 4. št. 177.		Cena 5 c.	TORONTO, ONTARIO WEDNESDAY, AUGUST 28TH, 1946.	Price 5c.		Vol. 4. No. 177.
MLADINA UUBUANE SVETOVNI FEDERACIJI DEMOKRATIČNE MLADINE
Mladina Ljubljane, glavnega mesta Slovenije, na manifestaciji ob odhodu slovenskih mladinskih delovnih brigad na gradnjo Mladinske proge Brčko-Banoviči, trenutku ko odhaja na delo za obnovo naše domovine, ne more zadržati klica protesta in ogorčenja nad sramoto, ki jo mora čutiti demokratska javnost vsega sveta ob divjanju fašističnih plačancev v Trstu. Naša mladina, ki je prelivala svojo kri za demokracijo in svobodo, za trajen in pravičen mir, ne more razumeti, kako da se dopušča ogabno delovanje neofa-šistov v Trstu in vsej coni A Julijske Krajine. V dneh, ko naj se ustvarijo pogoji za trajen mir v svetu, kot v posmeh svobodoljubnemu človeštvu gorijo domovi protifašističnih organizacij v Trstu, padajo tržaški antifašisti pod udarci in kroglami fašistične so-drge in njenih zaščitnikov — civilne policije. Prav tam, kjer so italijanski fašisti pred 25. leti pričeli z besno gonjo proti svobodoljubnemu ljudstvu in z istimi metodami fašizem znova dviga glavo in postaja nevarnost za rušitev trajnega miru.
Čudimo se postopanju anglo-ameriške vojne uprave, ki je prepovedala stavko združenih slovenskih in italijanskih antifašistov v coni A Julijske Krajine in jim s tem hoče odvzeti edino možnost, da dvignejo svoj glas v znak protesta proti divjanju fašističnih provokatorjev, požigalcev in morilcev.
Prepričani smo, da bo svobodoljubna mladina vsega sveta razumela naš protest in ostro obsodila dejanja fašističnih elementov v Trstu in coni A Julijske Krajine. Prepričani smo, da bo obsodila ukrepe anglo-ameriških okupacij-
Poslanik Cankar pozvan v Beograd
Atene, Grčija — Maršal Tito je pozval Izidorja Cankarja, jugoslovanski poslanik v Atenah. Odpoklic, kakor se v poročilu trdi, ne pomeni preloma diplomatični odnošajev med Jugoslavijo in Grčijo.
Cankar je pozvan vsled dejstva, da grški mornarhistični listi napadajo maršala Tita in jugoslovansko vlado. V Atenah ostane opravitelj poslov jugoslovanskega poslaništva.
Odpoklic jugoslovanskega poslanika, po mnenju opazovalcev pomeni povečanje napetosti med Grčijo in Jugoslavijo. Znano je, da notranja grška monarhistična reakcija vrši na znotraj kruta in drzna nasilstva proti demokratičnih sil in z tem seveda hkrati drzna izzivanja ob meji poleg napadov v časopisju proti maršala Tita in jugoslovanske vlade.
SAMO 36 MILIJONOV
skih oblasti, ki onemogočajo prebivalstvu Trsta in ostale cone A Julijske Krajine, da svobodno izrazi svojo voljo, da se bori za svoje najosnovnejše pravice: za demokracijo in svobodo. Verujemo v pomoč demokratične mladine vsega sveta, ker gre tu za najosnovnejše demokratične svo-bodščine, za katere je v zadnji vojni preteklo toliko krvi mladih antifašistov.
Ljudska Mladina Slovenije
Mesta Ljubljane
Protestni brzojav Zveze Kanadskih Slovencev
Rt. Hn. Mackenzie King Luxsemburg Palace Pariz, France — Europe
Canadian refusal to cede Trieste and Julian March to Yugoslavia is not in keeping with nation's desire for world peace. These territories are keys to justice for an ally which fought and died beside us. Your intercession in this vital question will earn you the undying gratitude of a people who seeks only their democratic rights.
We, the members of the League of Canadian Slovenes, beg you Sir to give your just and sincere consideration to the Federated Republic of Yugoslavia.
Yours truly
Executive of the League of Canadian Slovenes 206 Adelaide St. W. Toronto, Ont.
Odgovor Mackenzie Kinga na brzojav Z, K. S.
Hotel de Crillon, Paris, August 9th, 1946 Secretary of
The League of Canadian Slovenes Toronto, Ontario. Dear Sir:
The Prime Minister of Canada desires me to acknowledge, on his behalf, the telegram which you addressed to him on behalf of the League of Canadian Slovenes.
Mr. Mackenzie King wishes me to assure you that the representations of your communication will have the careful consideration of members of the delegation. Yours faithfully J. A. Gibson Secretary
Mi, hočemo mir, toda pravičen mir, vreden onih, ki so največ žrtvovali
v tej vojni - Tito
Naslednji govor je podal ministrski predsednik Federativne Ljudske republike Jugoslavije na velikem zborovanju kovinarskih delavcev na Jesenicah v zvezi z problemi, ki so mednarodne važnosti in v zvezi z najnovejšimi provokacijami čez jugoslovansko mejo, katere ogrožajo državno suverenost in državne pravice. Njegov govor je obenem odgovor na takozvani "ultimat", ki so ga Združene države naslovile Jugoslaviji v zadevi dveh ameriških letal. Njegov govor se glasi:
"V tem času, ko je treba graditi pravičen mir, kadar se za zeleno mizo vršijo pogajanja, smo prisiljeni konstantirati neljub zaključek, ki nas globoko gane. Prišli smo do spoznanja, da nekatere države, ki so se skupaj z nami borile, ne želijo osvobodilni mir, ampak imperialistični mir. Mi ne moremo odobriti tak mir. Mi smo vodili osvobodilno vojno in težili za tem, da so osvobojeni naši bratje in sestre na drugo stran demokracijske črte, da so združeni z nami — z svojo matično državo.
Ta osvobodilna vojna, je bila težka in naporna vojna. Zahtevala je milijone ljudskih življenj. Med državami, ki so največ žrtvovale se vrste Sovjetska zveza, Jugoslavija, Poljska, in druge. To so ogromne žrtve, ki so jih države doprinesle za zmago in so znašale največje breme vojne. In danes povsem tem izgleda, da se jim ne prizna njihove žrtve in zasluge za skupne stvari v tej vojni. Pa prav tako izgleda, da bo težko doseči pravičen mir, toda mi bomo delali nadalje na tem da se ostvari. Naši narodi so miroljubni in svobodoljubni narodi.
Naj se nihče ne drzne nam očitati, da hočemo novo vojno in da težimo za novimi provokacijami. Tako majhna država, kakršna je Jugoslavija z 16.000.000 prebivalci, je žrtvovala 1.700.000 svojih najboljših sinov in hčera. Kaj to pomeni? To pomeni, da je žrtvovala več kakor vsakega desetega državljana. To je dokaz, da majhna država kakor je Jugoslavija po preživetju tako strašnih preizkušenj vojnega razdejanja ter po tako strašni ceni žrtev, ki jih je žrtvovala in nepopisnem trpljenju, ne želi vojne. Toda kljub temu nekatere imperialistične velike sile nas obtožujejo, da nočemo mir, prav tako kakor obtožujejo Sovjetsko zvezo povsem tem, ko je žrtvovala milijone svojih najboljših sinov in hčera, da noče mir. Kako je mogoče to pojasniti ?
To je mogoče pojasniti z tem, da skušajo zvrniti krivico za neuspeh doseči pravičen mir, na nas, na tiste, kateri si največ prizadevajo, da bi se dosegel pravičen mir. Da — mi hočemo mir — pravičen mir, toda ne mir pod vsako ceno. Tak mir si prizadevajo doseči samo tisti, ki si prizadevajo doseči imperialistične cilje na račun narodov, ki so največ žrtvovali za skupne stvari po svojih najboljših močeh.
V nekaterih zavezniških državah se več kot preveč govori in piše o njihovi skrbi za neodvisnost manjših narodov ter nedotakljivosti suverenitete itd. Kaj pa v resnici delajo?
One ne spoštujejo te principe niti v zadevi ene zavezniške države kot je n. pr. Jugoslavija. Naj tukaj naveden najbolj očitne primere. Vi se spominjate, ko sem
v parlamentu navedel očiten primer žalitve suverenitete in naše državnosti. Spominjam vas na to, ker hočem dokazati, kdo želi mir, a komu ni do miru, ker hočem dokazati tudi, kdo provocira in kdo želi odreči nam naše pravice. Toda kršitev naših meja in našega teritorija med tem ni tudi po tem opominu prenehala. Znano vam je, da je bilo zatem vsakega dne lepo in oblačno vreme, dočim nad Jugoslavijo je bilo malo oblakov, a se je kljub temu ponavljala kršitev naših meja in našega državnega teritorija. Znano vam je tudi, da so skoro vsak dan preko našega teritorija letela ne samo civilna ampak tudi vojaška letala, ne samo posamično temveč cele skadrile.
Vi se spominjate in tudi vam je znano, da sem jaz kot zamenik ministra za zunanje zadeve poslednje dni izročil noto, v kateri so navedena ponovna kršenja naših meja. Mogoče da bi mislili, da se je podvzelo nekaj potem da se vse to spreči? Ne, prav ničesar ni bilo podvzeto, le rekli so nam, da jim naj damo številko letala. Ali je mogoče videti številko letala na dva do tri tisoč metrov? Jasno je, da jo ni mogoče videti. Če se pa zgodi slučaj, kakor se je dogodil, da je letalo prisiljeno spustiti se na tla, tedaj se pa naštevajo na stotine načinov prigovori in povrh tega trdi, da je letalo v oblakih zašlo, če tudi je bilo jasno in vedro nebo. V primeru z tem se gre še dalje z klevetami in žalitvijo naše vojske, ter izmišljajo, kako ni letalo dobilo nobenega znaka, da bi se spustilo, kako je bil odprt na njega ogenj, ko je bilo že na tleh itd. Vse to ni resnica, ker sem bil (Dalje na 4 str.)
JAVNO MNENJE ZAHTEVA OPOKLIG POLICIJE IZ HAMILTONA
OBLASTI NAMESTO DA BI ZVIŠALE PLAČO DELAVCEM POSLALE POLICIJO
Ameriška reakcija ogroža pravice narodov Jugoslavije
Hamilton, 27 avg. — Glasom poročil iz stavkovnega področja jeklarskih delavcev v Hamiltonu, je tukaj prispela državna in pro-vincijalna policija takore. v "pomoč" mestni policiji, da bi vzpostavila red in postavo. Oddelki provincijalne in državne policije so prispeli z posebnim vlakom, letali in tudi avtomobili okrog 600 po številu.
Po\ mnenju gotovih opazovalcev pričakuje se spopad med stavkarji in oddelki policije. To mnenje bazirajo na dejstvo, da so ojačani policijski oddelki poslani ne v pomoč mestni policiji za vzpostaviti red in postavo, temveč v pomoč stavkolomcem in jeklarski družbi, katera si prizadeva pod vsako ceno razbiti stavko jeglarskih delavcev. Drzni izpadi in provokacije stavkolomcev so temu dovolj močno potrdilo.
Dosedanji pregovori, ki so se
vršili izmed zastopnikov jeklarskih delavcev, delodajalcev in ministra za delo, so končani brez doseženega uspeha, če tudi so zahteve delavcev v primeru z ogromnimi dohodki jeklarske družbe več kot zmerne. Med tem ko jeklarska družba kupiči ogromne dohodke skuša delavce prisiliti na mizerne delovne pogoje. Iz tega je razvidno, da minister za delo je na strani zaščite jeklarske družbe in proti priznanju zahtev da ista zviša delavcem plačo ubogih 15 centov na uro, kakor to zahtevajo. In kot rezultat vsega tega namesto, da bi zaščitile interese delavcev in njihovih družin, oblasti so poslale policijske oddelke, kateri naj v znamenju reda in postave zaščitijo stavkolorrjce in ogromne dohodke jeklarske družbe.
Javno mnenje zahteva opoklw državne in provincijalne policije, ter priznanje zahtev stavkojočih jeklarskih delavcev.
NAD DESET TISOČ LJUDSTVA DEMONSTRIRALO V HAMILTONO
Ottawa — Odbor za industrijo je naznanil, da znaša profit Canadian Steel kompanije, kjer je sedaj v teku stavka delavcev za zvišanje plače in krajši delovni tednik, samo 36 milijonov dolarjev v skupni imovini.
Čisti dobiček je znašal za zadnje leto, 4.150.259 dolarjev. Precej lepa vsota. Ni čudno torej, da so se baroni jeklarske industrije uprli z vsemi intimidacijami proti stavki jeklarskih delavcev, ker bi zvišanje plače delavcev, vsaj nekoliko prizadelo ogromne dohodke.
moramo zbrati
Iz Port Arthurja poročajo: Skupščina in* večerinka uspela z dobrem uspehom. Imamo na rokah za odposlati $800.00. Naš cilj je, da Port Arthur zbere cel tisočak $1.000.00 za X-raj aparat v SloVe-nijo!
Poročilu rojakov iz Port Arthurja ni treba komentar. Na kratko in jasno pove, kaj so že dosegli in kaj jim je cilj doseči tako, da bo njihova naselbina na prvem mestu. Toda tudi ostale naselbine bi morale slediti njihoVemu primeru.
Predno smo šli v tisk sta poslala Mrs. A. No'vak, Acton, Ont. $10.00 in Jože Smole, Windsor, $10.00 za fond X-raj aparata.
