j si,a koHinic«
v.	 , i2. novemu.a 1954	CENA 10 DIN	AB
	
•a
tudi' 8______
.liana »rc®
i*CtO
se st o
Štev. 45
Leto VIL
Lastnik in izdajatelj: Okrajni odbor Socialistične zveze delovnih ljudi Krško
—	Izhaja vsako soboto — Urejuje ured- -niški odbor — Odgovorni urednik Tone Gošnik — Naslov uredništva in uprave: Posavski tednik Videm-Krško 1 — Telefon uredništva in uprave Krško 17
—	Tekoči račun pri Narodni banki, podružnica Krško St. 615-T-145 — Letna naročnina 400 din, polletna 200 din, četrtletna 100 din — Tiska Mariborska
tiskarna v Mariboru
PDSaVSKI
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH L|UD1 OKRAJA
K S K O
sin n mioimi politično delo
ncri bo osnovna naloga organizacij SZDL
Naša hitra socialistična rast nam daje vsak dan nove naloge, zato je popolnoma odveč vprašanje: KAJ DELATI? — Vsak dan sproti moramo tolmačiti članom Socialistične zveze vsa tekoča vprašanja,
ki nam jih daje naše razgibano politično življenje
V soboto, 6. nov., je bila v sejni dvorani Celuloze na Vidmu širša seja občinskega odbora SZDL Videm-Krško. O delu organizacij SZDL v občini je poročal predsednik obč. odbora SZDL Ivan Glogovšek, v razpravi pa so sodelovali odborniki mestnih in vaških odborov SZDL tz občine, predsednik ekr. odbora SZDL Franc Kolar, Mirna Zupančič, Lojze Colarič, Rado Barovič, Milan Dimnik, Franjo Vučanjk, Minka Zupančič in drugi. Na seji so bili navzoči tudi predstavniki nekaterih društev in organizacij s področja mesta. Zla sklep je bila v celoti sprejeta ugotovitev plodnega razpravljanja: vsakodnevno politično delo mora biti osnova praktičnega udejstvovanja občinskih in vaških odborov Socialistične zveze.
Tehtno poročilo Ivana Glogovška na razširjeni občinski seji SZDL Viidem-Krško je vsebovalo hkrati pregled sklepov zadnje širše seje okr. odbora SZDL in vsebino dela občinske organizacije SZDL v letošnjem letu. O delu vaških odborov SZDL v občini je govornik dejal, da ni zadovoljivo, uspeh občinskega odbora SZDL kot celota pa bi bil lahko znatno večji, če bi imeli odborniki več čuta odgovornosti pred članstvom in pred nalogami, ki nam jih sproti nalaga živahna politična razgibanost. Poleg tega, da še vedno niso povsod urejena temeljna organizacijska vprašanja — pomanjkljivi so pregledi članstva, članarina ni pobrana niti ni50 povsod zamenjane stare legitimacije članov SZDL — manjka organizacijam jasna predstavno csntfvni nalogi, ki je pred našimi organizacijami:	redno in
načrtno politično delo!
Poročila predstavnikov mestnega odbora in vaških odborov SZDL so potrdila navedbe tov. Glogovška. Tako so n. pr. na Vidmu razdelili med 500 registriranih članov komaj 378 članskih izkaznic, imajo težave s članarino, odbor pa je Po besedah tov. Bajca še premalo; delaven. Zbora volivcev
kov, da stanje na Vidmu ni boljše. Predsednika odbora iz Zdol na seji m bito; namestnik je poročal, da izkaznic članom še niso razdelili, da jih ponekod ne sprejmejo in da člani »ne vidijo uspeha« našega dela. Prav tako nj bito na sejo predsednika odbora iz Starega grada, član odbora pa organizacijskih podatkov ni vedel. Želijo si pomoči v predavateljih. Na Sremiču, kjer že pripravljajo predavanja, stari odbor SZDL še ni predal blagajne, kar je prav gotovo skrajna malomarnost.. Na Pijavskem je članarina v redu pobrana, ni pa posebne politične dejavnosti. Za Staro vas in Libno je poročal tov. Moko-tar; poročilo je govorilo o pre-
cejšnji delavnosti organizacije, premalo pa čutijo moralne opore v občinskem odboru SZDL. Na Gori še vedno niso dobili legitimacij za zamenjavo starih, kar je za organizacijsko delo občinskega odbora SZDL prav čudno spričevalo. Na Gori bi ljudje želeli večkrat videti predstavnike organizacij in občine, ker so marsikaj naredili pri elektrifikaciji, v obnovi poti itd.
Ugotovitve razpravljanja po poročilih so izzvenele v naslednje zaključke:
1.	Socialistična zveza v občini je v primerjavi s. prejšnjimi leti dosegla vidne uspehe, vendar premalo politično dela. Velike uspehe naše zunanje politike, ki so odraz čvrstega notranjega reda, socialističnih odnosov in gospodarskega napredka, je treba ljudem sproti razlagati in jih z njimi seznanjati.
2.	Vaške organizacije ne smejo pozabiti na politično vsebino svojega dela., Skrbeti morajo za dvig znanja svojega članstva, stalno pa morajo biti v povezavi tudi z vsemi ostalimi organizacijami in društvi na svojem območju. ,^ZDL
združuje najrazličnejše organizacije delovnih ljudi to vskla-juje njihovo delo. To je ena izmed njenih stalnih nalog. Za članstvo se je treba boriti predvsem politično, ne pa zgolj organizacijsko. Ljudem mora postati jasno, da je zmaga spcia-lizma zgodovinska nujnost za ves svet.
