S70 Acta Chim. Slov. 2023, 70, (3), Supplement Društvene vesti in druge aktivnosti Čas velikih sprememb prof. dr. Janez Košmrlj Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani glavni in odgovorni urednik v obdobju 2003–2005 Acta Chimica Slovenica je kot nacionalna znanstvena revija sicer maloštevilnega naroda po zaslugi entuziazma in požrtvovalnega dela urednikov pred mojim nastopom funkcije dosegla osupljiv uspeh (Slika 1). Konec leta 2002, na začetku svoje znanstvene in pedagoške kariere, sem na željo, pobudo in spodbudo profesorja Andreja Petriča sprejel dela in naloge urednika revije. Kot sourednik se mi je pridružil profesor Aleksander Pavko, ki je že prej poma- gal prof. Petriču, kot tehnični urednik pa g. Vinko Volk. G. Volk, ki je z neverjetnim občutkom za tehniko takrat skrbel za nemoteno delovanje rentgenskih difraktometrov na fakulteti, je na enak način sprva neformalno pomagal pri nastajanju revije in urejanju spletne strani ter nekoliko pozneje postal tehnični urednik. Prof. Pavko in g. Volk sta bila polna dobre volje in energije in bili smo sanjska ekipa, ki lahko premika gore. Acta Chimica Slovenica je leta 2000 dosegla faktor vpliva 0,161, ki se je v letu 2002 dvignil na 0,538. Število ro- kopisov znanstvenih in strokovnih prispevkov, poslanih v objavo, je takrat zaradi vse večje prepoznavnosti revije hitro naraščalo. Dva odstavka obveznega poročila za leto 2003, ki sem ga pripravil za Oddelek za informacijsko infrastrukturo Ministrstva za šolstvo, znanost in šport, sta se glasila: »V letniku revije Acta Chimica Slovenica 2003, 50 so izšle štiri številke s skupno 69 originalnimi znanstvenimi in strokovnimi prispevki na skupno 814 straneh. Od tega je bilo 46 znanstvenih člankov, 12 kratkih in 11 strokovnih prispevkov, ena predstavitev knjige in dva komentarja.« in »Na internetu na strani http://acta.chem-soc.si objavljamo elektronsko obliko revije, kar povečuje branost in medna- rodno odmevnost revije. Članke, objavljene v reviji, so v kratkem času po izidu elektronske oblike povzeli ISI Scien- ce Citation Index Expanded (Web of Science), Current Contents (Physical, Chemical and Earth Sciences), ISI Alerting Services in Chemical Abstracts. Na spletni strani http://acta.chem-soc.si je mogoče zaslediti več kot 950 po- vezav predvsem iz tujih knjižnic, univerz in drugih znan- stvenih ustanov. Tiskano izdajo revije izmenjujemo s prib- ližno 30 knjižnicami po svetu. Poleg znanstvenih in strokovnih člankov ter predstavitev knjig smo objavili tudi društvene vesti in seznam diplomskih, magistrskih in dok- torskih del v letu 2003 v Sloveniji.« V tem letu, 2003, je v uredništvo prispelo 110 roko- pisov, že na začetku leta pa je postalo jasno, da bo število rokopisov kar hitro naraščalo. To je zahtevalo takojšnje spremembe v delovanju uredništva. Ena od številnih je bi- la povezana s postopno digitalizacijo postopkov, kar je omočilo boljši pregled nad stanjem rokopisov. Predhodni način nadzora je namreč temeljil na kratkih beležkah o ro- kopisu na papirju, ki so vsebovale ime avtorja in recenzen- ta, predvsem pa na dobrem spominu urednika. Naraščajoče število rokopisov, prispelih v uredništvo, pa je poleg izdatnejšega dela za malo uredniško ekipo ponu- jalo enkratno priložnost za selekcijo objavljenih člankov in s tem dvig standarda in kakovosti revije tako na strokovni kot na oblikovni ravni. Za izboljšanje predvsem slednjega smo se s sourednikom in tehničnim urednikom lotili izdatnega stilskega urejanja in poenotenja člankov pred objavo, da so S71 Acta Chim. Slov. 2023, 70, (3), Supplement Društvene vesti in druge aktivnosti