19 novih naročnin
LAŽNE VESTI IZ RIMA
Iz Rima zopet prihajajo poročila, da se nahaja vojska Sovjetske zveze podprta z jugoslovansko vojsko ob grški meji. To poročilo pravi, da je to znak priprave za napad na Grčijo in zlasti na Dardanele, katere želi osvojiti Sovjetska zveza.
Poročila iz Rima so se še vedno pokazala kot lažnjiva, tako pa tudi zgornje poročilo.
France Modic, zastopnik Edinosti v Detroitu in okolici, nam je poslal 19 novih naročnin, ki jih je dobil ob priliki konvencije SNPJ., ter hkrati razprodal okrog 100 izvodov ilustrirane revije "Tovariš" iz starega kraja.
Uredništvo lista Edinosti se iskreno zahvaljuje zastopniku Francetu Modicu, ter iskreno pozdravlja nove naročnike.
Zelo dobro delo France! Za fond lista so ob tej priliki priložili po 25 centi: Zupan iz Chica-ga, Zarnik iz Clevelanda in Bolha iz Milwaukee.
Po več mesecih drzne krštve in gaženjem suverenih pravic Jugo-sslavije, ameriška imperialistična reakcija pritisnjena ob neizpodbitna dejstva o postopkih v okupirani coni A, se je poslužfla še bolj drzovitih metod v namenu, da o-praviči svojo agresijo in prikaže Jugoslavijo v svetlu kršitelja a-meriških pravic in rušiteljem miru.
Narodi Jugoslavije, na čelu z maršalom Titom, so odločno na strani svojih pravic. Oni ne branijo interese samo Jugoslavije, temveč interese vseh manjših narodov — branijo interese svetovnega miru.
Sedanje stališe ameriških predstavnikov in posebno njihov "ultimat" sta jasen dokaz, da stalno letanje ameriških letal preko jugoslovanskega teritorija v zadnjih mesecih, kakor tudi številni dogodki v Julijski Krajini, ni slučajnost, ampak namišljena provo-kacija.
Prav tako ni slučajno, ker so ti dogodki dosegli do viška v teku zasedanja mirovne konference v Parizu, na kateri se morajo rešiti mnoga življenskih interesov za Jugoslavijo, vprašanja. Ameriška kot ostala reakcija si prizadeva sprečiti, da bi Jugoslavija dobila to kar jo pripada.
V zaledju vsega tega so prikriti načrti. Jasno je, da se gre za tem, da se v Jugoslavijo povrne staro stanje, kako bi mogli nemoteno letati tuji avioni ter z zemljo gospodariti tuji trusti in monopolisti.
Narodi Jugoslavije so še enkrat postavljeni pred nove in velike preizkušnje. Toda oni ne popuščajo in niti odstopajo, temveč energično branijo svoje pravice, svojo neodvisnost. Spričo teh dejstev naša delovna emigracija ne more ravnodušno gledati krivico, ki se jo narodom Jugoslavije nanaša na v-
se strani.
Mi moramo energično dvigniti svoj glas protesta v obrambi pravic svojih bratov in sester v domovini in vzklikniti v en gromki glas črni reakciji: "Dol roke!"
Jugoslavija ni nobena kolonija, ampak neodvisna zemlja — zavezniška zemlja. Njene pravice morajo spoštovati vsi, prav tako, kakor to zahtevajo drugi, da se spoštujejo njihove pravice. To velja za ameriške reakcionarje, kateri žal temu govore v imenu te velike zemlje.
Svet kanadskih južnih Slovanov, uverjen, da izraža voljo in težnje ne samo svojega članstva, nego ogromne večine naših izseljencev v Kanadi, je naslovil ameriški vladi protest proti ga-ženju pravice Jugoslavije, pa prav tako tudi britanski vladi. Istočasno je poslal pozdrav maršalu Titu in preko njega vsem narodom Jugoslavije. Brzojav naslovljen ameriškemu predsedniku Trumanu, v prevodu se glasi:
"Poročilo agencije Associated Press iz Gorice pravi, da so v tem mestu ameriške vojaške sile paradirale v polni vojaški opremi v znak "opomina" Jugoslaviji. Istočasno New Times poroča iz Washingtona, da anglo-ameriški vojni štab "študira Jugoslavijo". To je očitna grožnja z vojno, proti katere odločno protestiramo.
Mi smatramo, da odgovornost za poslednje neugodne dogodke izmed Jugoslavije in ameriško-britanskih sil leži v nespoštova-1 nju suverenih pravic Jugoslavije z strani predstavnikov omenjenih sil, kakor tudi v nepriznanju pravic Slovanom v Julijski Krajini. To odgovornost je ne mogoče zamašiti z "protestnimi notami" jugoslovanski vladi, prav tako ne z grožno vojne, najmanj pa z "ostrimi besedami" gg. Patterson in Achesona.
Ohranitev miru in dobri odno-
šaji med narodi v svetu, zahteva priznanje in spoštovanje suverenitete in nacionalnih pravic vseh zemelj in narodov ne glede na njihovo številnost. Mi smo uver-jeni, da v duhu tega principa se morejo doseči dobri odnošaji z Jugoslavijo."
Podpis: Svet Kanadskih Južnih Slovanov.
POZDRAVNI BRZOJAV MARŠALU TITU
"Svet Kanadskih Južnih Slovanov v imenu tisočev Jugoslovanov v Kanadi, pošilja Vam in vsem narodom Jugoslavije, tople bratske pozdrave.
Želimo Vam sporočiti, da mi, a tako tudi tisoči drugih Kanadčanov do cela simpatiziramo z Vašimi napori v obrambi suverenih pravic Jugoslavije, .in zlasti, da Slovenci in Hrvati v Julijski Krajini zadobijo popolno osvoboditev.
V zaledju sedanje kampanje klevet in "vojne grožnje" proti Jugoslaviji, mi, vidimo namere črne reakcije, ki skuša uničiti velike tekovine Narodno osvobodilne borbe narodov Jugoslavije, ter Jugoslavijo napraviti kolonijo imperialističnih sil. Toda v tem ne bo uspela, kakor niso uspeli drugi sovražniki narodov Jugoslavije v preteklosti. Nobena izzivanja in celo niti vojne grožnje ne morejo narodov Jugoslavije speljati z poti, po kateri so šli trdno in neomajano v teku štiriletne vojne. To je naše trdno prepričanje.
Sporočajoč gornje, Izvršni odbor Sveta Kanadskih Južnih Slovanov poživlja vse lokalne <?dbo-re Sveta, priključene organizacije kot ostale poedince, kateri vidijo pravičnost v stališču F.L.R. J., da tudi oni postopijo v istem smislu.
Izvršni odbor Sveta Kanadskih Južnih Slovanov
Hamilton, 27 avg. — Nad deset tisočev ljudstva se je zbralo ne daleč tovarne, kjer se vrši stavka jeklarskih delavcev. Ljudstvo v Hamiltonu, ki podpira stavkarje se je zbralo v znak protesta proti poslanim oddelkom provincijalne in državne policije.
Jack Dowling, internacionalni predstavnik unije jeklarskih delavcev je izjavil: "Ne mogoče je voditi pregovore z silami, katere drže bajonete na plečih. Mi demonstriramo ker se zavedamo, da nam preostane še eno sredstvo, to je, sedeča stavka. Mi smo prisiljeni na to, ker se je situacija v teku sedem tednov stavke že ne-kaj krat izpremenila. Toda mi ne gremo na konferenčni sestanek v soljo, kjer se držijo bajoneti na plečih."
Močni znaki kažejo, da se bodo jeklarskim delavcem pridružili delavci iz ostalih tovarn ter okli-cali stavko v znak protesta proti postopku oblasti in jeklarske družbe. Veliko nezadovoljstvo vlada med prebivalci v Hamiltonu vsled resne situacije, ki so jo povzročile državne in provincijalne oblasti z poslanimi policijskimi oddelki proti stavkarjev. Med tem mini-
ster za delo pravi, da je stavka jeklarskih delavcev kakor "deževno vreme", katero samo ob sebi preneha. Tako meni minister za delo sedaj, ko je treba prisiliti jeklarsko družbo da prizna zahteve delavcev in odstrani nemir v industriji in mestu samem.
Obravnava proti škofu _ Rozmanu
New York — Njujorški "Times" prinaša poročilo iz Belgrada, katero pravi, da se je začela sodna obravnava proti škofu Gregoriju Rožmanu, 21. t.j. to je preteklo soboto.
Rožman, 66 let star, se sedaj nahaja nekje v britanski okupacijski coni v Avstriji. Poročilo nadalje pravi, da se bo vršila enaka obranava za kolaboracijo s sovražnimi silami tudi proti zagrebškemu škofu Stepincu.
Kakor Rožman tako tudi Ste-pinec sta službovala fašističnim okupatorjem in se nista zmenila za peto božjo zapove, ki pravi: "Ne ubijaj!"
JUGOSLAVIJA ODKLONILA AMERIŠKI ULTIMAT
Pariz, 26 avg. — Dopisnik Tanjuga pravi, da je z strani jugoslovanskega veleposlanika v Wa-shingtonu, Save Kosanoviča, pooblaščen izjaviti, da je Jugoslavija odklonila ameriški ultimat glede izpustitve ameriških letalcev in drugih potnikov, ki so se nahajali v letalu, ker ti so bili izpuščeni prej kakor pa je nota prispela na odgovorno mesto.
Kot znano dne 9 avgusta je bilo ameriško letalo, na katerem se je nahajalo sedem Amerikancev in dva Madžara, prisiljeno spustiti se na tla. Potniki in pilot so bili prepeljani v Ljubljano in tam zadržani za nekaj časa. To je kot razvidno povzročilo, da je ameriški državni tajnik ne samo zahteval nasloviti ultimat Jugoslaviji, temveč celo prekiniti nadaljno razpravo na mirovni konferenci, ne glede na to, da je bil polet ame-riškga letala protizakonit, da je, treba spoštovati državni suvere-nitet in državne pravice.
Ker je z tem deloma zadovoljeno zahtevi ameriške note, ko je Jugoslavija izpustila zadržane potnike in posadko letala, se smatra da se obenem odkloni drugi del note, katera dolži Jugoslavijo za "kršitev" medzavezniških odnošajev in izzivanje.
Veleposlanik Kosanovič pravi, kako zavezniki ščitijo in dajajo vse udobnosti največjim vojnim zločincem kljub temu da je Jugoslavija zahtevala njihovo izročitev. Njih se izkorišča, pravi Kosano.
vič, celo kot svetovalce na teritoriju na katerem se izvajajo nasilja in provokacije. Med temi zločinci, ki se nahajajo v zaščiti zaveznikov se nahaja zloglasni zločinec Ante Pavelič, škof Rožman, Krek in drugi.
Zadržanje vojnih zločincev, katerih dejanja so znana vsemu svobodoljubnemu svetu, je ena na splošno ovsodbe vredna kršitev medzavezniških odnošajev.
Izdajalec Rupnik pred sodiščem
Ljubljana — (Tanjug) Pred vojaškim sodiščem 4. armije v Ljubljani se je začela zadnji teden obravnava proti skupini narodnih in vojnih zločincev. Obtoženci so: Leon Rupnik, gen. bivše jugoslovanske vojske in za časa okupacije takozvani predsednik "Ljubljanske pokrajine"; Erven Rezener, nemški državljan, general in višji policijski vodja SS-esovcev; dr. Gregorij Rožman, dr. Miha Krek, bivši minister, Milko Vizjak, bivši polk. Jugoslovanske vojske in dr. Lovro Hacin, bivši policijski načelnik v Ljubljani.
Obtoženca dr. škof Gregorij
Rožman in dr. Miha Krek bosta obsojena v odsotnosti, ker se oba nahajata v begunstvu.
Potek obravnave priobčimo v prihodnji izdaji. Ured.
Y
33
EDINOST"
Published weekly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language
Registered in the Registry Office for the City of Toronto on th« 25th day of June, 1942, aa No. 47939 C. P.
EDINOST
206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario. Izhaja vsako sredo v slovenskem jeziku. Naslov lista: Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-čenih člankov in dopisov se ne vrača.
Nobene provokacije ne bodo uspele zatemniti resnice
Zadnjega tedna je prišlo na površje v svetovno javnost samo to, kar se je že dalj časa pripravljalo, kuhalo in mešalo. Prišlo je sicer to, kar se docela ujema z stališčem gotovih zastopnikov sedaj na mirovni konferenci z njihovimi pogledi in pripravnostjo odločati odredbe za povojni svet.
Kot znano, Združene države so naslovile Jugoslaviji "ultimat" v zadevi zračnega incidenta, ki se je dogodil vsled neprestanih poletov letal prreko jugoslovanske zemlje. Dva ameriška letala sta bila prisiljena spustiti se na tla, eno ne daleč Ljubljane in drugo pa je treščilo v plamenu na tla ne daleč Bleda v Sloveniji. Nota ali "ultimat", kakor so to na prvih straneh z velikimi črkami naslovili reakcionarni in reakcionarnim načelom vdani časopisi, je zahtevala v teku 48 ur izpustitev posadke in potnikov, ki so se nahajali v letalih. Nota je prišla sicer toliko prepozno, da so jugoslovanske oblasti izpustile člane omenjene posadke in potnike, predno je bila nota izročena na določeno mesto.