3. Praktično delo organizacij SZDL morajo voditi izvoljeni odbori. Temeljito morajo skrbeti zlasti za organizacijsko delo, ki pa ni samo sebi namen, temveč podlaga za dobro politično udejstvovanje organizacije. Brez pravih organizacijskih prijemov ni prave vsebine dela, le-ta pa je:
dnevno tolmačenje vseh problemov, ld jih pred nas postavlja naše življenje, naša pestra socialistična stvarnost.
Pri tem mora občinska odbor SZDL pametno razporejati sil®, s katerimi razpolaga, imeti mora razdelitev dela in poznati sposobnost kadrov, ki pomagajo te naloge uresničevati. Organiziranje razlage naših uspehov, problemov, zakonov in nalog, ki izvirajo iz tega, pa je m ostane ena največj ih nalog Socialistične zveze.
RAZPIS
^ Ljudski odbor mestne občine Videm-Krško razpisuje anonimni nagradni natečaj za izdelavo Idejnega načrta nove stanovanjske hiše.
Za Izdelavo Idejnega načrta so določene sledeče nagrade:
1.	NAGRADA.	.	.	40.000	din
2.	NAGRADA.	.	.	25.000	din
S. NAGRADA.	.	.	15.000	din
Predvideno Je, da se dva ali trije načrti odkupijo po 8000 din.
Gradbeni program ln situacija terena je interesentom na razpolago pri tajništvu LO MO Videm-Krško.
Rok Izdelave in dostave 31. XIL 1954.
Nagrajeni tn odkupljeni načrti postanejo last občine Videm-Krško.
Ljudski odbor mestne občine VIDEM-KRŠKO
Občinski odbori SZDL le
prerodi čokoio no pobudo od zgoraj
V okrajnem skladu za varstvo otrok je le nad milijon din
Pred Tednom otroka /e Izvršni Sevnica 50000 din.EIekfro Krško bo treba žrtvovati tudi za novo-svet FLRJ izdal odredbo o tor- | 50.000 din, »Savo« Krško 10.000 letno jelko. Ko podjetja nakazu-miranju posebnega sklada za var-j din, Tovarna pohištva Brežice jejo prispevek v sklad za otroka
n trn h	• U.J *__X; 1; OD Art/l »J/.	.	___ ir_1 > /itn rz_ rl _	, t	• v. ^
stvo otrok, da bi omogoiili
kljub | hitrejše in uspešnejše reševanje dvakratnemu razglasu še ni bi- problemov otroške in mladinske
lo mogoče nedelavnost prav gotovo eden izmed vzro-
sklicati. Politična ; zaščite. V sklad za varstvo otrok, odbora SZDL je ki so se formirali pri okrajnih in meslnih ljudskih odborih, lahko prispevajo podjetja in organizacije iz sklada za prosto razpolaganje, tako da ne obremenjujejo plačnega fonda. Prvotno smo vsi razumeli da bo mogoče prispevati v ta sklad le v samem Tednu otroka, zato so z zbiranjem in nakazovanjem sredstev povsod hiteli. Kasneje se je izkazalo, da je sklad za varstvo otrok trajnega značaja in da ga bo treba _ , ..	, , .	. stalno krepiti a njega pa tudi
Zadnjih nekaj dni nam je po- pametno £
etreglo s kopico, za mednarodni j v našem „Wu so dos/e/ položaj več ali manj pomembnih • spevo!i „ skIad m otroka.
Rudnik Senovo 500.000 din, Ce-
dogodkov po vsem svetu. Francoska skupščina je znova s precejšnjo večino glasov glasovala za vladnega predsednika Mendes-Francea, ko je načela proračunsko razpravo' o ministrstvu za pošto, telegraf in telefon. Šlo je sicer za zadevo manjšega pomena, ki pa jo je premier vzel kot načelno stvar in z njo tudi tako nastopil pred poslanci. (Ne želi namreč, da hi zadeve finančne narave, prav tako kakor tudi ne onih s področja zunanje politike, zavlačevali aM celo odlagali!) Tako si je spet utrl pot naprej in bo lahko v Washingtonu, kamor potuje čez nekaj dni na uradni obisk, nastopil s polno moralno legitimacijo.
Pripraviti pa se bo moral tudi na bližnjo razpravo o A1 -žiru. Dogodki v tem protektoratu se namreč tako naglo vrste drug za drugim, da bo imel o njih pred skupščino kaj poročati. Francija je doslej poslala v borbo proti nacionali-stom-»upornikom« na pogorju Ores več kot 10.000 vojakov, stražnikov in orožnikov, ki Ob aktivni podpori letalstva, padalcev in tankov napredujejo proti središču odporniških sil. Vse kaže, da bodo Francozi obkolili njih glavnino ter jo povsem likvidirali. Kako bo na ta obračun odgovorila francoska in za njo ostala svetovna javnost, pa je vprašanje, s katerim si bo
(Nadaljevanje na 2. strani)
luloza Videm 200.000 din, rudnik Krmelj 200.000 din, SGP »Pionir« Novo mesto 15.000 din, Kopitarna
20.000	din, »Kr e menica« Krmelj
10.000	din. Okrajna lekarna Brežice 5.000 din Odpad Ljubljana
3.000	din, Petrol Ljubljana 6.000 din, Okrajni sindikalni svet Krško
10.000	din, KZ Kostanjevica 2.000 din, TVD »Partizan« Krško 1338 dinarjev.