dobivali čedalje bolj enotno podobo. Avtorje smo prosili, da za svoje članke pripravijo grafične povzetke, ki so od druge številke Acta Chimica Slovenica 2003, 50, naprej obvezno spremljali objavo (Slika 2). No, na začetku smo zaradi slabe odzivnosti avtorjev grafične povzetke pripravljali kar sami v uredništvu. Da bi bilo v objavljenih člankih čim manj na- pak, smo takrat vpeljali »krtačne odtise«, ki smo jih pred končno postavitvijo revije avtorjem poslali v pregled in popravo. Skupaj s kolegoma v uredništvu smo potem vnaša- li popravke napak, ki so jih predlagali avtorji, pa še mnogo drugih, ki smo jih med pozornim prebiranjem besedil našli tudi sami. Proces izboljšanja je bil seveda počasen, vendar je vloženo delo vodilo do povečanega zanimanja do objavlja- nja v reviji Acta Chimica Slovenica; s tem pa spet do poveča- nja dela majhne uredniške ekipe … Tako smo po vzoru uve- ljavljenih založniških hiš čedalje več tega dela prelagali na avtorje z neprestanim posodabljanjem navodil za pripravo rokopisov in pa z vztrajanjem, da se avtorji navodil držijo, kar je bilo večinoma daleč od samoumevnega. Osnovni pogoj za priznanje nacionalne strokovne re- vije v mednarodnem prostoru je njena cena v očeh domače znanstvene srenje. Presenečen sem bil, kako neverjetno nizka je bila takrat cena naše revije s tega vidika. To se je odražalo v pogosto neverjetno dolgih, površnih, nekritič- Slika 1. Del besedila dr. Jureta Zupana v Acta Chim. Slov. 2002, 49, S66. Slika 2. Zunanja podoba revije Acta Chimica Slovenica leta 2003 in 2004. S72 Acta Chim. Slov. 2023, 70, (3), Supplement Društvene vesti in druge aktivnosti nih recenzijah številnih domačih strokovnjakov, ki smo jih prosili za recenzije v stilu: 'saj za Acto je dobro'. No, pa tudi marsikateri rokopis, poslan v objavo, je bil v tem kakovo- stnem razredu. Po vzoru uveljavljenih mednarodnih revij smo pripravili »ocenjevalni list« in dodatna navodila, ki naj bi recenzentom pomagala pri pripravi strokovnih ocen ro- kopisov (Slika 3). Rekordni čas, ki ga je neki rokopis preži- vel pri recenzentu leta 2002, je bil 12 mesecev. V nasled- njem letu nam je ta čas uspelo skrajšati na pol, kar je bilo še vedno daleč od sprejemljivega. Za dvig kakovosti sem se s sourednikom odločil, da je čas, da vsak rokopis ocenita dva strokovnjaka s področja in da je vsaj en recenzent iz tujine. Razumljivo, za slabe rokopise, poslane v objavo, so bili av- torji pripravljeni čakati na recenzijo dolgo, kakovostnejše prispevke pa so ob dolgi, pa tudi nekakovostni recenziji ra- di umikali iz uredništva in jih poslali v objavo drugam. Se- veda je bilo takšno pravilo lahko postaviti, težje pa realizi- rati, saj sva sourednik in jaz za vse prispele rokopise sama iskala recenzente, povabilu pa se jih navadno ni odzvalo veliko niti iz domačih niti iz tujih krogov. Ni skrivnost niti to, da k vidnosti revije pripomorejo pregledni članki. Sourednik in jaz sva bila aktivna tudi na tem področju, čeprav na začetku prav posebnega uspeha ni bilo. Medtem ko mi je od nekaterih tujih znanstvenikov uspelo izvabiti vsaj obljubo, da bodo prispevali, sem imel precej manj sreče pri domačih. Na prošnjo za pregledni članek je poveden eden od odgovorov, citiram: »Objava preglednega članka v Acti bi škodila mojemu ugledu v mednarodni javnosti.