Reakcionarno dnevno časopisje je ta incident tolmačilo pač tako, kakor mu so narekovali interesi črne reakcije in imperialističnih krogov. Na Jugoslavijo se je zvračalo vso odgovornost in so nekateri državni uradniki celo zahtevali oboroženo intervencijo proti Jugoslaviji in seveda obenem proti Sovjetski zvezi. Obdolžili so Stalina in Sovjetsko zvezo, češ da je v zaledju "notranje uprave" v Jugoslaviji in da "narekuje" maršalu Titu, kaj naj "dela" danes, kaj jutri in kaj ipojutršnjem. Jedro reakcionarnega besnila je mogoče videti v tem, kako se more Jugoslavija sploh drzniti zaustaviti polete gotovih letal nad svojo zemljo. Nasprotno pa ni bilo omenjeno ne prej in tudi sedaj ne ničesar o številnih opominih in protestih proti kršitve državne suverenitete in pravicah, ki jih ima po mednarodnem ugovoru Jugoslavija kakor vsaka druga država. Protesti Jugoslavije v tem oziru so bili enostavno ignoriram tako z strani gotovih odgovornih vojaških krogov kakor z strani reakcionarnega tiska.
Kako je prišlo do neljubega incidenta, je odgovoril maršal Tito v svojem govoru, ki ga je imel na zborovanju kovinarjev na Jesenicah v Sloveniji. Njegov govor sloni na faktih, ki jih je nemogoče izpodbiti ne z grožnjo in niti ne z številnimi provokacijami, ki so se ponavljale ob jugoslovanski meji.
Vsekakor važno je tu omeniti par besed zakaj toliko slabe volje napram Jugoslaviji z strani gotovih krogov, kateri bi morali biti hvaležni Jugoslaviji, da je rešila tisoče živlenj vojakom zavezniških armad. Zakaj tako drzna gonja in provokacije na njenih mejah ? Zakaj tako drzno in surovo postopanje nad ljudstvom v okupirani coni? če je kakšna podlaga za vse to in kakšen ji je namen ?
Cel svobodoljubni svet ve in zna, da so narodi Jugoslavije v teku štiriletne borbe doprinesli za stvar zmage Združenih narodov 1.700.000 svojih najboljših sinov in hčera. Cel demokratični svet zna, da so se narodi Jugoslavije osvobodili zunanjih in notranjih sovražnikov prav sami razen zelo pičle pomoči, ki so jo dobili od zunaj. Toda enako ves demokratični in svobodoljubni svet zna, da so narodi Jugoslavije v krvi ustvarili nezlomljivo bratstvo in eldinstvo ikakor v nobeni drugi državi izven Sovjetske zveze. Kakor so neustrašeno jurišali na bunkerje in zasede sovražnika, sedaj jurišajo iz ene v drugo ofenzivo obnove porušene in oropane domovine. Ustvarjajo čudeže pri obnovi kakor so jih ustvarjali v krvavi borbi proti fašističnih okupatorjev. To potrjujejo številna poročila gotovih zunanjih poročevalcev, to potrjujejo pisma svojcem na ta kontinent, to potrjujejo tudi gotovi uradniki, kateri so bili v Jugoslaviji. Tako je pred nedavnim izjavil direktor UNRRE, La Guardia, da je Jugoslavija edina država v Evropi s zdravo denarno valuto, kjer se faktično življenske razmere z vso hitrostjo zboljšujejo m dvigajo vedno na višjo stopnjo, itd.
Ta tako svetel in odsevajoči primer, kaj pomeni prava Ljudska oblast, kaj pomeni resnična demokracija, je več kot verjetno zelo grenka pilula za gotove zunanje imperialistične kroge. Nikakor jo ne morejo požreti na tihem brez hrupa in provokacij, brez gonje in izzivanj. Seveda dosti lačje bi jo požirali, če bi na znotraj Jugoslavije nudil upanje na zaokrenitev stanja kak Mihaj-lovič, Pavelič, Rupnik, Nedič in njim podobni. Toda narodi združeni bolj kot kdaj prej v zaščiti velikih tekovin osvobodilne vojne, so ne samo obsodili narodne izdajalce z kaznijo kakršno zaslužijo, ampak za vse čase odstranili upanje, da bi se kdorkoli bogatil na račun njihove zemlje in njenega bogastva, najmanj jih pa razdvajal za avanturistične cilje.
Reakcionarni in imperialistični elementi pritisnjeni ob zid z temi enostavnimi in golimi dejstvi, si seveda prizadevajo na en ali drugi način podceniti vlogo Jugoslavije in z tem omehčati ta trda dejstva v njeni zahtevi, da se ji povrne njeno ozemlje, plačajo vojne reparacije in spoštuje državna suverenost in pravice, kakor jih določa mednarodni ugovor. Toda ti krogi so ne malo pritisnjeni z dejstvi, ki jih je treba upoštevati za povojni svet, za katerih načela so se borili miroljubni in demokratični narodi sveta. Oni so se borili ne zato, da se bi določala meja z nasajenimi bajoneti, strašenjem in blokado za
REAKCIONARNA POLITIKA VATIKANA IN NARODNO REPUBLIKANSKO GIBANJE V FRANCIJI
(Nadaljevanje)
To je ena izmed najbolj krčevitih teženj Vatikana. L. 1910 je pruski minister pri sv. stolici g. Muhlberg, naprosil kardinala Me-ry del Vala, naj se dovoli, da bi odprli novo poljsko semenišče v Rimu; glavni državni tajnik je odgovoril: "S čim bi mogla ta ustanova vznemiriti prusko vlado? Poljski semeniščniki se bodo v Rimu navzeli nove miselnosti. Ločeni bodo od svojih družin, od svoje domovine, od svojih narodnih tradicij. Celo pisma, ki jih bodo prejemali iz Poljske, se jim ne bodo izročala, dokler jih ne bodo cenzurirali višji obveščevalci".
V	Franciji je popež izkoristil ločitev cerkve od države 1. 1905., da je zatrl vse nacionalne težnje francoske duhovščine. Katoliški zgodovinar Maurice Pernot je pisal (Sveta stolica in svetovna politika"): "Skozi let (1904-1914 so šli napori sv. stolice ob podpori proklerikalne politike vlade za tem, da bi "raznarodili" epis-kopat in francosko cerkev." Od takrat imenovanje škofa niti najmanj ni odvisno od pritrdila francoske vlade in ni se obnovilo načelo, ki je v Franciji tradicionalno, da francoska duhovščina voli škofe. Škofa imenuje Rim. V pripravljalni anketi papež samo sprejema uradna mnenja "uglednih" duhovnih oseb in laikov. Tako je škof mož zaupanja aristokracije, ki daje svoje mnenje cerkvenim odposlancem in — po svojem imenovanju in slepi podrejenosti rimskemu dvoru, kamor mora periodično hoditi, polagati račune in prositi za direktive — je škof agent tuje sile.
Končno daje v Franciji vsako leto zbor kardinalov in nadškofov, ki je pod budno kontrolo Rima, vsemu episkopatu gesla in navodila in mu jemlje tako celo dozdevno nacionalno neodvisnost.
Iz tega je razvidno, kako je Vatikan oborožen, da uspešno posreduje na političnem področju. Toda ta zamotani mehanizem je sposoben, da dela izredno gibčno. V pogledu Francije je na primer papeštvo dobilo nauk iz zgodovinske izkušnje; kardinal Rampolla je rekel: "Francozi se boje vladanja duhovnikov." Prav tako je Leon XIII. po volitvah 1. 1889, ki so pomenile poraz konservativcev, uporabil francoske katoliške sile za ustanovitev čisto verske stranke, ki ni imela nobenih izgledov na uspeh, toda svoje sile je delila med konservativce in buržoa-zijo. To je bila tako imenovana politika "zbiranja".
V	drugih deželah je poizkušal Vatikan ustanoviti čisto verske stranke, ki bi bile organizirane po dekanijah in škofijah pod vodstvom škofov. Ti poizkusi so se povsod izjalovili, razen v Avstriji in Portugalski.
Nasprotno pa se je v polni meri obnesel poizkus dona Luigija Sturze z ustanovitvijo narodne stranke, ogibajoč se imena in verskega obeležja. V listu "La Croix" z dne 10 januarja 1910 je pisal rimski dopisnik: "Vse kaže, da se bodo francoski katoličani, kakor tudi Nemci med letom sporazumeli v pogledu ustanovitve svetovnega centra, ki bi lahko postala njegova politična vlogo pomembna. Pet in trideset let pozneje je ta izredno gibčna formulacija trumfirala v Narodnem republi kanskem gibanju.
II.
SODOBNA POLITIČNA LINIJA VATIKANA
Našteli smo osnovne nauke in sredstva za politično akcijo Vatikana. Zdaj je umestno definirati njegovo stališče do sodobnih problemov, skratka njegovo politično linijo. Kot večni sovražnik demokracije in socializma je Vatikan izredno jasno opredelil svojega glavnega sovražnika: to je Sovjetska zveza, že četrt stoletja prevladuje v vsej vatikanski politiki sistematični antisovjetizem in antikomunizem.
V	popolnem razmahu revolucije, ko je ataman Petljura s krvjo zalival Ukrajino (od junija do novembra 1919) — je bil papež Benedikt XV. prvi vladar, ki je uradno priznal tega krvnika Ukrajine. Istočasno je kardinal Ratti (bodoči Pij XI.) kot apostolski nuncij v Varšavi vodil plebiscite na vzhodnih mejah, goječ bolestno mržnjo do boljševizma, ki jo je ohranil do svoje smrti. Ko je postal papež Pij XI., izdal leta 1937 poslanico "Divini redemptoris", da je razglasil "zelo resno nevarnost komunizma" tedaj, ko je Mu-solini s krvjo zalival Etiopijo in
rušil s Hitlerjem v Španiji svoj novi plen. Njegov naslednik Pij XII., je kar poskakoval od mržnje in radosti ob izključitvi ZSSR iz Društva Narodov. Ta isti papež Pij XII. ostane ieta 1945 prvi pobornik antisovjetizma. V juniju 1945 objavi, da je boljševizem "prav taka strašna nevarnost, kakor nacizem". V svoji božični poslanici 1. 1944 je že opozarjal vernike, naj se varujejo "nekih demokracij, ki so samo krinke, pod kateremi se skriva nekaj, kar je namanj demokratično". V Italiji sami je Togliatti apeliral na poglavarja cerkve, naj prenehajo z vmešavanjem v politiko, vatikansko glasilo pa je odgovarjalo, da gre samo "za akcijo, ki je njen namen voditi duhove in zagotoviti zaščito pred komunističnim brezverstvom in njegovimi posledicami". (La Croix", 18 aprila 1945).
Poljska je dala Vatikanu bazo za napad: pod Hitlerjevim vladanjem je papež po želji nacistov prepustil poljske škofije nemškim škofom — kar je pomenilo grobo kršitev konkordata med Poljsko in Vatikanom — papež pa je postal zagovornik najhujših poljskih fašističnih klik. Za to umazano delo je zbiral episkopat starega in novega sveta. V tej kampanji so se seve v prvi vrsti odlikovali ameriški škofje na čelu z monsignorom Spellmanom; v svoji izjavi, ki jo ji podal v novembru 1945, so sprejeli Gobelsov bojni klic: "ZSSR" — pravijo — "hoče vključiti vse dežele v svoj politični sistem. Na svoj račun ustanavlja v Evropi marionetne vlade." In od Ameriške vlade so zahtevali, naj nastopi proti ZSSR.
Isti ameriški škofje so izrazili po direktivah iz Vatikana svojo zaskrbljenost zaradi Latvije, Estonske in Litve. "Države" — pravijo — "ki so kakor vse kaže
pogoltnjene, ne da bi bile izrazile svoje mnenje." Te prezvišenosti pozabljajo (?) porazne plebescite iz leta 1940. Latvijski poglavarji cerkve, ki so našli zavetišče pri Francu v Španiji, isti ki niso nikoli povzdignili svojega glasu, ko je Hitler spreminjal baltiške dežele v grobnice, objavljajo spodbujeni s to pomočjo v frankistič-nem radiu 22. novembra 1945: "Spoznali smo sovjetski režim in izkušnje nas silijo, da povemo, da je Latvija zdaj ena sama velikanska ječa."
Tako poizkuša papež še enkrat ustanoviti "Sveto alianco" proti ZSSR. Temu načrtu je zares posvetil posebno pozornost. Ko se mu je 25. decembra 1939 zbor škofov zaobljubil, je papež Pij XII. formuliral svojo proti sovjetsko politiko in razglasil moč koalicije proti ZSSR: "Storimo konec tej bratomorni borbi (vojni proti Hitlerju) in strnimo svoje napore proti skupnemu sovražniku, brezverstvu (ZSSR)."
Ta "fiksna ideja" antisovjetske križarske vojne, ki je krepka os vatikanske politike, je pritegnila papeža (seveda pa tudi vse nacionalne episkopate) na stran fašizma.
V decembru 1926, prav v času, ko je začel duce borbo za katoliško akcijo po vsej Italiji, je papež pozdravil v Musoliniju "moža Previdnosti." Musolini je s svoje strani vedel, kolike koristi bo lahko imel če se nasloni na cerkev. Z lateransko pogodbo (11. februarja 1929) je dobil Vatikan odškodnino v znesku 1.750.000.000 lir, katolicizem je postal državna vera, križ je prišel v šole in škofje so prisegli zvestobo fašistični državi. In res, te zvestobe niso nikoli prelomili. "Pariš Midi" je 27 decembra 1939, drugi dan po sestanku Musolinijevega zastopnika Gina Alfieria s papežem
zelo duhovito povedal, v čem je ključ te zveze fašizma z Vatikanom: "Enodušnost obeh Rimov sloni na borbi proti komunizmu."
