Novice izhajajo v Ljubijaui vsak teden dvakrat, nam reê v sredo in saboto. £ Tečaj XL narodskih v f reci i Odgovorni vrednik Dr. Janez Bl^iweis O Veljnjo za celo leto po pošti 4 fl., scer 3 fl.. za pol leta 2fl. po pošli,peer 1 fl.30kr ±A saboto januari a 1853. Ldst 3. Nehvaležni sinovi kadeř cas za to pride vzd ignés, se lahko kalijoči i Po serbski národní.) krompir vun vzame, brez lia bi se koreninice po škodovalo. Živila mať devet sinov Samo z rokó in preslico; Preživi in oženi vse. Al ko jih izženiía je , Sinovi tak marnjujejo : Kako pa se imajo g r e b e n i c e saditi? viti. o d t e r g a n e kalí a i i To je treba skerbno opra Hobra kal ali grebenica (Ableger) mora biti pavcov dolga, mora imeti veliko in lepih „Oj naša mať naša nečasti do korcninic in mlađega perjiča; tudi ne siné dolgo žu Da b' hotla starka paé iti In se podati v gojzd zelen , Da b' jo ujedla kaka zver.*; Ko je začula stara mať. 8e grozno milo ji çtori, Pa vzame svojo palico Podala se je v gojzd zelen. Nihče nazaj je klical ni nej zemlje da ne zvene. Da hitro in lepo rasejo, mora biti njiva prav zrahljana irt cisto povlečena. Prav je če se med > Le vnuka dva jo kliceta: Vernitc mati se nazaj hi 11 Ni hotla mať verniti se. Jo sreća svoti Dimitrij, Tak govori svet Dimitrij : „Vi stara mať vernite seiu Poslušala ga stara mať, Poverne se nazaj domu. Doma bilo devet sinov Devet sinov devet kamnov, Devet sináh devet stebrov ; Vnuka pa golobea dva, S stebra na steber letata. V I O K <7 j; W 1 I V V V II Ul I lav j V I m l I . \y Ol/ 111 c 11 li — stem časom, ki je semenski krompir zavolj kali vsajen, njiva se enkrat preorje in povleče, kamor se bojo grebenice sadile. Pomoći kmalo potrm po hleven dež zemljo, se zarasejo o malo dnèh gre benice popoJnoma in rasejo veselo, da je kaj! Kdor ma le majhno njivo krompirja in priložnostmu pervi as včasih prilivati, naj stori to, zakaj delo se mu Kako zamore kmetovavec semenskega krompirja izhajati polovico (Dalje in konec.) Vprašanje je zdaj : kako naj se ravna s moč, popřej kakor scer. bo obilno splačalo. Sploh naj se ravná tako, kakor se s sadikami (flancami) zela in repe ravná. Kdor hoće veliko polja na to vižo z grebeni čami posaditi, zamore to tudi s plugom (drevesom) opraviti, kakor se scer celi ali na kosce zrezani krompir sadí; v brazdo pol dobrega čevlja saksebi se ena kal zraven druge po strani položi in z drugim razorom pokrije tako, da zunanji ko nec kali s peresci vred viin gleda. Kdor pa noće z vsim semenskim krompirjem tako storiti, naj delà takoJe: Krompir se vsadí po navadi, vendai 5 Berž ko je za ce ali takim krompirjem, iz kterega si hoćemo pavcov visoko nad zemljo pognal, se nekoliko kali r odo vitne kali ali grebenice pridobiti? tam kjer jih je obilo iz enega krompirja se poka Plitvo pod zemljo naj se dene zato namenjeni krom- zalo in gosto zraslo, skerbno s korenínico viin vza pír. VSak bo O u un »tuum i\c*i , w iiJt>, 111 ociui, rvarvui auiu ^un icrvn. v /jaui^iu pa po tem skerbno iz zemlje vzameš, zamoreš kali od krompirja tako, da se, kadar je njiva vlažna tikama krompirja odtergati, in jih potem vsaditi na (mokra), z matiko zemlja od krompirja odkoplje, s špičastim količem do krompirja pomaga in zroko od krompirja kal odterga. so se enkrat ali tednih kal pognal ; ce ga me in sadi kakor smo gori rekli. Vzamejo se pa kjer ti bojo dobro rasle. Ostali krompir, kte Če pa le celo malo krompirja za seme imaš, denitega še njivo, remu si kali potergal, je še dober za živino. enkrat nazaj v zemljo ste očeša kaliti začnó ? da o ali tednih še Če krompir v verste sadiš ? so dosihmal spale. Dobro je. ako se semenski