Mnoga podjetja so že v Tednu otroka obljubila svoj prispevek v ta namen, a obljube ddslej niso izpolnila Prijatelji mladine prosimo vsa podjetja, da po svojih močeh okrepijo sklad za varstvo otrok.
Nekaj prispevkov so poslale tudi železniške postaje tn nekatera kino podjetja, o točnih zneskih pa bomo poročali prihodnjič.
V kratkem bo zasedal odbor, ki mu je poverjeno uporabljanje sklada in bo razpravljal o uporabi sredstev. Trenutno je največja potreba podpreti s tem denarjem šolske mlečne kuhinje, nekaj pa
Uspela akademija Rdečega križa
v Krškem
V nabito polni kino dvorani v Krškem le bila v ponedeljek, 8. novembra zvečer, lepo uspela akademija, s katero je organizacija Rdečega križa zaključila letošnji Teden RK. Večer je začel tajnik Mestnega odbora RK Lojze Gomilšek, k; je pozdravil predstavnike ljudske oblasti, zdravstvene delavce in številne meščane, ki so tokrat napolnili dvorano do zadnjega kotička. Omenil je, da je mestna organizacija Rdečega križa v preteklem tednu obdarovala 35 potrebnih družin z raznimi darili to da se je začel tečaj za higiensko vzgojo ženske mladine.	•
Otroški vrtec in pomladek RK osnovne šole ter gimnazije Krško je nato pokazal prisrčen nastop, ki je žel lepo odobravanje navzočih. Posebno so ugajale male kuharice to Junaki-korenjaki iz otroškega vrtca. Med sporedom je predaval dr. Murgeli o revmatizmu, njegovih oblikah to zdravljenju, na kratko pa je opisal tudi plemenito življenje ustanovitelja Rdečega križa švicarskega Francoza Henryja Dunanta. ki je živel
a izčrpno predavanje je predavatelj žel zaslužen aplavz.
Z recitacijami in nastopom Videmskega okteta je bil lep večer zaključen. Hvaležni poslušale- so zlasti toplo nagradili s priznanjem pevce okteta z Vidma, ki so ubrano zapeli tri pesmi.
NA TRG. ŠOLI V BREŽICAH SO 2E IZVOLILI MLADINSKO VODSTVO
Pred dnevi je bila na trgovski šoli v Brežicah mladinska konferenca, katere so se poleg 82 mladincev in mladink udeležili tudi člani MK LMS tovariš; Harlander. Matjašič in Le-pej ter prefekt tov. Hrvatič. Referat o vlogi in nalogah Ljudske mladine je imel tovariš Harlander. V diskusiji je mladina obravnavala tudi razne šolske probleme.
Na koncu je mladina izvolila mladinsko vodstvo. Za predsednika je bil izvoljen tovariš Brence, za sekretarja pa tovariš Koren. Devetnajst mladincev in mladink je bilo slovesno spre-
(NB Krško, tek. rač. štev. 615-T-201), lahko s posebnim dopisom obvestijo Zvezo prijateljev mladine Krško, kako želijo, da se ta sredstva uporabijo.
Otroci so naša bodočnost — prispevajte v sklad za varstvo otrokI
Za Okrajni odbor Zveze prijateljev mladine Krško: Mirna Zupančič, 1. r.
Minuli petek je v Ljubljani zasedal glavni odbor SZDL Slovenije pod predsedstvom predsednika Mihe Marinka. Na dnevnem redu so bili nekateri pereči gospodarski in politični problemi
Tov. Miha Marinko Je najprej govoril o aktivnosti okrajnih odborov SZDL in dejal, da so tl odbori v zadnjem času mnogo živahne je spremljali in tolmačili problematiko na terenu. Slabše pa je delo občinskih odborov SZDL, ki prerodi čakajo na pobudo od zgoraj. Nato Je tov. Marinko obširneje govoril o gospodarskih vprašanjih. Naglasil je, da prav pravilnost načel, na katerih sloni naša gospodarska politika, omogoča kritično ocenjevati posamezne gospodarske ukrepe in jih stalno izpopolnjevati.
Opozoril je, da organizacije SZDL ne smejo podcenjevati svoje vloge v boju proti špekulaciji in dviganju cen ter ugo-
tovil, da se že kažejo delni rezultati tega boja v nekaterih primerih trgovine z industrijskimi izdelki.
Ob konca je giavni uujor
sklenil, da bo bogati material tega zasedanja izkoristil na terenu.
Upoštevajte,
da ne boste imeli nepotrebnih potov in stroškov
Delo upravnih organov oblasti se čedalje bolj izpopolnjuje. Državljani, ki iščejo pomoč, nasvete ali imajo sicer kakršnekoli opravke v upravnih uradih, dostikrat ne vedo, da z ne-
V Brežicah ne bodo podražili vode
od 1828 do 1910. Za poljudno, jetih v organizacijo LM.
V ponedeljek je bil v Prosvetnem domu zbor volivcev, na katerem so razpravljali o problematiki mestnega vodovoda in šolskih odborih. Iz poročil je razvidno, da je stanje pri vodovodu zelo težko, ker so cevovodi in naprave dotrajale. Vodovod je bil zgrajen pred 38 leti iz takrat nabavljenega že rabljenega materiala. Cevi to naprave So v tako slabem stanju. da imajo veliko materialno zgubo.