Enaka vprega se je izvršila tudi v Nemčiji: 20 julija 1933 je von Papen (ki je izjavil: Hitlerizem je krščanska reakcija proti duhu leta 1889") podpisal s kardinalom Pacellijem (sedanjim papežem) tak konkrdat, ki je prisilil tudi nemške škofe, da so prisegli hit-lerjevi državi. Njihova zvestoba je bila zares vzgledna. Tako so v Fuldi zbrani nemški škofje 24. decembra 1936 v skupnem pastirskem pismu razglasili: "Vodja in kancelar rajha Adolf Hitler je pravočasno spoznal prodiranje boljševizma. Ves se je posvetil nalogi, da odvrne to strašno nevarnost od našega nemškega naroda in od zapada. Nemški škofje smatrajo za svojo dolžnost, da podpro vodjo rajha v tej borbi z vsemi sredstvi, kar jih imajo na razpolago na področju vere". "Temps" z dne 24 oktobra 1940 nam prinaša novo pastirsko pismo iz Fulde, ki govore v njem nemški škofje o veliki žrtvi, ki jo je prispevala nemška oborožena sila za "veliko stvar svobode vseh narodov".
V Španiji, kjer zares ni šlo za "spoštovanje obstoječega reda", se je ves episkopat pridružil Fran-covim upornikov. V novembru 1936 je pisal primas Španije kardinal Goma: "Ta vojna je vojna, ki spodbuja španskega duha proti onemu drugemu duhu — če temu sploh lahko pravimo duh — ki bi rad utopil v morali marsističnega materializma vse, kar je človeškega".
Končno so v Franciji 24 julija 1941 zbrani francoski kardinali in nadškof je enodušno izjavili: "Globoko spoštujemo poglavarja države in zahtevamo da se takoj zbe ro okrog vsi Francozi. Ohrabruje-
Z "mladinske proge" pise mladina Novomeške brigade
je najboljša slovenska brigada na gradnji mladinske proge, je poslala okrožnemu odboru Ljudske mladine Slovenije za Novo mesto pismo, v katerem piše o požrtvovalnem delu, uspehih in življenju mladine:
Dragi tovariši in tovarišice!
Mislimo, da je prav, če vam sedaj pišemo, ko smo že več kot mesec dni na gradnji "Mladinske proge," in ko smo pri svojem delu že dosegli nekaj uspehov.
Od 14. maja smo v mali vasi Breduši, 10 minut oddaljeni od mesta Brčka. Preden smo prišli v Brodušo smo v Brčkem gradili začasno progo od Gunje preko pontonskega mostu do postaje Brčko, pa kateri bo vlak vozil toliko časa, dokler ne bo popravljen velik želežniški most preko Save, ki je bil v vojni porušen.
V Broduši pa smo prevzeli zemeljska dela na sektorju med kilometri 3680 do 5000. To je sektor na prvi sekciji kjer je največ izkopa in največ nasipa. Na kilometru 3680 je že skoraj dograjen 35 m širok betonski most, ki se bo imenoval "most ličke mladine", ker ga je zgradila lička mladina. Tu smo zgradili 6 m visok in 100 m dolg nasip, za gradnjo tega pa smo prepeljali 8000 kv. m zemlje od kilometra 5000, kjer smo v ta namen izkopali 700 m dolg in dva metra globok vsek. Zemljo prevažamo v vagončkih, po ozkotirni železnici, ki smo jo postavili. V začetku smo delali na tem sektorju sami, pozneje pa sta nam prišli pomagat dve četi bjelinske brigade. Po končanem delu betonskega mostu pa dela na našem sektorju tudi Lička brigada, tako da delamo v treh skupinah po 6 ur. Začetek Mladinskega tedna smo proslavili s svečano brigadno konferenco, na kateri smo dali obveze, da bomo dvignili delovni čas od 6 na 9 ur dela na dan. Vsi smo si prizadevali, da bi delo iri efekt dela čimbolj povečali. Novomeška in četrta trebanjska četa pa sta se domenili, da bosta šli na delo ob 1 uri po noči. Ko je zvedela za to Črnomeljska četa, je odšla na delo ob pol 12. uri, zakurila velik ogenj, opolnoči pričela z delom in delala neprekinjeno 12 ur. Pozneje nam je glavni štab mladinskih delovnih brigad prepovedal tako povečanje delovnega časa in nam v bodoče Obveza bi bila do 15. že izvršena,
Novomeška delovna brigada, ki
toda med tem je dva dni deževalo in zato bomo delo končali 17 t.m.
Naši uspehi v delu so veliki. V 4664 delovnih dneh smo napravili 335.436 delovnih ur in smo v tem času nakopali 2809 kub. m zemlje in prevozili 5196 kub. m, splani-rali 5102 kv. m, od trave očistili 3269 kv. m. gradnji mostu smo delali 296 ur. Napravili smo 39 kub. m. betona, nakopali 74 kub. m peska, naložili in zvozili 210 kub. m peska, naredili 4 betonske dovolil delati samo po 7 ur dnevno. Toda vkljub temu bomo izpol-
ekonomski podvig, ne zato, da bi se na račun slabših koristili močnejši in si utirali pot za nova osvajanja, ampak so se borili za pravice in svobodo, za to, kar edino pripada narodom za njihovo srečno in miroljubno življenje.
Zahvala Slavencem v Sudbury
Glavni odbor Rdečega Križa Slovenije je naslovil potrdilo Janezu Košmrl in Jožetu Nemanič, za sprejeto denarno vsoto $1.000,-00, katero sta poslala Rdečemu Križu še v januarju mesecu t.l. V pismu Rdeči Križ Slovenije se zahvaljuje v imenu vseh trpečih in vzpodbuja k še nadaljnem dobro namenjenemu delu. Pismo se glasi:
Gospod John Kosmrl:
Z veseljem smo prejeli Vaš dopis od februarja 1946, s katerim nam sporočate, da ste ustanovili "Slovenski club" za pomoč Sloveniji in da ste nam preko "Bank of Toronto" poslali
$1.000 — (entisoč dolarjev), oziroma v ameriški valuti $900.00.
Hvaležni Vam potrjujemo, da smo omenjeni denar prejeli že 21. 1. 1946 v znesku din 44.928. — Prejem tega denarja Vam nismo mogli preje potrditi, ker nismo vedeli, kdo nam ga pošilja v kakšne svrhe. Zato sprejmite naknadno v imenu vseh po fašističnem terorju trpečih najiskrenejšo zahvalo. V Vašo informacijo pa Vam sporočamo, da smo ta znesek poleg drugih večjih zneskov uporabili za nabavo postelj za dečje domove.
Prilagamo Vam poročilo o poslovanju Rdečega Križa Slovenije kakor tudi nekoliko izvodov našega glasila "Vestnik", iz katerega boste razvideli delovanje našega Rdečega križa, ki si na vse načine prizadeva celiti rane, ki jih je zadal fašistični okupator.
V nadalje Vas v imenu vseh trpečih vzpodbujamo k nadaljne-mu delu.
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Za v. d. predsednika: Šlibar Martin
Tajnica:
Falatova Milica
Pečat
nili obvezo, ki smo jo sprejeli na brigadni konferenci. Sklenili smo namreč, da bomo sektor, ki je dolg 1320 m dovršili v roku 14 dni. odre in popravili progo v dolžini 2175 m. Poleg tega smo napravili še več manjših del, izkopali smo temelj za propustno cev v prostornimi 66 kub. m. iztovarili 14 va-* gonov in pomagali v tiskarni pri tiskanju časopisa.
Za vse delo, ki smo ga izvršili, smo dobili od Glavnega štaba priznanje kot najboljša slovenska brigada.
V naši brigadi pa mladina ne zanemarja tudi kulturnega prosvetnega dela. Vsak dan imamo po eno uro čitanja po čitalnih grupah. S tem smo dosegli, da se vsi mladinci zanimajo za čitanje knjig in sami prihajajo ponje. Poleg tega imamo redna predavanja, strokovna, poučna in politično vzgojna. Vsak dan gojimo tudi fizkulturo, vežbamo lahko atletiko in v tekmovanju brigad prve delovne skupine smo dosegli prva mesta v teku na 100 m, v teku na 60 m, pri štafeti 4 krat 60 m, ter na teku 1500 m.
Hrano v brigadi imamo zelo dobro. Zdravniki pa pravijo, da je tudi higijena pri nas najboljša. Zdravstveno stanje je sploh odlično. Nihče še ni v brigadi resno obolel. Tudi nobena težja nesreča ali poškoba se ni pripetila.
Delovni polet v naši brigadi je velik. Vsi se zavedamo velikega pomena Mladinske proge za obnovo naše države. V vsakem pogledu so postali naši mladinci in mladinke novi ljudje. Ob prihodu so bili nedisciplinirani; plahi in neodločni, ker še nikdar ni stala pred njimi tako velika naloga in ker mnogi od njih še niso živeli v kolektivu. Danes pa imamo v brigadi samozavestne ljudi, polne vere v življenje in v samega sebe. Z gradnje Mladinske proge se bomo vrnili kot nova mladina, mladina novega časa, vredna nove Titove Jugoslavije. Mnogi izmed tovarišev so se prostovoljno javili, da bodo ostali na gradnji še dva meseca. Ostali pa se bodo vrnili na delo in k učenju, nazaj na naša polja in v delavnice.
Dragi tovariši in tovarišice! Brali smo o velikih obvezah, ki ste jih sprejeli in o delu ki ste ga že izvršili, želimo vam mnogo uspehov in vas pozivamo, da vložite vse svoje sile za to, da bi mi tukaj in vi v naši ožji domovini izgradili sebi in bodočim poko-lenjem lepo in srečno bodočnost. Pišite nam o svojem delu in delovnih uspehih.
Mladina novomeške delovne brigade.
Iz lista "Mladina"
mo naše vernike da se mu pridružijo v delu za obnovo, ki ga je začel. Naša dolžnost je, da skupne stvari priključimo sodelovanje cerkve."
Taka je bila politika Vatikana pod fašistično oblastjo. V teh deželah je episkopat kot papeževo orodje ustanovil skupno fronto s fašizmom.
Po vojaškem zlomu fašizma poizkuša vatikanska politika, ki je ostala zvesta svoji liniji, preprečiti, da bi nastale na razvalinah fašizma demokratične anti-fašistične vlade. Zato je treba rešiti vse fašistične ustanove in fašiste, kar jih je še ostalo in kar se jih da rešiti. ,
V	Italiji je zahteval papež v novembru 1945 pomilostitev za 200 vojnih zločincev. Papež ljubosumno bedi nad Italijo in njegovi vzroki so več kakor duhovne narave: lateranska stvar bi bila v nevarnosti, ko bi resnično demokratična vlada ločila cerkev od države.
Papež Pij XII. dovoli bivanje v Vatikanu staremu zastopniku Hitlerja v Vatikanu von Weitze-ckerju in staremu zastopniku Vichyja Leonu Berardu kot "osebama s posebno misijo", da bi ju rešil kazni.
Sicer pa nepenjajo škofje vseh dežel vse sile, da bi zaščitili izdajalce in vojne zločince. Prav v času, ko prikaže v Belgiji odkritje dokumentov o navezovanju stikov med Hitlerjem in kraljem Leopoldom belgijskega kralja v pravi luči, nastopi v Belgiji nadškof iz Malinea kardinal van Rey 1. novembra 1945 v zaščito izdajalskega kralja: "Pri nas se opaža," — pravi "oživljenje agresivnega antiklerikalizma, ki brez vzroka napada duhovščino in ji šteje v greh, da vzklika "Živel kralj!" — kakor da bi bil to nekakšen pun-tarski vzklik."
V	Jugoslavije je Vatikan v začetku novembra 1945 poostril kampanjo proti tako imenovanemu preganjanju cerkve in v polni meri podprl zaščitnika ustašev-izdajalcev, zagrebškega nadškofa monsignora Stepinca.
Remek delo pa je poizkus reševanja nacistične Nemčije. Sedanji papež Pij XII., ki je živel kot apostolski nuncij 20 let v Nemčiji, ne rešuje Nemčije prvikrat: leta 1917, ko se je kot nuncij v Munchenu imenoval še kardinal Pacelli, je začel "ofenzivo miru", ki bi edina lahko rešila pangermanizem Viljema II., leta 1944 je zavzel enako stališče: šele takrat je začel protestirati proti bombardiranju odprtih mest ko so bili nacisti izgubili premoč v zraku, in pomnožil je predloge za "beli mir" takrat, ko je bil poraz fašizma že na dlani.
Zdaj gre za to, da se reši v s«, kar je še ostalo od fašizma. Njegov najboljši pobornik je kardinal Faulhaber, poglavar katoliške cerkve na Bavarskem. Kardinal Faulhaber je organiziral zbiranje prispevkov za aretirane naciste, protestiral je proti odstranitvi nacistov iz administracije: "Če boste uporabljali načelo, da izključite vsako osebo, ki je bila član stranke, ne boste imeli nikoli dovolj uradnikov da bi pognali kolo industrije, dokončali obnovo ter usposobili državo in občinsko administracijo." Mož ne daje argumentov, ki bi stvar samo ublažili, on naravnost zagovarja hitlerizem: "Najtežji in najnujnejši problem" — pravi kardinal — "je problem pravičnosti. So nacisti in nacisti, treba je delati razliko celo med SS-ovci več tednov so prihajali v Dachau ameriški novinarji in vojaški zastopniki; za filme so posneli strahote tega nesrečnega taborišča, da bi pokazali vsemu svetu, celo najbolj zakotni zamorski vasi, sramoto nemškega naroda. Enako strašen film pa bi lahko izdelali iz posnetkov prizorov bede, ki jo je provzročilo po vsej Nemčiji ameriško in angleško bombardiranje iz zraka. "In glejte dobri kardinal je rehabilitiral naciste: Vojna je pač vojna, mar jim moremo kaj očitati?"