« Požrtvovalno delo s sourednikom in tehničnim ure- dnikom je ob izdatni podpori takratnega predsednika Slo- venskega kemijskega društva profesorja Venčeslava Kauči- ča v treh letih mojega urednikovanja vodilo do velikih sprememb. Skupaj smo preoblikovali uredniški odbor in končno odprli možnost, da v vlogi sourednikov (Associate Editors) s posameznih področij sodelujejo izjemni sloven- ski znanstveniki. Tako je profesorica Marija Bešter Rogač prijazno sprejela funkcijo urednice za področje fizikalne kemije, profesorja Matija Strlič in Mladen Franko pa za področje analizne kemije, za katero je bilo takrat največ prispevkov. Profesor Alojz Demšar je skrbel za prispevke iz anorganske kemije, profesorju Andreju Petriču pa sem bil hvaležen, da je prevzel organsko kemijo (Slika 4). S so- urednikom sem se trudil pokriti vsa druga področja. Prof. Petriča je kmalu za tem, ko je leta 2004 postal prodekan na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo, med področ- nimi uredniki zamenjal profesor Bert U. W. Maes z Uni- verze v Antwerpnu. Tako smo našo revijo počasi, a vztraj- no internacionalizirali, ustanovili pa smo tudi mednarodni uredniški odbor (Editorial Board), ki je bil takrat zelo ak- tiven, predvsem v privabljanju tujih piscev znanstvenih in preglednih člankov. Na moje vabilo so se prijazno odzvali in sprejeli vlogo v uredniškem odboru profesorji Mahesh K. Lakshman (The City College and The City University of New York), Janez Mavri (Kemijski inštitut), Jiři Pinkas (Masaryk University Brno), Wolfgang Buchberger (Jo- hannes Kepler University), leta 2005 pa so se pridružili še profesor Günter Grampp (Graz University of T echnology), profesor Danijel Kikelj (Fakulteta za farmacijo) in profesor Friedrich Srienc (University of Minnesota). In oblikoval se je svetovalni uredniški odbor (Advisory Editorial Board). In čas je bil, da je Acta Chimica Slovenica dobila tudi novo, privlačnejšo podobo. Na sestanek sem povabil aka- demskega slikarja, gospoda Simona Kajtno, in skupaj s so- Slika 3. Ocenjevalni list iz tistega obdobja. S73 Acta Chim. Slov. 2023, 70, (3), Supplement Društvene vesti in druge aktivnosti urednikom in tehničnim urednikom sem mu hitel razlaga- ti naše želje in ideje ter mu pokazal nekaj naslovnic drugih mednarodnih revij. Po približno enem mesecu smo se po- novno dobili. Prof. Pavko in jaz se spomniva, kako je g. Kajtna pod pazduho prinesel zvitek papirja z osnutkom, in ko ga je odvil, smo vsi trije uredniki enoglasno vzdihnili: »To je to!« Acta Chimica Slovenica je leta 2005 dobila novo celostno podobo (Slike 5–8), med drugim večji format in dvokolonsko postavitev besedila. Privlačne naslovnice so z vsakič novo naslovno grafiko oglaševale enega od objavlje- nih člankov (Slika 8), zadnja stran pa je bila namenjena reklami katerega od sponzorjev revije. Dobila je tudi novo obliko internetne strani (Slika 7). G. Volk se je moral nato naučiti še uporabljati program InDesign, ki je zamenjal MS Word pri postavitvi sprejetih člankov za objavo. Tisk revije je bil dogovorjen v Tiskarni Skušek v Lju- bljani, tam sem se s sourednikom in tehničnim urednikom z veseljem oglasil pri gospe Darji Koderman – ta nam je v pregled in odobritev pokazala prvo natisnjeno platnico, ki je privrela iz stroja. Za prvo številko v novi podobi je z velikim veseljem prispeval pregledni članek na temo napredka kemije divo- dikovega trioksida (HOOOH) profesor Božo Plesničar (Acta Chim. Slov. 2005, 52, 1–12, Slika 6 desno). Ne, to ni zmanjšalo njegovega ugleda v mednarodni javnosti, o tej temi je pozneje objavil številna znanstvena dela, pa tudi pregledni članek v prestižni reviji Chemical Reviews. To leto so pregledne članke prispevali še profesorji Jeffrey B. Arterburn (New Mexico State University), An- dreas Taubert (University of Basel) in Bhanu P . S. Chauhan Slika 4. Kolofon revije v začetku leta 2005. S74 Acta Chim. Slov. 2023, 70, (3), Supplement Društvene vesti in druge aktivnosti Slika 5. Vzorčna platnica nove podobe revije Acta Chimica Slovenica. Slika 6. Vzorčna stran z grafičnimi povzetki in dvokolonska postavitev prvega članka v l. 2005. Slika 7. Vstopna internetna stran ACSi leta 2005. S75 Acta Chim. Slov. 2023, 70, (3), Supplement Društvene vesti in druge aktivnosti Slika 8. Zunanja podoba revije Acta Chimica Slovenica leta 2005. Slika 9. Del zapisnika 14. seje Senata Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo (25. 