Do sedaj so investirali v nove gradnje in popravila nad 13,000.000 din. Cena vodi se j® oblikovala po potrošnji vode in po normalnih izdatkih vzdrževanja stroškov. Med letom je prišlo še plačevanje amortizacije v znesku 740.000 din, kar bi vodo podražilo za 100%. Amortizacijo so dolžne plačevati gospodarske organizacije (podjetja), medtem ko finančno samostojni zavodi te ne plačujejo. Z vrnitvijo vplačane amortizacije je predvideno zvišanje vodarine odpadlo, kar so potrošniki z zadovoljstvom vzeli znanje. Na zboru so sprejeli
Uspeh v boju proti raku
Kakor poročajo zagrebški časopisi, sta dva zagrebška zdravnika, dr. Kubovič in dr. Pražič, v svojih poizkusih že dalj časa uporabljala pri velikem številu bolnikov, ki so imeli raka, vitamin K. V tem vitaminu sta našla odlično sredstvo za odstranjevanje bolečin, ki Sp v zvezi s to hudo boleznijo. Tudi sicer kaže uporaba vitamina K dobre posledice na potek razvoja zdravljenja.
pomembne sklepe, ki naj bi izboljšali poslovanje in upravljanje pri mestnem vodovodu.
Pri drugi točki dnevnega reda so predlagali člane šolskih odborov, katere bo za osnovno šolo določil LOMO Brežice, za gimnazijo pa Okrajni LO v Krškem. O pomenu in vlogi šolskih odborov je govoril direktor brežiške gimnazije tov.
Bogo Javornik, ki je obrazložil probleme šolskega upravljanja.
Za člane Sq predlagani dobri to zavedni državljani, zato lahko upravičeno pričakujemo uspehov dela posameznih odborov.
T.
AVTOMOBILSKA CESTA ZAGREB—REKA IZROČENA PROMETU
Dne 81. oktobra Je bila svečano izročena prometu avtomobilska cesta Zagreb—Karlovac —Reka. Nova avtomobilska cesta je za 12 km krajša od stare ceste. V njo so vgradil; nad milijon kubičnih metrov nasipa in opravili nad milijon in pol kubikov izkopa.
Nova cesta je ena izmed naj-lepčih turističnih cest v Evropi in ima za našo državo velik gospodarski pomen.
DEL AVTOMOBILSKE CESTE
LJUBLJANA—ZAGREB JE ODPRT
Dne 31. oktobra je gradbeno podjetje »Tehnika« predalo prometu novo avtomobilsko cesto od Rudnika do Škofljice pri
Ljubljani. Cesta je široka 14 m nišiih do 15. novembra Celotna to je prometu izročen; del dolg količina pšenice iz ameriških go-15 to pol km. To je prvi del spodarskih presežkov In gospo-avtomobilske ceste Ljubljana— j darske pomoči bo prispela v Ju-Zagreb, ki bo zgrajena v treh postavijo v novembru in ctecem-letih.	bi u.
upoštevanjem predpisov oziroma z omalovaževanjem uradnih ur in dn; škodujejo sami sebi. Vedno znova se še dogaja, da Iščejo številne stranke v pisarnah, na tajništvih in v upravah okrajnega ljudskega odbora v Krškem pomoč in nasvete tudi izven uradnih ur. Ker šefov oddelkov, strokovnjakov In referentov v neuradnih dnevih dostikrat ni doma, imajo mnogi državljani zaradi neupoštevanja izdanih navodil zares le nepotrebne stroške, jezo in izgubljen čas.
Tajništvo OLO Krško zato ponovno opozarja, da sta
URADNA DNEVA le vsak TOREK in PETEK od 8. do 14. ure neprekinjeno.
Izven uradnih dni bodo vsi uslužbenci uprave OLO Krške dosledno zavračali vse stranke brez reševanja, razen resnično nujnih in preverjenih primerov. Le tako bodo uradi OLO lahko sprot; reševali obsežno upravno delo, referenti, strokovnjaki in nameščene; OLO pa bodo v uradnih dnevih zares pripravljeni na sprejem strank.
Iz pisarne tajništva OLO Krško
Nove pošiljke pšenice
Po poročilih Jugopresa in Uprave za ekonomsko in tehnično pomoč Jugoslaviji, je bilo pred dnevi odobreno 125.000 ton pšenice iz ameriških gospodarskih presežkov. Iz ameriške gospodarske pomoči Jugoslaviji je bilo pred kratkim dobavljeno 150.000 ton pšenice, od tega okoli 60.000 ton v reško pristanišče, ostale količine pa so na poti oziroma bodo vkrcane v ameriških pristaniščih
Šžaftiski, ob- m/m ...
Ko človek obiskuje naše trgovine, pekarne in mesnice, opazi v njih marsikaj, česar ne bi smelo biti. Čeprav ne gre za visoke cene ali za gospodarski kriminal so tudi ta opažanja vredna omembe. Gre namreč za kulturnost in higieno v nekaterih podeželskih, pa tudi mestnih prodajalnah živil.
Najprej o zadružni mesnici na Vidmu. Poslovodja mesnice tov. Gorišek je pred dnevi opravil zasilni zakol vola. Meso je pregledal pooblaščeni živino-zdravnik, ki je odredil, da lahko gresta dva kosa mesa v predelavo, medtem ko je treba ostalo meso in drobovino odstraniti iz klavnice Gorišek je kljub takim navodilom živinozdravnika manjšo količino mesa prodal, drobovino in neužitno meso pa vrgel psom in v Savo ...