In pri tem delu sodeluje episkopat vsega sveta. V Angliji j« objavil katoliški list "Herald" poziv na odpuščanje: "Saj niša Nemci krivi", piše list — "da so -izbrali to mračno pot iztrebljenja svojih sosedov."
Z namenom "prevzgoje" Nemčije je westminsterski nadškof mon-signor Griffin 10 novembra 1945 objavil po londonskem radiu: "To se ne bo posrečilo, dokler bodo obstajale samo posvetne šole. V Nemčiji je treba znova odpreti verske šole." Torej nemško mladino je treba zaupati Faulhaber-jem in profašističnim škofom, ki so ostali na prižnicah, raz katere še kar naprej podpirajo Hitlerja.
(Nadaljevanje prihodnjič)
*
V spomin žrtvam iz Babnega polja, ki so jih fašistični banditi pobili v Vražjem Vrtcu-dne 30-7-1942.
V mesecih julija in augustu leta 1942. je divjala po takozvani "Ljubljanski pokrajini" velika italijanska ofenziva, ki je imela namen uničiti narodno osvobodilno gibanje. To ofenzivo je izvajalo okrog 60.000 italijanskih vojakov. Naše edinice so se pa tako junaško borile in tako spretno manevrirale, da jim Lahi niso mogli do živega. Zato so svoj bes znašali nad civilnim prebivalstvom. Najhujše so postopali v Loški dolini — Notranjsko, kjer se je bilo partizansko gibanje začelo. To je občutila zlasti vas Babno polje, kamor so dne 30. julija pridrveli
fašistični banditi ter ukazali, naj se vsi moški javijo na njihovi komandi, kjer jih bodo samo popisali. Moški, ki so kosili na polju, so prišli, kot je bilo ukazano — nakar so jih Italijani zaprli v šolo. Potem so jih 40 navezali na vrv, naložili na kamion in odpeljali na hrib Vražji vrtec, kjer so jih postrelili z mitraljezom. Kot je pozneje ugotovila komisija za ugotavljanje zločinov, so bili nekatere izmed njih še žive zakopali.
V spomin omenjenim 40 žrtvam je bila zložena pesem, ki se glasi:
NAŠA POT
Sredi sivih kraških goličav,
Obdanih od skrivnostne pesmi smrekovih gozdov, Je ostala tiha vas.
Tiha vas — sto skrušenih diomov,
Sto muk, trplenja, križev in težav,
Solza in vzdihov mater, ki jim lačna deca plaka,
Sto kletev dan na dan iz ust očeta,
Ki so hrbet mu ukrivila leta,
Ki dvajset dolgih let zastonj že čaka,
Da nam požene iz krvi, iz znoja in trpljenja
Svoboda do življenja........
Nekje v daljavi
Tam v neznanem črnem gozdu
Je komaj slišno zaihtelo dvoje mladih src.
Za mizo v temnem kotu plesnive barake
Sedela sta ob utripajoči sveči
In sanjala o kruhu in o sreči. . • . . .
Mlajši je z žuljavo roko napisal pismo:
"Draga mati, nisem dolgo še v tujini,
A dnevi mi teko ko dolga leta.
Oh, zidal sem gradove si v oblake,
Zdaj vidim, da je tuja zemlja toda
In da trpljenje — le trpljene mi obeta..
Kako zdaj sije sonce v domovini?
Bo kmalu vstalo tisto zlato jutro,
ki slišal sem o njem nekoč očeta,
Ko nam postane domovina — mati?
Da bi bili doma vsi srečni zdravi,
Ko mojo vas dosežejo pozdravi.
Pozdrave vam pošiljam 'drugega ne morem,
Saj če bi hotel ti povedati kaj več
Bi moral zgrabiti za meč,
Iztrgati srce in ga poslati tebi.......
Mati, čeprav vam sreče sonce še ne sije Jaz kmalu vrnem se 'k vam nazaj! Oh, saj mi vsako noč srce močneje bije, Ko spomnim se na ljubljeni domači kraj, Na sivo polje, na gozdove pod Snežnikom, Kjer poje dan na dan očetova sekira."
Doma pa mati solze si otira, f vzdihuje oče, ker teži ga delo, in vsakiikrat, ko ostri veter udari v vrata, Se zgane sestra na trpeča brata.
Vsaki dan na Rakek škripljejo vozovi,
Sto žuljev za ubogih par dinarjev,
Sto grenkih ur za košček kruha.
Oj, ni ga sonca, ki bi nas ogrelo
Iz naših ustnic je izginil smeh,
Na svojem smo — kot iromarji na tujih tleh.
Ko je prišla pomlad v deželo, So zagrmeli na mejah topovi, Voditelji so tujcu nas prodali In mi kot čredna sami smo ostali.
Iz črnih Javorniikovih gozdov privrela So fašističnih podgan kirdela, Od vseh strani prilezli v našo so vasico, Teptali so nam zeleneče polje,
Razglašali so, da (prinašajo mir in pravico......
Hodili so po vasi z ošabnimi koraki
In kaj so nam prinesli ? Davke, smrt in rop!
Požrešnost jim je bilo geslo, zlato njihov bog.
Nekdaj so pravili nam starci o Matjažu
O ktralju, ki nas rešil bo tegob,
Zdiaj je utihnil starec, mrko mu je čelo,
Pred hišami poseda in zre v nesrečni dan.
"Garal sem v Franciji, v Ameriki in na Hrvaškem,
Tri leta stradal sem na ruski fironti.......
Ko sem se vrnil bolezni ipoln in ran,
So rekli, da je vstala domovina.
Jaz pa sem še vedno strgan, truden in zgaran,
Zastonj sem čakal na vstajenja dan.
Prej nas je stiskal tujec, potem nas vil je rodni brat
Nazadnje nas je še prodal za Judežev denar,
Pravic k nam ne bo nikdar, nikdar.......
Neke nedelje smo prisluhnili v tišino: Od Loža se začulo je drdranje mitraljezov, — Tedaj nam šinila je spet mladost v kosti. Zravnali smo hrbte in stisnili pesti, še trudni starci so spet ¡dvignili glave. Pobijmo jih, da vstane domovina! čigava je ta zemlja, čigavi so gozdovi, Mar nismo mi ljudje, mar smo živina. ?! Nekega jutra so spet prišli k nam Lahi, Takrat že zagoreli prvi so domovi, Zaškripali so temnih ječ zapahi, Potem zidovi so nedolžni deci pili kri
In matere polagali v prezgodnji grob......
Tam iz gozdov pa zaorila pesem je svobode......
"Potrpi mati, še je živ tvoj sin,
SPOROČILO ODBORA ZA X-RAJ APARAT
Spričo resnih dogodkov, ki kažejo zobe črne in pobesnile reakcije proti suverenih pravic narodov Jugoslavije, da bi zadostila svoji drzni osvajalni politiki na račun slovenskega Primorja, na račun svetih tekovin štiriletne borbe narodov Jugoslavije, ki so doprinesli na oltar skupne zavezniške stvari več kot zapadni zavezniki, se še enkrat obračamo k Vam bratje in sestre v širni Kanadi.
Mi se ne obračamo na Vas samo v zadevi, da z vsemi močmi stopite v obrambo suverenitete narodov Jugoslavije, v neposredno akcijo zahtev za osvoboditev naših bratov in sestre — Primorskih Slovencev in Hrvatov. Mi se obračamo na Vas poleg omenjenega v zadevi zbirne akcije za x-raj aparat.
Tri-mesečna kampanja, kakor je bilo naznanjeno v proglasu tega odbora, priobčenem v listu Edinosti z dne 5 junija t.I. se približuje k zaključku. Ta proglas je vseboval določeno kvoto $10.000.-00, katere je bila glavna podlaga pridobiti vsaj 500 rojakov, ki bodo prispevali vsak po DESET DOLARJEV. Deset dolarjev ni tako velika vsota, da bi jo ne mogel sleherni rojak, tisti, ki dela, prispevati. To bi znašalo skupno vsoto $5.000.00. Ostalih pet tisoč dolarjev se je predvidevalo dobiti od raznih prireditev in zabav.
Današnji datum nam kaže, da je že 28. avgusta, kar pomeni da preostaneta samo še dva tedna do določenega termina kampanje.
Napram dosedanjim poročilom iz naselbin in po prejšnjem izkazu kampanje, lahko rečemo, da je zbrano vsega skupaj do polovice avgusta, okrog $6.000.00. Ta vsota je precej primerna, toda nikakor zadovoljiva. Da se je zbrala bodisi na nabiralne pole ali pa z prireditvijo piknikov itd., gredo
zasluge seveda na prvem mestu tistim, ki so prispevali in pa enako tistim ki so nabirali in delali za uspeh zabave ali prireditve. Iskrena zahvala vsem! ......
_____Tukaj navedemo posamezne naselbine, ki so že takoj v začetku in pozneje v teku kampanje poslale svoje rezultate:
ORGANIZACIJE
Toronto: Skupni koncert odsekov Z. K. S.,
S. N. P. J. in V. P. Z. B...................................................$751.64
Izročilo pok. Janeza Smrke-ta _______________________________________ 200.00
Odseki Z. K. S.
Nanaimo, B. C...................................._............................... 350.00
Montreal, Que..................................................._...._.......... 200.00
Port Arthur, Ont......„................_........._................................. 100.00
Windsor, Ont...................................................................... 180.00,
Calgary, Alta..................................................................... 132.00
Timmins, Ont. _____________________________________________________________ 222.00
Odseki V. P. Z. Bled:
Mountain Park, Alta..............................................................269.00
Hamilton, Ont_________________________________________________________f........ 100.35
Perron Que______________________________________________________________________ 42.00
Skupno Slovenci iz posameznih saselbin in posamično:
Slovenci iz East Coulee, Alta....................................... 144.00
Prekmurski Slovenci, Hamilton, Ont., zbral M.
Hudolin ....._.................................................................. 27.50
Joe Musich, N. W. T........................................................... 17.00
Louis Korošec, Cavers, Ont................................................... 10.00
Anton Stukel, Grand Forks, B. C_____________________________ 10.00
Louis Saje, Central Patricia, Ont............................... 7.00
Skupaj:	$2.762.49
-» K tej vsoti niso prištete poznejše pošiljke iz Port Arthurja, ki so poslali naknadno nad $800.00, zatem dohodki od dveh "Slovenskih dnevov", ki sta se vršila v severnem in južnem Ontario in Quebecu, (Val D'or in Port Wel-ler.ju), zbirka iz Sudburi itd. Povprečno bo torej skupna svota znašala kakor je omenjeno okrog $6.000.00.
Pred nekoliko dni nazaj, nam je pisala rojakinja škraba, stanujoča v Hegersville, Ont. Med drugim nam je pisala takole: "Tukaj ni Slovencev, razen naše družine. Ker sem pa čitala proglas za zbirno akcijo, da bi kanadski Slovenci kupili nujno potreben x-raj aparat in ga poslali našemu narodu, Vas prosim, da mi pošljete nabiralno polo. Bom tudi jaz nekaj zbrala v ta namen med drugim narodnostmi." Zares hvale vreden primer. Upamo da se bodo še ostali rojaki in rojakinje, ki se nahajajo v manjših mestih o-glasili in sledili primeru rojakinje Škraba.
Naslednja dva tedna je treba precej dobro zavihati rokave. Treba je pospešiti in poživeti zbirno akcijo! Odbor apelira na vse organizacije in poedince, kateri še niso prispevali v sklad za x-raj aparat, naj storijo to danes. Odbor apelira tudi na one rojake, ki so prispevali recimo manj kot deset dolarjev, da bi dodali prej-šnemu prispevku, da bi njih prispevek znašal deset dolarjev. Mnogi so to že storili in mnogi bodo storili, ker vidijo potrebo, da se izpolni določeno kvoto. Naj nas bo torej cela .vrsta po dest
dolarjev, ker samo tako nam je zajamčen uspeh zbirne akcije.
Rojaki! Zdramimo se pred resnimi dogodki! Stopimo složno vsi skupaj, kot eden — kot ena sama družina, ki pridno dela in skrbi za svoj obstoj, za svoje pravice. Naj nas prav nič ne moti pri našem plemenitem delu. Naj nas prav tukaj veže vse skupno k utrditvi naše sloge in edinstva, k izpolnjenju kvote za x-raj aparat."
Slovenska Sekcija pri: S. K. J. Slovanov.
RADA BI ZVEDELA
Kje se nahaja J. Brunskole, doma iz Rošanca pri Črnomlju, če bo čital sam ta oglas ali pa če kdo drugi ve zanj, ga prosim da se oglasi, ker imam pismo od njegove hčerke iz starega kraja. Dotična me prosi, da naj bi se potrudila poizvedeti za njegov naslov.
Moj naslov je:
Rozi črnič, R. R. 3.,
St. Catharines, Ont.
Timmins, Ont.
Seja podružnice Sveta Kanadskih Južnih Slovanov se vrši v nedeljo dne 1. septembra v prostorih na 112 Balsam St. N.