krompir, kteremu delj saksebi kot po navadi, se zamore to, kar krom pirja manjka, potem z grebenicami posaditi m na se kali potergajo, na spomlad bolj z go dej p 11 j w iiiuujnu ^ jMMx in /i i. u^uivciiui ^ JIJL I I to vižo s polovico semenskega krompirja izhajati. A t m m m m - Va » * v % ov oťuui,«u ""»j » Jl |Ako mislis, da krompir s tem oskodješ, zemljo dene, kakor se krompir navadno sadi. Zbêri mu odvečne in goste kali odtergaš, se motiš pa za to kakošno zemljiše blizo hiše na g or k em ostale kali bojo še moćnejši in rodovitniši. V 1 ••• ' 1 Vt 1 VT - 1 • V • n 1 1 • m ako sonenem kraji, in položi ga blizo enega zraven rr kÀ druzega, sej ni treba, da bi delječ saksebi sajen bil, ker se kmalo spet i druzega v rasti zatirovati ne more. Tudi se zna semenski krompir na dile položiti in z rahlo zemljo Vse to so s kušn j e poterdile in pokazale na to vižo se 9 da zemlje vzameA tedaj eden i) veliko semenskega krompirja prihrani, ker se vse rodovitne kali za izrejo krompirja obernejo; - ) ves pridelk je enake lepe debeiosti VJVUI^II^III lliuiupil 1H4 Uliv |J V/lv MJ III 111 ¥i JI U Hl v /^VUIIJU ^ p w V> C* |J1 UlVia j V V JIIUIW It UtOVH^U * ali s peskom osuti 3 perste visoko. Če dile potem, 3) ce bi res biio, da krompirjevo perje zaénè za vo'j gnjU°^eSa krompirja sahnéti in gnjiti se odvraćala s tem krompirjeva bolezin. 5 bi v k ti a t k kteri se še nekoliko moke Ta način krompir saditi je posebno za kmeto- hiebc » ni c j v/ iviAn , jru vi UMuiiu iv if i j . I/l I u t IV ni rviuj, uujv » oi iiiiuuvtii/i ^ivuan IJV ^ njci og AUI nu kerč ga prime porokah, vpadeniga obraza eonce, ti pa se oberni k naj vikšemu okoliša hribu m son ca a tiši pene iz ust, na zadnje omedlí. Hitro pošlejo ko sonce na njega ertiček trake hiti, reci: r kralj! lej po zdravnika, ki mu da bljuvílo, da revše iz sebe izmeče, kar je ravno povžilo Drugi dan je bilo spet zdravo. kosčike kruha Dvéma konjama denči na Kakor je starček povedal, se je tudi zgodilo. Mîa goro dospěvši gledajo željno tje kjer ima sonce je dal popotni kočij troj hlebčkov zlo ples- iziti; podučeni pa sin zrč na naj veči umol, in ko sonce njiviga kruha, s kteriga je pa poprej plesnino obri- na njega verhuuec posije sal. klati : veli : svetla krona! cr lej Kmalo po povžitim kruhu ju začne strašno sonca". Kralj ga na ramo potreple rekoč: ti si pogo-zdravnik na pomoć poklicanjima da berž pri- dil! Mladenci pa rupijo na-nj z vprasanji: kako, da si mernih zdravil in jima pusa; eniga je otel j eden pa je drugi dan po hudi koljiki poginul; nič dru žiga ti gledal od sonca proč? vender veli on sim ga — » ~— r ...... ~—.r"• " se ni našlo v zelodcu, ko povžiti kruh prej zagledal ko vi. Še več tacih žalostnili zgodb bi vedili povedati. kraljevi uganiL boste omenjeni popolnoma resnicni zadosti v se bojim Sin domů pridši rece očetu: to sim že po volji ali ta, ki nam jo je danes naložil, bo naj dokaz škodljivosti plesnjivih jedil Da se tedaj taka nesreća ne primeri, je treba skerbno varovati kruh in vsaki živež plesnobe nrt i r « tt v , i 5 presegla tvojega uma moč. Povej jo mu starček veli. Mládenec nastavi: „kdor bo ne obut ne bos přišel", bo zadel drugo uganko. Starček se nasmeje rekoč : ta je lahka, pa je ven To pa se zgodi nar boljši s tem. da se kruh der nobeden uganul ne bo kakor ti. Različno bojo ugi in vsak živež na tacih krajih spravlj so i" TC7WIV t.ii» u«, luviu niajiu C5|ua»ija , rvi au ^ u u i bali dečki, pa tudi različno bo v$aki po svoji đozdevi in zračni, ker plesnjina je stvar, klera se naredi napravljen přišel: eni samo v kopitcih (\Vo!lenfuss*r>ckel) iz mokrotě in gorkot drugi zitam Ko