Znano je, da je prodajalna kmetijske zadruge v Zabukovju ena izmed na j slabših v našem okraju. Tu mislim na njen kulturni videz. V prodajalni je polno pajčevine, stene so zakajene, inventar neprimeren itd. Pod policami so se zaredile miši, ki neusmiljeno gospodarijo v trgovini. Potrošniki se upravičeno sprašujejo, kdaj se bo trgovina preselila v nove prostore,
Hudi
PO SVETU
(Nadaljevanje s 1. strani) belil glavo tudi Mendes-France. Izjave, da gre za »teroriste« (bilo je tudi več terorističnih dejanj) in ne za nacionalno osvobodilno gibanje, vsekakor ne bodo več zalegle, kajti Severna Afrika se bori za svoje nacionalne pravice, za svobodo in neodvisnost.
Egiptovski revolucionarni svet obračunava z versko Sovi nistično organizacijo »Muslimanski bratje«. Posebna sodišča že sodijo njihovim vodilnim pristašem, ki so več ali manj vpleteni v teroristične skupine te organizacije in protidržavno zaroto. Kakor kažejo zadnje vesti iz Kaira, so eno takih skupin odkrili celo med vojno mornarico. Nihče se ne bo čudil, če bodio kaj podobnega našli tudi v vojski. Organizacija je pač tunela izkoriščati ljudsko neznanje in verski fanatizem.
Obračun z »Muslimanskimi brati« pomeni do neke mere tudi obračun z izkoriščanjem in zaostalostjo ter kot tak nov korak naprej novega egiptovskega režima.
Nedavni sklep političnega odbora, naj pet velesil nadaljuje tajne sestanke o splošnj razorožitvi, ter njegova prizadevanja, da v duhu Eisenhowerjevega načrta postavi na noge posebno agencijo za miroljubno izkoriščanje atomske energije, spremljajo sedaj tudi miroljubne izjava z »obeh strani«. Britanski premier Churchill se je pred dnevi zavzel za mirno sožitje med Vzhodom in Zahodom, četudi je prj tem govoril tudi o potrebi budnosti med zahodnimi zavezniki. Svečan sprejem ob 37. obletnici Oktobrske revolu-c i j e so sovjetski voditelji izkoristili za prisrčne razgovore z zahodnimi diplomatskimi predstavniki, pri čemer niso štedili besed o potrebi po medsebojnem zbližanju na vseh področjih mednarodnega življenja. Predsednik Eisenhower je v svojih zaporednih govorih brzdal preveč bojevite glasove v ZDA. (Celo Dulles, ki je bil do nedavna pristaš »močne roke« v ameriški zunanji politiki, že govori o možnosti mirnega sožitja in zavrača zamisel o »obrambni vojni« proti Sovjetski zvezi
Sovjetsko-ameriške odnose je za kratek čas pomračil najnovejši incident, ko so sovjetski lovci (po izjavah moskovskih uradnih krogov, izzvani) streljali na ameriški bombnik in ga sestrelili. Sovjetska vlada trdi, da je bombnik prekršil sovjetsko mejo nad Kurdskimi otoki, Američan," pa, da so ga sovjetski lovci sestrelili nad japonskim otokom Hokkaino. V Washingtomi so najprej zadevo razpihnili in celo zagrozili z Varnostnim svetom, pozneje pa popustili. Prav tako so storili tudi v Moskvi.
Kaže, da ne bo prišlo do večjih trenj, ki bi kvarno vplivala na kolikor toliko ugodno mednarodno ozračje Le-to se bo bržkone pokazalo tudi v razprav," o sprejemu novih držav v članstvo OZN. ki prav sedaj poteka v posebnem političnem odboru. Lepo število delegacij, med njimi tudi jugoslovanska. Je namreč opozorila na to resnico, hkrati pa tudi zahtevala, naj Združeni narodi v duhu svoje um'verza'nosti sprelmejo v svoje okrilje vse tiste države, ki so za sprejem zaprosile. Vendar je to odvisno od velesil v VS. ki o tem soodločajo Spričo ugodnega ozračja lahko pričakujemo uspeh
kajti sedanji niso primerni niti za čevljarsko delavnico, kaj še za trgovino ...
Tudj v kmetijski zadrugi v Leskovcu, kjer sicer imajo na videz »sodobno« trgovino, bo treba napraviti red. Tržna inšpekcija je pred dnevi odkrila dva predala, v katerih sta bila sladkor in riž — in seveda mišji odpadki. Sladkor in riž sta zaudarjala po miših, ki so kar precej domače v tej trgovini...
Ko že govorimo o miših, ne smem pozabiti Kmetijske zadruge v Brestanici. Tudi tu je tržna inšpekciia odkrila dva predala, katerih dno so pokrivalj mišji odpadki. V dveh predauh so bili makaroni in ajdova moka prepreženj s pajčevino. Nameščenci so se izgovarjali, da so bili makaroni in ajdova moka že pokvarjeni, kar pa ne menja stvari.
Pripravljen sem na ugovor prizadetih, češ da teh stvari ne bi smel obešati na veliki zvon. Mislim pa, da ne bi bilo prav, če bi te stvari zamolčal. Take zadeve niso redek pojav v naših trgovinah, čeprav je devet let po vojni že čas, da bi prodajni lokali, posebno pa tisti, v katerih se prodajajo živila, odgovarjali zahtevam sodobne in kulturne trgovine.