Na dnevnem redu so zelo važna vprašanja, ki jih je treba rešiti in katera ne trpijo odlašanja. Zato se naproša članstvo podružnice SKJS, da se udeleži seje. Začetek ob 7 uri zvečer.	Tajnica
Tvoj sin je mlad, on noče biti rob, Potrpi mati, vrnemo se kmalu. Takirat bo drago plačan vsak zločin!" Čez mesec dni, ko smo seno kosili,
Je v jasen dan odjeknil tožen krik......
Po cesti pridrdrali so kamioni, Fašistični banditi so obkolili vas, Kot vragi so se nam režali v obraz, Oropali so nam domove, Zaprli naše fante in može Kot čredo garjeve živine. Tedaj še starci zajokali so na glas: "To niso več ljudje, to so zverine!" Bila je jasna zvezdna noč,
V	žalujoči mesečini je ležala naša vas, Po hišah stok, solze in strah
In vroče prošnje k bogu za pomoč,
Na ustnih starcev je bolestna kletev......
Na materinih prsih je ležalo dete,
v sladkem snu je odpiralo oči,
In še tesneje, se privilo k materi.
Potem je plašno dvignilo glavico
In dahnilo besedo: "Ata".
Mati pa molči
In oči suhe v temo upira
Srce ji pa od bolečine umira
Saj ve, a sama sebi še taji -resnico,
Da oče mora pasti za pravico.
Postavili so jih pred plitvo jamo,
Potem je zaregljala strojnica mrtvaško pesem. . .
Padli so......
Štirideset mladih mož, štirideset, ki bi iradi še živeli štirideset, ki so čakali in hrepeneli Da nam po širni zemlji naše domačije
Svoboda, sreča, mir zašije......
Padli so.......
štirideset domov je zaihtelo, Štirideset materinih src je v bolesti strašni onemelo Ko sem stopal čez poljano, Postal sem in uprl oči v gomilo.
V	zvoniku poldne je zvonilo, Tožno je odmeval glas zvona, Kakor, da bi plakali oskrunjeni domovi, Tihi gaji in samotni bregovi.
Zdelo se mi je, da slišim glas strohnelega srca: "Mati moja, oj zakaj si me rodila? Da živel bi, srečo vžival bi pri tebi? Oh, kako je tesna ta gomila, Za vasjo pa polja zelene
In čakajo na moje žuljeve roke......"
"Tepli so me kot živino,
Jaz pa sem planil, da bi jih pobil —
Pa nisem mogel več, — mrak mi je oči zakril,
Potem sem padel.
Umiral sem počasi,
še enkrat dvignil sem roke,
Ker spomnil sem se nate mati
In zaželel si kot v mladosti zlati,
Da te pritesnem na sirce.
Tedaj so planili banditi
Na glavo so mi zavalili skalo,
Teptali moje so telo,
Krvi še niso bili siti:
Odbili so mi še nogo."
"Padli smo, a ne jokajte za nami,
Glejte, polje zeleni,
Sto in še več junakov
Zraslo iz naše je krvi.!
Sonce vzhaja za gorami,
Nad vasjo že zarja se budi
In oznanja dan, ko nam požene iz krvi, trpljenja Svoboda do življenja!!
šušteršič Franc
Tisoč rojakov po 10 dolarjev in delo bi bilo dovršeno
Kampanja za x-raj aparat ki je sedaj v teku se bliža koncu, še par tednov in rezultat kampanje ki smo jo podvzeli Slovenci v Kanadi, da pošljemo rojakom v domovino poseben dar, (x-raj aparat) bo pokazal koliko smo bili na delu in koliko rojakov in rojakinj je pomagalo pri tej plemeniti zbirki s svojimi prispevki. Tako eni, kakor tudi drugi bodejo lahko ponosni na svoj delež in delo katerega so prispevali in vršili za časa kampanje za tako dragoceno darilo kakor je X-raj aparat.
Gotovo je, da je vsak rojak ali rojakinja poučen ali poučena kaj pomeni eno tako darilo kakor je X-raj aparat za naš narod v domovini, kajti po večini smo imeli že tudi sami opravka z takimi aparati, kakor je tudi gotovo, da nam je v večjih primerih olajšal skrbi, ki smo jih imeli za časa svoje bolezni dokler nam ni tak aparat pokazal ali ugotovil naravo bolezni. Ako nekoliko pomislimo lahko že v naprej vidimo zadovoljstvo tistih rojakov in rojakinj, kateri niso še nikoli imeli prilike, da se poslužijo takega aparata za časa njihove bolezni, katera njim je krajšala veselje pri njihovem napornem delu. Ako to zadevo nekoliko prev-darimo, koliko je vredno pri človeškem življenju tako zdravniško orodje, potem je gotovo, da ga ne bi bilo rojaka med nami, da bi od-
klonil priložiti po svoji' moči in zmožnosti svoj delež v skupno zbirko za nabavo X-raj aparata.
Tisoč rojakov po $10.00 in delo bi bilo dovršeno brez večjega truda in ta svota se nebi poznala rojakom občutno v svojem žepu Zato, daj rojak, pomisli malo, kje bo tvojih deset dolarjev največ pomagalo, ali v družbi in zabavi, ali v tvojem rojstnem kraju onim, ki so tvoje pomoči potrebni in nad vse vredni. Deset dolarjev, to ni svota, da bi naredil v tem slučaju kako pomoto, kajti daruješ
jo narodu, ki je v borbi za pro-cvit življenja in narodne časti daroval zdravje, premoženje in tudi življenje, da ohrani domovino pred večnim suženjstvom.
Brat in sestra ako še nisi imel prilike priložiti svoj delež v to zbirko, stori to še danes pri svojem odseku ali društvu, ali pa pošlji sam na: Council of Canadian South Slavs, 319 Bay St., Toronto, z pripombo, da je tvoje darilo namenjeno v zbirko za X-ray aparat za Slovensko sekcijo. ........ — .......... ........J. Seryak ....
Pisma zastopnikov in naročnikov
Geraldton: Cenjeni tov. urednik. Tukaj vam pošiljam denarno nakaznico v znesku $7.50, to je, za eno novo naročnino, eno ponovno in za zaostalo pol-leta naročnino.
Ravno danes smo poslali na Svet Kanadskih Južnih Slovanov $250.00 za X-raj aparat. Drugo pošljemo pozneje. O uspehu banketa napišem več v par dneh.
Ela Garbas
Timmins: Priloženo pošiljam dve ponovni naročnini. Pravilno pišeta France Zaic in Ela Garbas
Poziv na sejo postojanke SANSa št. 108
Detroit — Seja postojanke SANS-a št. 108 se vrši v nedeljo dne 1. septembra, ob 3 uri popoldne v Slovenskem delavskem Domu.
Seja je velike važnosti radi našega bodočnega dela ter pomaga-nja našemu narodu v stari domovini.
Kakor vidimo se zopet nekaj kuha, zgrinjajo se črni oblaki proti naši z vojno najbolj prizadeti rojstni domovini, ter ovira njeno uspešno okrevanje. Pok. Franklin Delano Roosevelt je rekel, da demokracija mora biti tudi v praksi ne samo na jeziku ali na papirju. Rekel je tudi, da narodi morajo doseči svojo enakopravnost ne glede če so majhni ali veliki, če hočemo da bo vladal mir na svetu. Sedaj se pa dela prav narobe.
Federativna ljudska republika Jugoslavija je dokazala in ob vsakem vprašanju kaže, da se bori prav za načela, ki jih je pokoj, predsednik Roosevelt zagovarjal in zastopal. V njenih izjavah vidimo samo pravično geslo, ki se imenuje: "Tujega nočemo —svojega ne damo!" Oni pa, kateri skušajo razrušiti in razveljavati velike mednarodne obveznosti, ki jih vsebuje krimska in potsdamska
deklaracija se poslužujejo raznih spletk in izzivanj ter provokacij proti svobodni in enakopravni Jugoslaviji.
Taka situacija in zadeve tudi od nas zahteva delati za trajen in pravičen mir, sicer za to, za kar so se naši vojaki borili proti fašizmu. Zatoraj pridite na sejo, ker o vsemu temu bomo govorili na seji obširnejše.
Dalje imamo še za ukreniti vse potrebno o "vinski trgatvi", katero priredimo v nedeljo dne 8 septembra v prostorih Slov. del doma. Čisti prebitek je namenjen za stroške delegatov, ki bodo šli na Vse-Slovenski Kongres, kateri se vrši v New Yorku dne, 20, 21 in 22 septembra.
Torej pridite na sejo in ne pozabite na zabavo "vinsko trgatev" dne 8 septembra. Imeli bomo dobro postrežbo za vse, pa tudi za pete nabrusit.
Pozdrav čitateljem Edinosti.
Tajnik SANa št 108.
France Modic
širiti čitajte in postanite
o jubilejni izdaji Edinosti. Veliko zanimivega smo čitali, videli mnoge slike naših voditeljev tukaj in v starem kraju. List je bil tiskan na 12 strani, pa še ni bilo dovolj prostora, kakor navaja v pojasnilu Uprava lista. Tudi moje je mnenje, da je bilo treba podati slike od urednika Edinosti, glavnega tajnika in blagajnika Zveze, pa tudi dveh neumrljivih delavcev, Johny Kosmrl in Janez Smr-ke, ki sta bila vedno v prvi vrsti za napredne stvari.
Sedaj pa še nekaj! Ko nas je tukaj obiskal prijatelj Lojze Strajner, je rekel: "Nekaj pa imam tudi za tebe." Pomislila sem kako kritiko, pa ni bila kritika, ampak res lepa čestitka naših gozdarjev. Izročil mi je $30.-00, ki so jih medseboj zbrali za X-raj aparat. Prispevali so Lojze Strajner, Janez Flajnik, Jože Hegler in Janez Cesar. V imenu Belokranjske brigade se jim lepo zahvalim. Hvaležen jim bo narod v stari domovini, kakor smo čitali "Majsko pismo."
Mi, v Timminsu delamo z polno paro. Upam da bomo kampanjo izpolnili sto od stotno. Kakor se sliši ne bo Slovenca, ki ne bi prispeval svoj delež. Nekaj šepetajo naši "Lovci", da mora zmagat Belokranjska brigada, kateri priskočijo v pomoč. Kaj pa je z "Lovci" v Sudbury? Ali ni primeren čas za lov? Na delo rojaki, ker čas hitro beži. Kampanjo za X-raj aparat moramo izpolniti, ker ako bi bil slučaj, da jo nismo izpolnili, ne bi bil najlepši glas za nas. Pomislimo malo tudi na to v tem mesecu in pospešimo zbirno akcijo, da bo uspeh sto od stoten.
Marjeta Slak
Timmins: Anica Starič, nam je poslala prej, 17 ponovnih naročnin, sedaj pet, skupaj 22 ponovnih naročnin. V fond lista so prispevali rojak Flajnik dva dolarja, po en dolar: Cesar, Andolšek in Starič. Poslala je deset dolarjev kot čestitko k četrti obletnici lista.
»
Tistim, katerim to sliši
Že star pregovor nam pove, da se med vsakim zrnjem najde tudi neredne sneti. Poljedelski veščaki se trudijo na vse načine, da bi odstranili snet izmed semena za zdravo pridelavo in so prišli do zaključka, da celo sneti delijo v več vrst. To pa zato, da jo zares zmorejo ne samo razločiti kot manj in več škodljivo, ampak da se na ta način prihrani na potrati časa in čim prej uniči V korenine.
Toda žal temu dobimo prav tako snet v ljudski podobi, ki prav tako uničuje sad dobre misli, ovira in škoduje dobremu delu. Po njeni škodoželjnosti jo razločujemo in prav tako sortiramo v manj ali več škodljive.
Nobenega dvoma ni, da je v prvi vrsti za vse to odgovorna vzgoja preteklosti, katera je in tudi danes skuša na vse kriplje utrditi pri človeku namišljeni in-dividualizem. Venomer mu ponuja na zemlji z delom doseženo bogastvo, a z molitvijo zveličanje po smrti — nebeški raj. In v tej nesrečni pohlepnosti za bogastvom na zemlji in zveličanjem po smrti, kar pa preprosti človek le nikdar ne doseže — dobimo poe-
bolnico. Potrebno je eno in drugo. Toda z moralnega stališča, dejstva, da smo z ene strani Slovenci tukaj v Kanadi in z druge strani v Ameriki, je povsem na svojem mestu, da vsak v svoji okolici, deželi kjer živimo in delamo, delamo na zbliženju in ujedinjava-nju nas samih poleg zbirnih akcij, ki so namenjene pomagati bratom in sestram v stari domovini. Verjetno je, da bi nam tudi naši bratje in sestre priporočali na prvem mestu: "Rojaki, ki ste v tujini, kamor ste bili prisiljeni oditi za koščkom kruha — Vaše edinstvo, vaše skupno sodelovanje za eno in druge stvari je to, kar je najvišje zahvale vredno. Ker ako ste skupni in edinstveni, bo vaš moralni, materialni in pa kulturni uspeh boljši in večji." To bi nam rekli, kadar bi jim postavili vprašanje, kaj nam je dolžnost v teh usodnih dnevih, ko se rešuje usoda povojnega sveta, pri tem tudi usoda naših še neosvo-
Giunio,begunec razkrinkan kot agent razbitih vstaških in četniških skupin
Kakor je že znano naši javnosti, da se sedaj klatari po naselbinah nezakoniti gost, nekakšen dr. Mladen Giunio Zorkin, kateri zlorablja svobodo kanadskega naroda v svrho strupene vstaško-četniške fašistične propagande. Z tem v zvezi že nekajkrat preoblečen g. Petar Stankovič, je prinesel članek navodno v "Hrv. Glasu."