se kruh péče, naj se ne skopari z boljšim eno obuto, • 1 « i % v * rta V - ^ v enim kopitcu pa v enem postolu; spet drusri z j naj se dob z drugo boso nogo; ti pa odparaj podplate P ? naj bosi » njim takole ravná: Ko se kruh iz peči vzame se dene nar poprej en hlebec, ko je še zlo vroc, tode pažljivo (ker scer hleb rad od znotraj votel pregled. postane) in tako, da se na z^ornjo «korj in po peki ž od svoje obuće, da bote nogi od zgor obuti, spod pa poloz ker tako kralj tudi misli. Xapovedani dan svane in dečki hitijo h kralja na Podučeni sin dvigue nogi eno za drugo, pre- y pričati kralja, da ni ne bos ne obut. „Pravo, pravo veli kraîj „ti 8Î , pogodi! u moj síňko, že v drugo mojo rnisel Ostromirovoj spiskoj44. Predgovor mu je prídjan v českem, poljskem, ruskem, serbskem in bulgarskem pojutemjem se narečju. Ti evangelij je bil pisan 1056 in 1057 v No v Zdaj jim tretjo uganko napové: y> borno tukej spet zbrali, in kdor bo za klobukom go rod u. Cena mu je le 1 for. sr. e è m naj I e p š o r o ž o p r i n e s e 1, bo naj važne jo za Da je serbska vlada prepovedala knjige, ki so »netko resi! u Radoveden zadnje tiganke v pravopisu Y7uka Stefanovica in drugih pravopisih pí-starćek sina kom ej pri- sane, smo ob svojem času omenili. Zakaj da je vlada caka domu, pa ga pobara : „kakošrio nalogo imate pa zdaj ?" to storila , ni znano, toliko le je gotovo, da taka na zvita" H|HHHHH[ n veli sin » kdo bo med tolikimi redba k omiki naroda celo nic lepimi rozami ravno tis to zadel, ki jo kralj za naj lepso slovstveno društvo je na predio or or Serbsko Gavrilovica sklenilo ne pripomore » ima 2-i V Sinek moj uastavj oče r> čez pšenični ministerstvo prositi, da bi se take bukve saj tištim do klas rože nima ta svet. za klobuk g-a zatakni, pa bo volile, ki se s slovstvo m pečajo gotova tvoja usranka". Hočem skorili, kakor mi svetjete ? oče dragi, reče sin in gre na polje po klas (Konec sledi.) # To leto začnč izdajati Aleksander Prezdžecky z Rastaveckim že davno oznanjeni spis : „Vzori středove-keho umění v davne Polšte" TV zori sredoveknlh zna- nosti nekdanjega Poljskoga.} Slovanski popotnik. * Za ilirske gimnazie je postavil ^rosp. Tor ban 77 Narav oslov je i£ f gosp Kiseljak je přestavil na i't Miîostljivi kiiezoškof Lavantinski so nam veselo ravoslovje B a um gra rt n e r-j a ; gosp Bovico naznanili, da so „veliko berilo za o ljudskih sol" ravno doversili. Ker je le eu i vsih slovenskih okrajnah, da v sila teškem poslu za Macan pise d r e d knjigo : Prispodobi je nje ilirskih vremenah sa gerčkimi v remeni ( primorevanjd ilirskih časov z gerškimi časi). Gospod Zoričič je sostavil „čitankoC€ glas po nj e i je ira biti mladino pisati slovenski svet nima izverstne-atelja kakor so přeslavní knez, smemo veseli za tretji razred, ter jo ministerstvu v poterjenje predloži! in hvaležni o ti novici. v n Drobt z a t 1853 so se letos ne Novičar iz slovanskih krajev. v koliko zakasnile; ravno se 1. póla tiska; nadjati se je, d v o mitt, da bo dslo prihodnj mesca zgotovljeno Ni da tudi to bo verlo delo ys. r> Gospodarske Novine" v Zagrebu SO zc Iz Ceriiogore se piše „Teržaškemu časniku", da je bila celi dan sita huda bitev med Turki in Cerno-gorci, pa tudi taka zmešnjava, da so poslednjič vTurki oad Černohorce sekali. Cerno- Cerriogorci razglasile poziv k narocnini. Bojo pa „gospodarske no vine" obširen organ materialnih zadev za Horvatsko in Slavonio , ne le v korist gospodarom zemeljskim, ampak tudi tergovcem , obertnikom iu obce vsim, kterem je mar za napredek domaćega blagostanja. Ime vrednika g. Đragotina Rakovc-a nam je porok verlosti novega lista. Z veseljem