Te vrstice nai bodo opozorilo odgovornim nameščencem, da je treba posvečati več pozornosti sanitarno-higienskim predpisom, kj vsebujejo med drugimi tudi določbe o visokih kaznih. Na te stvari pa moram opozoriti tudi sanitarno inšpekcijo, ki bolj noredkn obiskuje prodni sine z živili. Zdi se mi, da so Ijud-
Duhovniki — člani CMD so proslavili Dan republike
V torek. 9. novembra dopoldne, je bil v Krškem pokrajinski sestanek duhovnikov — članov CMD za krški okraj, ki so proslavili Dan republike. Slavnostni govor je ime! Ivan Kolenko, na sporedu pa je bilo tud; več recitacij in deklamacij. Pel je pokrajinski pevski
BRALCI NAI
Mar tega v Cerki ah nihče
k&zovali za velika dejanja :n junaštva padlih tovarišev, ki so za nas darovali življenja, največje *1	padlim borcem v Krškem itd, | časti — pa so v Cerkljah dvignili
elC Vlil'' T	itd. — Kaj pa so v tem oziru sto- , spomenik iz smeti. Na grob štirih
Uredništvu Posavskega tedni- V Certl>ah?	' tX>rcev 80 Mtl0sili namreč cel
ka:
2e dalj časa rad segam po Po- rim se zgraža vsak napredni člo-zbor članov CMD. Po proslavi • savskem tedniku, ker prinaša yek, vsak, ki ima količkaj spo-s0 duhovniki izmenjali misli o toliko novic iz naših krajev. Cu- i štovanja do mrtvih.
nekaterih tekočih Problemih j dim pa se. , da še nikoli nisem | v Cerkljah imajo skupen grob Zveza borcev, kje'ostale organi-
To pa je vprašanje, nad kate-	d& ® gTObU sko*
S tem bi končal. Zdaj pa naj odgovorijo na to še drugi. Vprašali se boste verjetno, kje je
p™Sll’ generalni1 tajnik™ GO niste’ pfft Pep^J menda’ni° j 8tirj® borci na Pokopališču, ostali zarije^ kje občinski Jjuđski^od-
CMD Janko Žagar-S »naval Ljubljane.
Duhovniki'so razpravljali tudi o davkih in davčni politiki. Soglasni so bili V tem, da se g'ode davčnih odmer za nadarbine in župnišča dogajajo velike napake in očitne krivice. Bill pa so tudi prepričani, da se bo to vprašanje z odkritosrčnim sodelovanjem z organi oblasti hi* tro rešilo. Nekateri izmed duhovnikov so izrazili tudi svoje nezadovoljstvo, ker skušajo po
koli ne vozi .., Gotovo se mu to ne zdi vredno, kar bi mu pa skoraj lahko očital, kajti morda bi pa le pognal Cerkljane iz spanja »pravičnih«.
Naj povem vsem tistim, ki imajo še kaj čuta do bližnjega, ki ne mislijo samo nase in ki še niso pozabili težkih dni naše borbe, kaj me je privedlo do tega pisma.
Bral sem Posavski tednik od 6. novembra 1954. Stiska me okoli srca, ko berem: »Počastili so »po-
nekod organi oblasti vključiti; min heroja Milana Majcna«, Na župnišča v stanovanjsko skup-. Senovem na dan mrtvih, Iz Bre-nost.	1 žic:	Dan mrtvih, Za spomenik
Vien gasilskim društvom
Ob reviziji posameznih gasilskih društev po OGZ smo opazili, da je nujno treba prirediti tečaj za administrativne poslovalce naših društev. Udeležiti bi se ga morali vsi društveni tajniki in blagajniki. Odločili smo se, da priredimo 21. novembra 1954 celodnevni seminar, ki bo v prostorih gasil-
je na sanitarni inšpekciji pre skega doma Celuloze na Vidmu, več obremenjeni z drugim de- Na seminarju bomo pregledali lom (asanacije in dr.), ki je tudi j poslovanje in vodenje poslov-važno, a bi se nadzorstvo nad : nih knjig, ki jih morajo voditi temi deli lahko zaupalo drugim j naša društva. Blagajniki dru-Ijudem.	Š. F. I štev bodo dobili točna navodila,
Iz brežiške sedne dvorane
DRAG PRETEP	| je bil na 21 dni zapora, pogoj-
Pred hišo Alojzija Jurkoviča n° M dobo enega leta, plačati v Stranjah št. 27, rudarja, za- Pa mora tudi stroške postopka, poslenega v rudniku Senovo, je, Ker pa je bil nekaj časa v pre-prišlo zaradi neke poti letos Iskovalnem zaporu, je večji del
11. januarja zvečer do prepira. Sosed Mihael Plahuta je menda peljal po Jurkovičevem svetu. Ob tej priliki je Jurkovič pograbil kol (na sodišču je trdil, da je bilo to gra bij išče) in z njim nekajkrat oplazil Mihaela Plahuto, nato Pa še Jožeta Pov-šeta, ki se je vmešal v spor in kot kaže, tudi v pretep. Jurkovič Je Plahuto telesno teže poškodoval in mu med drugim zlomil podlehtnico. Tudi Pov-še je odnesel lažje poškodbe.
Ker je bilo očitno, da sta imela oba poškodovanca vsaj nekaj »zaslug«, da Je prišlo do pretepa, je bil Jurkovič obsojen le na štiri mesece zapora, pogojno za dobo dveh let. Hujša pa je materialna kazen, saj mora plačati vse stroške postopka, povrh pa še poškodovanemu Plahuti 7196 din, drugemu poškodovancu Povšetu pa 1200 din. Za višje odškodninske zahtevke, to je zahtevo Plahute za plačilo bolečin v znesku 25 tisoč din in za izgubljeni zaslužek 16.250 din, ter Povšetu za izgubo zaslužka v znesku 4500 din, je sodišče odločilo, da se stranki obrneta na civilno sodišče.