V prostem prevodu odgovor se grasi:
"Čitajoč "Maček-vstaški" "Hrv-Glas" od dne 13 avgusta t.l. sem med drugim z lahkoto opazil smrtno zvijanje te skupine vsled dejstva, ker je sneta koprena raz obraz njihovega našemljenega Giunia. Snel jo pa ni nihče drugi kakor v enem svojem govoru, major Branko Vukelič. Razkril je v Giunio, agenta kraljevske-Maček
reakcije. In še si drzne to vstaš-bojenih bratov ^sester sloven- | ko.žetniško glasilo v svojem umi.
rajočem besti napadati majorja
ske Primorske in Koroške.
Maloštevilniki", ki z enim ali Vukeliča, med tem ko brani be-
z drugem izgovorom ovirajo zbirno akcijo za X-raj parat, znašajo moralno odgovornost za nepotrebno prerekanje v naselbinah, da-
dince, ki se znašajo s škodljivim | jaj0 oporo hote ali nehote ruši-
delom proti pohodu nastajajoče nove dobe, miselnosti in povsem novemu razumevanju nastalih problemov in potrebe.
V mislih imam razpisano kampanjo za X-raj aparat. Kakor da je strela počila so tu pa tam pre-bledeli maloštevilniki, sicer tisti maloštevilniki, ki navadno imajo največ prigovora ob začetku vsake akcije, kritizirajo vse vprek in vedno si najdejo izgovor, češ za to nisem član Zveze Kanadskih Slovencev, ker je ta pa ta tudi član. Samo tistega dajte odstraniti, potem bo vse dobro. No, kadar pa pride zbirna akcija na dnevni red, izgovor je seveda drugačen. Bolj prijazen "prijatelj" bo začel naštevati, kako je vse drago, velika draginja, pa pičel zaslužek. Če mu pripomniš, da je treba stopiti v delavsko unijo, tedaj se šele začne križev pot, ki vodi skozi vseh štirinajst postaj na samo goro Kalvarijo. Takim "maloštevil-nikom" so vsi unijski organizatorji, enostavni lenuhi, pripravni živeti brez dela, prav tako uradniki naprednih organizacij, kateri se na račun zbirnih akcij bogatijo, kupujejo v Toronti "vile" in povrhu še kako razkošno živijo.
Prav težko je zbrati spomin razne prigovore, kritiko, obtožbe, sumno, tatvino itd., z čem se navadno posluži "maloštevilnik" v razgovoru. Ne bi bilo zares odveč, ko bi ob priliki razgovora neopazno pristopil stenograf in z svojo šifro zbral vso šaro ter jo ob primernem času podal v javnost, da bi brala in razsodila med kakšno vrsto sneti dotičnik spada.
Ne more biti poštenega Slovenca, ki bi prezrl potrebo X-raj aparata našemu narodu v starem kraju. Prav tako je ne mogoče prezreti potrebo zgraditi otročjo
teljem narodnega edinstva. Torej sovražnikom Nove Jugoslavije, sovražnikom lepšega in srečnejšega povojnega življenja kanadskega naroda.
Zamislimo si v primeru z tem gotovega vaščana v stari domovini, ki se z vso nerednostjo znaša nad člani Lljudskega odbora, nad posameznimi uradniki, nad organizacijo ali sindikatom. Po vsem tem pa začne svoje prispevke ali delež dela prispevati tja v tretjo faro, med tem ko ostali vaščani, da bi zaščiti najsvetejše tekovine domovinske vojne, da bi zavarovali zvesto prisego onih, ki so položili svoja življenja za svobodo in srečo vseh neumorno delajo na skupnosti. Verjetno je, da bi bil položaj takega vaščana ne samo mizeren, ampak prezrt in poznan kot rušitelja narodne skupnosti.
nem zakonito zavezniško stvar.
Če primerjamo odkod pridejo taki napadi in kdo se poganja za zločince, ki jih je narod že zdavnaj obsodil, ni čudno, da vstaško-četniške grupice objemlje strah in trepet pred odločnim nastopanjem majorja Vukeliča. Vsaka njegova beseda jih zadene v živo, to pa tako, da bruhajo iz sebe strupeno in neokusno fašistično godlo. Naši delavci, navajeni trdega dela, si zares ne želijo poslušati tiste, ki jih je narod preklel in obsodil kot izdajalce. Toda vedno so bili in tudi bodejo v bodoče pripravni poslušati govor resničnih narodnih predstavnikov, katerih je prežet v interesu delovnega človeka ter ljudstva v splošnem, a poglavitno v duhu miru in varnosti v svetu.
Giunio menda tudi sam si ne more razodeti, kako je tako nerodno razkril samega sebe prvič kot sodelovalca z sovražnimi silami — okupatorji — in drugič kot beguneca. Namreč on trdi, da je 1943 leta po kapitulaciji Italije stopil v partizane, odkoder je po enem mesecu izginil brez da bi se vrnil. Ali ne nastane vpraša-
gunca, Giunia.
Namreč napada majorja Branka Vukeliča, da je "veliko-Srbin in hrvatožer", zato ker je rekel, da je v teku dveh mesecev izmed kapitulacije in splošne vstaje iz-trebljano z strani sovražnika o- to je: ali v partizane ali pa k
Mačekovo politiko trojnega pakta. On se seveda brani, da to ni res. Toda kdor samo pogleda ta kozvani "Hrv. Glas", bo takoj na jasnem, da si Giunio sam sebi laže. Znano je tudi, da po smrti pok. Radiča, so prišli na gotovo krmilo dvolični elementi kateri eno govorijo, a povsem drugo delajo. Zato jih danes najdemo v taboru onih, ki ponovlja-jo zloglasnega Paveliča.
Po vsem tem pa imajo še toliko obraza, da vprašajo kaj so delali partizani v času med kapitulacijo in splošno vstajo. Partizani so delali to, kar so delale široke ljudske množice, ki so jim pomagale. Organizirali so narodne množice na odpor in borbo, da bi se tako za vse čase rešile maskiranih "demokratov" ia raznih "zakonitih" vodij. To jim je bilo seveda najljubše opravilo, ki so ga pozdravili in se mu pridružili vsi pošteni in miroljubni narodi Jugoslavije. Pojasrtvati njihovo delo takih skupinam kot so vstaško-četniške bi bilo res odveč, pa tudi izpod časti narodne sodbe, a narodno sodbo je treba ceniti in spoštovati. Tisti pa, ki se upira
nje: Kje je pa bil do 1943 leta? narodni sodbi) ki skuša oskruniti Znano je, da sta bili samo dve čast narodnih borceV; ki se potep. strani za mlajše in zdrave ljudi,, lje od vrat do vrat> da bi ogrnil
krog milijon našega naroda. Vsakdo kdor je poslušal in čital govor majorja Vukeliča, bo potrdil, da ni nikdar omenjal izključno po-kolj samo bratov Srbov, kakor se skuša prikazati z strani vstaško-četniškega glasila "Hrv. Glas". Mi, Hrvati vemo, da je večina naših bratov Srbov trpela z strani vstaških zlikovcev. Izgleda da je vstaška gospoda zadeta precej • v živo, ker so razkrita v javnost zlodela njihovih vodij in ker je večina našega naroda uverjena, da je samo skupna borba rešila narode Jugoslavije popolnega pogina.
Postavljajo vprašanje majorju Vukeliču, če bi vedel kaj povedati o klanju "Hrvatov HSS-osovcev" iz Brinja. V primeru z tem so se do čela spajdašili (saj so od nek-
Naj pomnijo ti "maloštevilniki", \ daj- prijatelji pri korito) z vsta-
da bi jih ne prehitela doba in v svoji končni analizi ne našla prav tam, kjer je zares nerodno biti — znajti se med najbolj osovraženimi skupinami ljudskih sovražnikov.
Ljubitelj skupnosti
Oshava-Toronto, Ontario
V nedeljo 1. septembra dan pred "delavskim praznikom" priredimo zadnji letošnji piknik, in to odseka Zveze Kanadskih Slovencev Toronto-Oshawa.' Piknik se bo vršil na mojem prostoru v Colum-busu, 7 milj severno od Oshawe.
Vršile se bodo razne zabave, petje, ples itd. Preskrbljeno bo tudi vse za lačne in žejne tako, da nam ne bo nikdo opešal. Ker je to zadnji letošnji izlet Slovencev, apeliram na rojake od blizu in daleč, da se v čim večjem številu snidemo in zabavamo po svoje.
Dobiček je namenjen za stari kraj, da pomaga našim bratom onostran Oceana. Slovenija je poplavljena s krvjo naših bratov in posuta z kostmi onih, ki so umirali za svobodo naše rojstne domovine. Dolžnost je naša, da jim pomagamo saj morda črez eno leto ali dve ne bodo potrebovali naše gmotne pomoči več.
Za obilno udeležbo Vas vabi: Odbor:
Potokaz: Kdor pride v Oshawo z automobilom mora preiti črez tri luči (Stop lights) in prihodnjo križišče je Ritson Road, z tračnicami. Tu na Ritson Rd. obrnete na levo ali sever (north). Poglej- Redna seja odseka Zveze Ka-te pa na merilo (spedometer) in nadskih Slovencev se vrši v nede-po tej cesti morate voziti 7 milj ljo dne 1. septembra ob drugi uri
Torontčani na piknik pojdemo y nedeljo
Nudi se nam še ena prilika v letošnji sezoni, predno nastanejo mrzli jesenski dnevi, da se udeležimo zabave v prosti naravi, ki se bo vršila blizu mesta Oshawe v nedeljo dne 1. septembra in katero zabavo (piknik) priredita skupno odseka Z.K.S. Toronto in Oshawa.
Na zabavi bo dosti razvedrila, za stare in mlade, n. pr. domača godba, ples, kopanje, kranjske klobase, hamburger, hrenovke in tudi za suha grla ne bo manjkalo tekočine i.t.d.
Tisti ki imajo veselje, da se udeležijo, te zadnje letošnje zabave na prostem, naj pridejo v nedeljo dne 1. septembra točno ob 10. uri dopoldne k Makedonsko- j "iali štev«la koliko so posamično Bolgarski hali na 386 Ontario St. uieIi in Potem umorili, kjer bo čakal Bus in od tam
ško "Danico" in četniškim "Srbo-branom". Prav te dni tudi "Danica" piše o klanju "Hrvatov" v Drežnici da si je malo pred tem pisal na drugo stran "Srbobran" o klanju "Srbov" z strani partizanov v istem mestu — Drežnici. In tako ponavljata skupni napad na majorja Branka Vukeliča kot "veliko-Hrvata in srbožerca", kateri da je pobil nekakšne poštene "Srbe" kot n. pr. borce Miloša Trboviča. Kdo so bili ti "dični srbski" borci kot Miloš Trbovič, najbrž da bi vam slednji mogel povedati. Dobili pa so pošteno plačilo v herojski borbi, devetkrat požgani Drežnici. Preprosti ljudje znamo, da so to bili no-torni zločinci vstaško-četniški klavci, na čelu s znanim vstaškim avstrijskim majorjem in baronom Markovičem in četnikom Milošom Trbovičem.
Ti zločinci, za kateremi joka vstaško-četniška grupa, niso poklali samo štirih Srbov v Drežnici, kakor se to navaja, ampak so v teku dveh tednov sežgali 335 srbskih duš v vaseh: Gostoviči, Škaliči, Nikoliči, Raduloviči in Lokvi, če tudi ne bi zaenkrat ome-
sovražniku. Tretje poti ni bilo, ker tretja pot se je sestavljala v moralni podpori špijonov v korist okupatorja. Bila je torej sestavni del sovražne okupacije. To tretjo dolžnost je vršil takozvani "zakoniti" vodja Maček, med tem ko je menda, g. Giunio osebni poslanec.
Kako da ni mogel niti mesec dni vzdržati pri partizanih? Mar zato, da so slednji kršili sporazum ? In kaj še ne navaja ta zred-čena in z Goebelsovim zapisnikom prepletena skupina. Celemu svetu je znano, da takrat ni bilo še nobenega sporazuma z šubaši-čem. Kaj takega more trditi samo i okoreli begunec, da se je kršil sporazum predno je bil narejen. Tak izgovor res ne drži vode, še manj pa opraviči bežanje iz bor-oen;.- črte. Toda sam po sebi odkriva zlikovne načrte beguncev in izdajalcev, kateri skušajo ponašati in poveličevati propadlega ideologa fašistične propagande in laži — Goebelsa.
Ta revna in uboga skupina razkriva samo sebe z lastnimi kon-tradikcijami in lažmi. Javna je tajnost, ki je znana že po vseh naselbinah, da Giunio zastopa
bomo skupno odpeljaK na prostor piknika. Vožnja na prostor piknika in nazaj v Toronto bo $1.15 po osebi (Return ticket). Vabijo se poleg Slovencev tudi bratje Hrvati in Srbi in druge narodnosti, da nas posetijo ob tej priliki.
Odbor
Istočasno se naznanja članstvu odseka Z.K.S. v Toronti, da se radi gori omenjene zabave vrši -edna odsekova seja v soboto dne 31. augusta ob 8. uri zvečer v navadnih prostorih na 386 Ontario St.
Ker imamo več važnih točk na dnevnem redu, kakor tudi poročilo zadnjega piknika (Slovenskega dneva) se naproša članstvo, da se udeleži seje v obilnem številu in da gornji čas upošteva.
Odbor (taj.)