2. 2005). (City University of New York at The College of Staten Island). Na osnovi moje izbire in idejne zasnove je g. Kaj- tna izdelal naslovne slike vseh številk revije. Spomnim se priprave naslovnice za četrto številko v letu 2005, za katero je prof. Chauhan prispeval pregledni članek na temo stra- tegije »meatball-spaghetti«, pri kateri silikonski nanoreak- torji (špageti) generirajo in stabilizirajo nanoobjekte (mes- ne kroglice). To se mi je zdela izvrstna iztočnica za nekoliko bolj kulinarično obarvano naslovno grafiko, ki bo zagotovo pritegnila oko bralca. Zamislil sem si fotogra- fijo trenutka, ko čisto prave mesne kroglice v paradižniko- vi omaki, pomešane s pravimi špageti, padajo iz lonca na krožnik. G. Kajtni sem natančno razložil scenarij in ga prosil, da to upodobi. Čez kakšen teden mi je sporočil, da so doma za realizacijo projekta ves teden kuhali mesne kroglice s špageti in eksperimentirali s fotoaparatom, ven- dar z rezultati ni bil zadovoljen. In ker se je družina nave- ličala omenjene jedi (da ni šlo vse skupaj v nič, so jo seveda vsakič pojedli), se je odločil za nekoliko drugačno upodo- bitev (Slika 8 desno). G. Kajtna ni obupal, mogoče so bili moji nasledniki manj zahtevni glede naslovnic, in z revijo Acta Chimica Slovenica in Slovenskim kemijskim dru- štvom uspešno sodeluje še danes. Tudi midva še danes so- delujeva, ko mi pomaga pri moji strasti do grafične, bolje rečeno, umetniške upodobitve naslovnic znanstvenih člankov moje raziskovalne skupine. Ne morem se bolj stri- njati z mislijo, ki sem jo nekje slišal: »V znanosti je umet- nost in v umetnosti je znanost.« S76 Acta Chim. Slov. 2023, 70, (3), Supplement Društvene vesti in druge aktivnosti Dosežke in spremembe revije sem imel čast predsta- viti na 14. seji Senata Fakultete za kemijo in kemijsko teh- nologijo – »Člani senata so spremembe pri reviji pozitivno sprejeli« (Slika 9). In nikoli ni zmanjkalo novih idej. Da bi revijo Acta Chimica Slovenica ponesli v svet, smo s pomočjo g. Kajtne pripravili zloženko, reklamni pamflet, ki smo ga »goreči privrženci Acte« delili npr. na konferencah, ki smo se jih udeležili (Slika 10). Sam sem jih zajeten šop septembra 2005 odnesel v Brno, kjer sem jih s prijaznim dovoljenjem profesorja Milana Potáčka, organizatorja simpozija 11th Blue Danube Symposium on Heterocyclic Compounds, delil med udeleženci konference. Tako je tista tri leta nastajala Acta Chimica Sloveni- ca. Teh neverjetnih let ne bi bilo brez številnih oseb, ki jih v tem kratkem »potopisu« omenjam, niti brez avtorjev in recenzentov, ki so v zgodbo verjeli. Še posebej in še enkrat naj omenim profesorje Andreja Petriča, Aleksandra Pav- ka in Venčeslava Kaučiča, gospoda Vinka Volka in gospo- da Simona Kajtno. Prav tako sem hvaležen ekipam, ki so po mojem odhodu to pot nadaljevale in revijo dvignile na še višjo raven, da je postala slovenska znanstvena revija z najvišjim faktorjem vpliva (Slika 11). Po izidu zadnje šte- vilke revije v letu 2005 sem se od uredništva poslovil, da sem se lahko posvetil raziskovalnemu in pedagoškemu delu. Slika 11. Objava v Delu 26. junija 2009. Slika 10. Zloženka.