MLAD IZPRIJENEC
Da 19-letni Anton Lindič z Rake št. 40 ni imel najboljše vzgoje, je pokazala ponovna obravnava proti njemu zaradi kaznivih dejanj. Bil je že obsojen na daljšo zaporno kazen, od koder pa jo je z nekega dela »stisnil« v svobodo, katere se pa ni dolgo veselil, ker je začel krasti že spotoma na begu proti domu. Ponovno se je spet znašel pred sodniki zaradi štirih vlomov v hrame in stanovanja na Raki in okolici, pri katerih si 'je prisvojil razne predmete. Obsojen je bil na 2 leti strogega zapora in povrnitev storjene škode.
Šofer — zmikavt
Šofer Miloš Petrovič iz Zenice je ob neki priložnosti izmaknil iz hiše Franca Gerjeviča v Brežini rabljeno odejo. Pri Vidi Zemljak na Vidmu pa je sunil par čevljev. V isti hiši je ostal dolžan tudi tri decilitre žganja, ki ga je popil. Obsojen
kako naj knjižijo in vodijo dohodke in izdatke.
Seminar se bo začel točno
Vseh padlih Cerkljanov v NOV od grobov, da pustijo odgovorni je 11 In tem borcem postavljajo ljudje v Cerkljah tako sramotno spomenik že celih 10 leti Zdaj, dejanje in teptajo svetinje naše na Dan mrtvih, ko so povsod iz- ■ narodnoosvobodilne borbe. J. M.
Cene v Krškem so nreviso’-e
Splošna javna govorica je, da in gojimo precej svinj, perutnine, so cene v našem mestu previso- pridelujemo vino in žganje in ke, bodisi v gostiščih pri Jedi in podobno.
pijači, bodisi sicer V Celju in Zaželeno ln potrebno bi bilo, Zidanem mostu stane n. pr. pol da bi naše gostilne in mesnice decilitra žganja 20 din, v Krškem prilagodile cene primernim ce-ista vrsta 25 din. Novo vino nam ostalih krajev. Za okrepčilo (Koper) stane v Celju 130 din ti- delavcem po težkem delu in za ter, v Krškem domače, kvalitetno ugled turizma bo znižanje cen ne slabše vino 140 din. Kilogram le potrebno, temveč tudi koristno klobas stane v Krškem 300 din, za nadaljnji razvoj naših podje-kvalitetno boljše blago iste vrste ti j.	P. M.
Posnemal ga je
Zadnjič smo v našem časniku
v Celju pa 260 din. Če se v Krškem porodi kakšno novo gostišče. se cene navzlic temu ne
ročno zn'žajo, amoak nasprotno raje brali, da je pek Fabjanič proda-ob osmih zjutraj in se ho po , zyišai°- Pra,\ tak°	hrani	jal črne žemljice.po Isti ceni kot
enournem opoldanskem odmoru abonentov k,er je razlika še prej bele V tem gaje posnemal
5SST	S:	»-=-<- *.*»«)*.' prti? £”&.■
Sati^lh dekvcev ki ™df za,edJ* * v Celju ali v Zidanem mesto po 43 din za kilogram. Na jo poslovanje v društvih da se mostu tamkajšnja gostišča nimajo tržni inšpekciji se je izgovarjal obvS udeleže telasen^ia^ nobenih boljših pogojev za. na- da so ga »prinesli olcrog« trgovci ja v paradnih gas'Iskih unifor- - kuP kmečkih pridelkov, kot Jih iz Artič, k; so mu baje prodali
mah. “SjSSS? KrškM;je pri nasknvtčrn9 mt>ko M ievaierco‘-- „nc
- - - -	- -	J kega podeželja sorazmerno več	*nc
beležnico in svinčnik In naj 6e pripravi na razpravo v vprašanjih, ki so nejasna.
Seminar smo razdelili na dva dela. Na Vidmu naj se ga udeležijo tovariši lz gasilskih društev, ki spadajo v ta del okraja. Za vsa društva brežlško-dobov-škega dela bomo priredili poseben seminar, katerega datum bomo pravočasno objavili. Vsi, ki se bodo seminarja udeležili, naj bodo točni. Za kosilo bo preskrbljeno.
Na pomoč!
ZBOR VOLIVCEV V KRŠKEM
5. novembra je bil po daljšem času sklican zbor volivcev za desni breg Videm-Krško; v dvorani Partizanovega doma se ga je udeležilo približno 250 volivcev. O delu LO MO v letu 1954 je poročal predsednik občine tov. Jože Kukovičič, zlasti Pa še o proračunu za 1955, o regulacijskem načrtu, vodovodu, kanalizaciji in cestah v me. stu, o klavnici, tiskarni, gradnji
hiš, delu podjetij tn kultumo-prosvetnl dejavnosti v mestu. Na zboru volivcev je bilo tudi predavanje o družbeni vlogi komune.
Zaradi pomanjkanja prostora v tej številki bomo več o zboru volivcev, zlasti pa o bodočem vodovodu in ostalih vprašanjih poročali v prihodnjih številkah našega lista.
svoje pogojne kazni tudi že odsedel	pet.