KIRKLAND LAKE
in 2 desetini. Ne zavite na kake stranska . pota in pri ovinkih bo povsod napis "Slovenski Dan" z kazalom (strelico). Ko prevozite 7 milj in dve destini bo moj napis, in tu na desno boste na mestu.
V Ručigaj
popoldne v prostorih pri rojaku Branišelj-u.
Vabljeni so vsi člani in članice, da se udeleže seje točno ob času, to je 2. uri popoldne.
Ne pozabite v nedeljo dne 1. septembra.
...................................Tajnik ......
Kaj pa zloglasni zlikovci, ki jim je načeloval zloglasni duhoven Vukelič, za katerim tako bridko joče "Srbobran"? Ubili so samo v Drežnici 35 najboljših sinov iz zasede, dočim so v letu 1942 z pomočjo Italijanov in vstašev zažgali Drežnico in odvedli v la-ger smrti 1500 žen, starcev in otrok, kjer je za 15 dni vsled lakote in pretepanja umrlo 196 duš. To so torej tisti "brezmadežni" junaki, ki so se znašali nad neoboroženim ljudstvom, za katerimi vstaška "Danica" in fašistični "Srbobran" jočeta.
Nadalje vstaško glasilo "Hrv. Glas" piše, da major Vukelič nastopa kot diplomat z strašenjem. Resnica je pa ravno narobe. Mi, ki smo poslušali njegov govor, lahko trdimo, da ni izrekel niti ene hujskajoče besede katere so, kar je povsem prirodno svojstvo vam fašističnim zbegancem. Cel svoj govor je posvetil, temeljiti solidarnosti zavezniških narodov, ter razbijanju zaplotništva podžigal-cev za tretjo svetovno vojno, to je tistih, katerim so za vse čase izpodmaknjeni stolčki, kateri pa v obupu skušajo najti izhod samo v krvavi vojni. Takšno nezakonito in protizavezniško misijo vrši vaš Giunio, dočim je major Branko Vukelič zakoniti predstavnik svoje zemlje in kot tak brani obe-
narodno svetinjo, naj si zapomni, da ne uide narodni sodbi kot ne njegovi začasni gospodarji.
V kolikor se tiče majorja Vukeliča in ostalih vodilnih ljudi Nove Jugoslavije, naj pripomnim samo to, da so še preveč skromni, da bi govorili o samemu sebi lično kakor govori našemljeni Giunio, kateri se hvali o "komandi nad 40 tisoč partizanov." Za rokovodi-telje Nove Jugoslavije govore velika dela, katerih ne morejo nobene laži in klevete zakriti.
Pripomnim še to. Vem, da se do skrajnosti poti vstaško-četniška skupina. To ji je za priznati. Kajti sneta ji je raz obraz enkrat in za vse čase varljiva koprena tako, da ji ne bo mogoče nikdar več v kalnem loviti. In to naj zadostuje, ker preprosti delavec, če bi se hotel podajati v polemiko, bi imel dovolj gradiva precej časa v odkrivanju vaših laži in sličnosti vstašev in četnikov, kako so bili bratski odnošaji med vami skupaj z največjimi sovražniki civiliziranega sveta, Hitlerjevim nacizmom in Musolinijevem fašizmom."
Josip Mrzlajk
Patterson dolži ameriško politiko za nered v Kitajski
Kongresni poslanec Združenih držav, Ellis E. Patterson, ki je podal v kongresni zbornici poslancev govor v katerem je med drugim dejal:
"Sedanja nacionalistična vlada v Kitajski predstavlja izključno ene stranke vlado. Glavna ovira, da se ni dosegel notranji sporazum in določilo obsežne demokratične reforme, je politika Združenih držav, katero izvaja odkar se tam nahaja kot posebni poslanik General Marshall. Celotni program za demokratizacijo, poljedelske in industrijske reforme, je opiran z strani ameriške politike v Kitajski.
Mi, moramo vprašati samih sebe odgovornih za nastalo tra-
WINDSOR, ONL
gično situacijo misije Marshall-a, ter iz nje izvleči najboljše pogoje, ki bodo nudili velike dosege za obe državi in mir v svetu, za katerega se zalagamo. Prepričan sem, g. predsednik, da nesrečne sile tako v Kitajski kot Ameriki, so izkoristile sicer sramotno podlago misije posebnega poslanca Marshall-a, za svoje privatne interese na račun kitajske demokracije, ameriške varnosti in miru v svetu.
Kadar koli je nastala kriza, general Marshall, zvest svoji misiji je zahteval premirje notranjega konflikta. Centralna nacionalistična vlada je vedno ponavljala svojo privrženost in pripravnost za mir, medtem ko je po drugi strani reorganizirala svoje sile za nove napade proti Kitajskih Komunistov in drugih demokratičnih sil.
Iz francoščine prevedla K. N.
Ni se domislila, da bi utegnil ta ali oni utrujeni diplomat izbrati kakšen samotnejši kotiček, kjer bi se odpočil predvsem pa pobegnil pred radovednimi časnikarji.
Narobe, Orana je naivno upala, da bo Miguel po napornem delu, iskal irazvedrila v velikih in razkošnih hotelih, v zabaviščih, kjer se shajajo ljudje iz vseh vetrov. Razen tega se je skušala približati posebno vsemu, kar je bilo francosko, ne da bi bila pomislila, da bo morda Miguel iskal družbe rajši v nemških in italijanskih krogih.
Tako je mlada žena brez uspeha tri dni iskala svojega moža. Obedovala in večerjala je v iraznih veliki restavracijah, sprehajala se je po vseh ulicah kjer bi ga utegnila srečati, pridiružila se je celo nekim znanim pariškim časnikarjem, upajoč, da ji bodo ti vendar že pomagali najti Miguela.
Lepega dne ga je pa le zasledila, in sicer tedaj, ko je najmanj pričakovala.
Odzvala se je bila povabilu nekega znanega francoskega časnikairja; spoznala ga je pred več meseci pri svoji sestrični v Parizu.
Bil je mož okrog štiridesetih, zaupen in simpatičen, veder in vsak trenutek pripravljen storiti vse, samo da ugodi kakšni lepi ženski, ail pa izvoha kakšno novico za svoj list.
Orana, vsa mladostna in lepa, se mu je zdela pripravna odskočna deska za vstop v diružbo; ni jo povabil toliko zato, da bi jo poučil o tem in onem, — Orana ga je namreč takoj vprašala po podatkih o španski delegaciji, ne da bi mu omenila ime svojega moža — temveč vse bolj zato, da bi ga ljudje videli v njeni družbi in da bi imel neposredno korist od tega.
Bil je srečen, dla se je lahko nekoliko pobahal pred to lepo žensko in ji pripovedoval razne senzacijonalne novice, ki je o njih trdil, da jih je sam izvohal.
Imel je toliko opravkov s pokloni, da je čisto pozabil namen svojega povabila in na svojo obljubo Orani, da ji bo pomagal izslediti nekega španskega znanca, baje člana španske delegacije. Nepristranski opazovalec bi opazil, idia možakar kaj malo pozna člane raznih delegacij, kajti mož, ki ga je Orana tri dni zaman iskala, je sedel v njuni bližini, v družbi dveh gospodov, ne da bi ga bila Orana in njen spremljevalec opazila.
Orana je verno poslušala svojega novopečenega znanca, upajoč, da bo izvedela mnogo važnih novic, ki bo z njimi presenetila Miguela, češ, kako 'dobre zveze je imela v ženevi in iz kako zanesljivih virov je dobivala razne novice. Prav ko se je vrli časnikar trudil da bi ji razložil namen takratnega zasedanja Zveze narodov, je mlada žena na lepem opazila na drugem koncu dvorane svojega moža.
Sedel je v najbolj oddaljenem in najmirnejšem kotičku in večerjal v družbi dveh gospodov. Nehote so njegove oči poromale po gostih in se nenadno ustavile ob Oranini mizi. Mladi mož se je nenadno živo zganil. Na njegovem resnem obrazu se je zazrcalili presenečenje, prav v trenutku, ko ga je Orana zagledala in vzkliknila sama pri sebi: '
"Vendar že!"
Čeprav presenečen, se je Moreno obvladal. Obsedel je pri svojih tovariših, morda pri svojih gostih, kakor 'da se ne bi bilo nič zgodilo. Gospoda ob njegovi mizi sta bila že starejša od Morena; sodeč po njuni zunanjosti, sta bila Španca, kakor on. Miguel ju je spoštljivo poslušal in si zdaj pa zdaj kaj zabeležil v zapisnico, ki je ležala pred! njim na mizi.
Orana še slutila ni, da bi utegnila zbuditi družba tujega moškega v Mofrenu kakršen koli zli sum. Videla je samo, ikako dobro se zna njen mož obvladati, in to jo je zjezilo. Rajši bi videla, da bi bil nnejevoljen zaradi njenega prihoda, kakor pa tako ledeno ravnodušen. . .
Kislo je požrla svoje razočaranje, potlej se je pa obrnila k svojemu spremljevalcu:
"Ali morda poznate tiste tri gospode ob mizici na koncu dvorane," ga je radovedno vprašala.
"Vsi trije so plemiči."
"Da, pozna se jim, da so Španci. Rada bi pa vedela njihova imena." Mlada žena ni odnehala.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Redna mesečna seja odseka Z. K.S. v Windsorju se vrši v nedeljo dne 1. septembra v prostorih na vogalu Richmond in Cadilac St. Začetek seje ob 2. uri popoldne.
Na dnevnem redu so važne društvene zadeve in pa poročilo o pikniku (Slovenski dan) v Port Weller-ju St. Catharies.
Uljudno so vabljeni tudi člani dramskega odbora in tudi vsi naročniki lista Edinosti, da se za gotovo udeležite te seje, ki se začne točno ob 2. uri popoldne.
Tajnik
Detroit, Mich. USA.
Seja podružnice št. 1. SANSa se bode vršila v soboto dne 7 septembra ob pol osmih zvečer v Slovenskem narodnem domu ,na 1753 John Rd.
Vse članstvo, zastopniki društev in ustanov se uljudno prosijo, da se te važne seje gotovo udeleže. Izvoliti moramo 2 delegata ali delegatinje za tretji Vseslovanski Kongres, ki se vrši v septembru mesecu v New Yorku.
Tajnica.
To je tragedija in propast Mar-shallove misije. Končno sedaj je jasno, da njegova misija ne bo dosegla uspeha. Zato je povsem pravilno nasloviti centralni nacio-nalnistični vladi, da se ne zanaša na daljno pomoč od Združenih držav dokler ne spremeni fuda-mentalno karakter svoje notranje politike na podlagi načrta, ki ji je bil predložen 15 decembra lansko leto. (Načrt je uvideval potrebo formirati vlado od vseh političnih strank in grupacij, katerim naj bi bila zajamčena popolna enakopravnost v političnih in ekonomskih zadevah).
Chiang-Kaišek, kateri igra vlogo diktatorja je v svojih izjavah vedno ponavljal pripravnost za mir. Tako isto so ponavljali reakcionarni krogi in zvračali krivdo za nove spopade na Kitajske Komuniste, češ da izvajajo nove vojne operacije, zavzemanje novih položajev itd. Toda nobenega dvoma ni, da ima kongresnik Patterson prav, da je vse to izključno delo ameriške politike v sporazumu z kitajskimi fevdalnimi in kapitalističnimi krogi, da se spreči demokratizacijo in edinost kitajskega naroda.
HOČEMO MIR VREDEN ONIH, KI SO NAJVEČ ŽRTVOVALA V VOJNI
(Iz 1 strani)
očividec, kako se je to dogodilo.
Mi hočemo mir, toda pravičen mir, dostojen onih, ki so doprinesli največje žrtve v tej vojni. Toda mi nočemo mir pod vsako ceno, ker smo ga precej drago plačali. Mi nočemo plačati več kakor smo plačali niti ene pare za mir. Mi ne damo niti pedenj svoje zemlje, ki po pravici pripada nam, mi ne damo kar je našega, ali mi želimo mir, želimo najboljše odnoša-je z vsemi zemljami.
Ko danes govorim o zemljoh katere od teh so bile z nami v zavezništvu v teku vojne, katere pa danes zavzemajo napram nam zelo čudno stališče, ne mislim na te zemlje kot velino. Mislim pa na peščico ljudi, katera skuša naprtiti na pleča narodom teh zemelj svojo voljo, za katere pa ne more nihče trditi da niso ti narodi demokratičnih nazorov. Narodi teh zemelj so demokratično nastrojeni
melj skuša predstaviti pravo stanje v svetu v krivični luči ter podžgati ljudstva proti narodov, kojih so težnje za pravico in mir.
Danes neobstojata več dve fronti: zapadni in vzhodni, vzhodne in zapadne zemlje. Ne. Danes se postavlja vprašanje demokracije oz. vprašanje resnične demokracije in reakcije. Reakcija je v vseh zapadnih držav kakor jo je tudi pri nas. Prav tako so demokratični elementi v Angliji kakor v vsaki drugi državi. Za to moramo danes mi, kateri težimo za pravico in mir, biti budni, kakor morajo biti budni vsi drugi narodi kateri mislijo človečanski, kateri mislijo demokratično in kateri se žele izogniti nove vojne avanture raznih reakcionarnih imperialističnih klik.
To je kar se danes postavlja, to sta dve fronti: front demokracije in miru, ter front reakcije in raznih provokatorjev, toda nikakor
in želijo mir prav tako kakor ga, pa dve fronti, zapadna in vzho-
želimo mi. Toda reakcija teh ze- dna."