naznanijo „Novice" in priporoeij» nad Turke , gorči se ne bojé. da bi jim Turki Žabljak vzeli, pa tudi ni res, da bi jih rusovska ali austrianska vlada v njih početju podpírala. Vsak dan grejo turske armade skoz Sarajevo ns*d Cernogoro , ktero si je namenil Omer Paša premagati, naj velja kar hocc. Rovina v Istrii se nam na novesra leta dan «K . » pise da je ondi s tako or or ko i da imajo podnevi še svojo drago sestrico na ravno tistem polju, nadjajoč se i oknja odperte ; zraveu gorkote je pa tudi dragina od da boste postopale vseskozi vzajemno. Izhaj&jo v S ospod. sile. V deželi morskih rib in oîja je veljala na sv. ve nov." enkratv tednu iiki četvertini ; veljajo s a b o t o*) na pol pôle v ve-s poštarino 3 fl. za celo leto. # Neven, krasoslovni-list. izhaja tudi to leto s ga je namenila čer libra ffunt) rib 50 kraje., o 1 j a 24 kraje. mesa pravi g. dopisnik • V ze aocemo nic reci Od ker posredovanjem matice ilirske. ki je sedaj po 10 kraje., zadnji mesec je bilo po 11 R z Doline pri Terstu 2. jan. Iz serca krásnému spolu in mladeži jugoslavenski, da „Novícam" veselo novo leto vošimo in bi jim tudi radi kaj ji ni treba tražiti po tujih perivojih in brati bilja in cvetja veseliga pisali, a!i da se Bogu dostikrat otrovnega. Ce biti „Neven" bčelica za dnševno zabavo, která kupi vosek samo z medom, která nosi usmili ! vsi pobiti in žalostni smo přetečeno leto dokončali in takošni tudi te-koče zaêeli. Zdihovanje in jok se po naši drugekrati nauke samo v zabavo. „Matica" se nadja. da bojo do- gibčni vasi razloga in to za to, ker nas je Bog s teško moljubi krepko podpírali časopis, ki ue izhaja zaraddo- šibo obiskal. Čujte! goveja živina nam pada(cerka) le v duševno korist naroda. Naroc- in marsikter gospodar, ki ,e je pred malo dní se vec bicka, ampak edino Bina mu znese za celo leto po posti 5 fl., za pol glav v híevu imel. zdaj tudi ne ene same nsma. Vrací (zdravniki) sicer nas res pogosto obiskujejo, vender pa 2 fl. 30 kr., tudi na četvert leta se prejema na leta ročilo, ki se posije Zagreb, «r J» osp tajniku matice ilirske v v z r o k u ti boîezni, ki jo d r i p o drugod imenujejo tu- Ení kaj pa ži vinsko kolero, na dno še niso prišli. % Po naznaniiu „Neven-a y f bo to leto tudi lepo- pravijo. da izvira bolezin iz moeirnih pasnikov v dra- znanski list „Danica", ki že 4 leta več izhajala n?, gah, drugi iz premerzle vode itd. ïn ko bi tudi vzrok na novo iziiajati začela. „Neven" pristavi, da narod izvedili. čudežev pri terdoglavcih delati ne morejo. Za horvaški sedaj se pritožiti ne more. da nima časnikov; kaj zgodilo se je, da nek živinsk vrac en dan v hlev in ubogo za jedanput jih ima sedaj v Zagrebu pet, in ker se je tukajšníga kmetovavca stopi — in ubogo zdravo in bo- nadjati, da se bo v celi veliki Zagrebški škofii vendar lehno živinico noter v mlaki (kaluži ) vso vmazano ležati en duhovnik najdel. ki se bo vdal vredništva zastanega katoliskega lista", jih bo v vsem 6. vale ločiti, iz hleva gnoj izkidati. ga očistiti in na to * Družtvo sv. Mohora ima po poslednjern naznanila s slamo «ii pa z listjem nsstlati. Ali čujte! prederzni vidi On kmetovavcu svetva, zdravo živino od bolne Ti šolske # * prijatia že i50 udov. Lepo števiioi Serbski časopis „Sveto v »da je že začelnaDu odgovor: „Gospod, kaj vam mar, kje moja živina leži i » ____:__ '____: ______ir..« ? sej ? ce mi pogine vi meni druge dali ne bote Daju izhajati. si misli: „kdor ne vboga je u * VT Krakovi je razpisana naročnina na 100 novih pobere. pripovedk za otroke. brez boga Nebogležu pa živina, popada. Vrac in svoje kopita V nesreći pa tudi zdaj ljudi spoznajo, kako potrebno bi bilo, da bi rilico V Pragi se tiska Oštrom i rov evangelii sci- kakošin oče svojiga sina ali cela soseska kaciga pamet pod naslovom r> Svi&toje Bvangelije po uiga člověka k vam v Ljubijano v šolo poslala ? v kteri » 9 UCJ. jBe živinska vracitev zgodilo ali ne, Bog vé ! Ali se bo pa kadaj kajtaciga i* Še eno vam povemo: Božičen praznik se je v nasi de so Cernogorci nad vasi tako strelalo, da smo mislili nas planili; pa kdo je bil? Naši sosedje! je to ne varn o streljanje od gosposke ojstro prepove dano. Ali takole gré povsodi, kjer tišti spijo Na vprašanje zavolj cene zivinske in gnojne soli. Obojno sol prodajajo c. k. solnice zgornjo-austrian-In vender Hall, Hal le in, A usee in Gmunden po enî ceni : cent zivinske soli po 2 30 kr., gnojne ćuti imeli. Bog daj bolje! Cena Novičar iz mnogih krajev ki bi P° 40 kr. Oskerbništvo c. k. solnice A u se s ke (k. k. Salz-Verschleiss-Masrazins-Verwaltung in Ausee) je na-znanilo 12. febr. 1852 tole: Sol se dobi po naznanjeni ceni za gotov denár v ti solnici vsakdan zunaj nedelj bernega den a rj ki še ne davnej Je 20 in še več odstotkov visji bila kakor bankov y gré ene tedne tako hitro nazaj, da 5. dan tega mesca in praznikov; za žakelj ali sodec, v kterega sol pride, ima naročnik ali voznik sam skerbeti; manj kakor pol centa se je ne dobi. Živinska sol ima v enem centu je le še za 8 pri 100 visji bila; ce bo v ti od 97 funtov čiste soli jenjevala, bo srebro s cesarskimi in banknimi bankovci kmalo ene cene. — Pri ministerstvu kupčijstva se po-svetuje odbor o vodílih za novo postavo : kako ekerbeti štupe, 17* 1 i'A funta encianove ali pelinove funta pa oglja. Gnojna sol pa obstojí iz za c kak hranjenj o ravnati tari h stavbinih spo m ink m solnih ostanjkov , kterim je nekaj pepéla in gnoja pri mešanega. Gosp. predsednik krajnske kmetijske družbe je na ročil lani iz Hallein-a 10 sodcov zivinske soli, ki sa se počasi prodali, ker z vožníno vred je veljal en sodec z 125 funtov soli, v Ljubljano pripeljan, 7 fl. — Zelje so sploh : naj bi se živinska in gnojna sol, kakor tobák, v vsih večih mestih vsake dežele po eni ceni, kakor v solnicah dobivala , da bi si jo kmetovavci lože kupovali» Kmetijska družba je tudi za to prosila. kj Navadni slovansk se taki spo m ink i najdejo b na Dunaji je povedan za 2. svečana ; iz ostalih dohodkov tega bala , ki je vselej eden nar krasnisih Dunajskih, se podpirajo slovanské literarne družtva v Austrii ; kakor druge leta je dole-telo tudi lani slov. družtvo v Ljubljani primerindar (37 fl.") Na ega leta dan se je na novo h šran gah Zagrebškega mesta začel po novi postavi col pobirati N novega leta dan so se poklon ce rju Nap vsi poročniki tistih vunanjih der žav ki Napoleona že za cesarja spoznajo; papežev po vošil; Napoleon je od ročnik mu je v imenu vsih srećo govoril, da z božjo pripomočjo si bo prizadeval bla Povabilo kmetovavcem na Krajnskim. Dobro obdelovanje sen ožet je eden nar večih pri pomočkov k povzdigi domačiga kmetijstva. To pa ob stojí v tem da se moćirni travniki na suho de 3r vajo in suhi primer no močijo. Oboje se godi na Francozov pospešiti in v Europi mir ohraniti. Ravno ti- Več viž po različnosti lege, ki jo ima senožet; kar pa eti dan je prejel od vlade papeževe, Portugalske, Sved- osušenje močirnih travnikov vtiče se zgodi se po ske in Gerske spoznavne pisma. Gotovo je nek tudi, da eebuo po novi angleški znajdbi, ki se drenaža imenuje perve dní tega leta so odposlale a us t r i a n s k P k in k lada spozna pisma v Pariz; njih popadek se še za gotovo ne ve; bere se pa da pruska lada ga nek brez vsega pogodka za cesarja spozna in ira s v oje