OKRADEL JU JE
Pri Francu Kerinu v Podbočju je bil v lansk. poletju 14 dni kot delavec zaposlen Ivan Jelenc, doma iz Hrastnika. 4. junija ponoči pa je nenadoma neznano kam izginil in odnesel gospodarjeve škornje, delavcu Antonu Dorniku, s katerim sta bila skupaj zaposlena prt Ke- „ .	,.
rinn	i* v,i~r.	h« bili bujno ražkuštrani, ____
, Pa iz hleva eno obleko,	„„ t,; „„ „„ umazane roke, ušesa in lasišča.
ne dela sramo-
Kako odpravimo otroka v to o
»Samo da gre sit in oblečen v 1 v redu; prepričajmo se, če je na- | če ođhaj'a otrok v šolo opoldne, šolo, drugo me ne skrbi,« sem pisal naloge in se vsega naučil. < naj se V miru izdatno naje, da čula onj dan pripomniti neko Nadzirajmo ga, kako se umije, i ne bo njegov organizem prikraj-mater, ko je sin zavil okrog počeše in obleče, saj učiteljem ni šan za juho, zelenjavo ln meso, vogla domačije.	prijetno živeli pol dneva z otro- kajti le raznolika hrana vsebuje
Da, videlo se je, da jo drugo ki, ki zaudarjajo po umazaniji vse za telo potrebne sestavine in ne skrbi. Sicer bi fantovi lasje katerih obleke se držijo sledovi hranila. Popoldanska malica je Zkuštrani roke mnogih kosil ln matic, ki imajo lahko le kos kruha ali jabolko.
*	_ _ 1 _ . » _ •	i r riAtAiinam tfromobli ntvrtlrfl
šest’srajc, čevlje, hlače in še neumito čevljev pa bi se ne dr- ^"na obleka
SB	r
preiskovalni organi ugotovili, da ® s. a' A, k° ,se™ stop .Ia. v ku
skemV Za^tatvino je® balvan Pupkov kromphj^ v™skodelici ‘mora dobiti izdaten'topel zajtrk: r oteolen C štiri m™ Pa i= bilo do polovice mleka. So- . kavo, čaj ali mleko ter kruh, ki zapora. °Ž?S SE	i M nima pouka popoldne, je mu ga če je le mogoče, na,
te niti materi niti otroku, umazana ter strgana pa obema.
Če odhaja otrok zjutraj v šolo,
nama-

valo pri odmeri kazni, da je bil že enkrat predkaznovan
Za lepšo podobo Krškega ponoči
Prejšnji teden je zagorelo nad glavno cčsto skozi Krško več novih fluorescentnih svetilk, spričo katerih bo stare cestne svetilke kakor revne rumene kresnice. Razsvetljava mesta je z novimi svetilkami veliko boljša in sl lahko samo želimo, da bi bila taka luč čimprej napeljana na vsem področju našega mesta. Nove luči pred Celulozo na Vidmu in zdaj v Krškem dajejo mestu veliko prijaznejše lice kakor pa medle stare žarnice, ki so poleg vsega še Veliko dražje kakor sodobna fluorescentna razsvetljava.
jev v oblicah in nekaj požirkov i melado Suhega mesa ali klobas mleka. To lahko da svojemu ne dajajmo niti za zajtrk, niti za otroku le skrajno malomarna in
V deževnem vremenu otroka dobro oblecimo in obujmo, da ne bo sedel premočen več ur v razredu in si nakopal hudega prehlada.
Važno pa je tudi, da otroka odpravimo v šolo s spodbudno besedo In prijaznim pozdravom, da bo čutil, da spremljamo njegovo šolanje s skrbjo in že1 j o, da bi dosegel čimboljše uspehe.
brezbrižna mati.
Ko otroka odpravljamo v šolo, preglejmo če ima šolske stvari
V Brežicah se je začel knjigovodski tečaj
Trgovinska zbornica za okraj Krško je organizirala knjigovodski tečaj, katerega lahko ob-
šolo za malico. Ta naj se sestoji Če bo učenec to čutil, se mu bo iz sadja in kosa kruha, da z njim zdelo vredno potruditi se m star-ne zamasti šolskih potrebščin, ži ga bomo veseli.	Z- G.
Za naše
ev c*
ŽELEJI
Želeje pripravljamo iz sadja,
krasimo tudi razno pecivo. Lahko pa ga tudi zmešamo z navadno ali mineralno vodo v okusno pijačo.
ŽELE IZ JABOLK Vzamemo nezrela jabolka. Dobro oprana in posušena razrežemo na krhlje,Jim prilijemo
tekujeto tovariši in tovarišice, k vsebuje veliko pektina kot na ”“v™°vl£a “da‘Vo-pokrita"in"tih k; zehjo poglobiti znanje a primer rib kutlne nezrela ja- [°vk°
ješ«, c jsč u«. *-»•* »=™u« #«• tsrv;
se začno mehčati.
dan (razen ob sobotah n nede- nTv' Dmsn Cf' u ,	, Nato sok odcedimo skozi prtič,
j.	u ,	, in neae- pektin se pri kuhanju Izloča v 7,tba, ieDjp barve in bolišeca
*** predvidoma ok, ki se strd,, ko se ohladi	Sešam^ nacejSu
Treovinske DO .lastnost Poznamo tudl P.rl soku še nekoliko soka od ribeza rrgovinsKe mesu m sicer pr, pripravi,amu	„ kopin Na cn kilogram soka
dva meseca.
Pripravljenost
zbornice, da s tečajem, ki ga hladetine (žolce) in aspika.	|	m qn akn sladkoria
Obiskuje 18 ljudi, vsaj delno v zadnjem času se za pripravo I c0kSkuhamo doktor se kap ia ne reši problem pomanjkanja knji- želčjev pa tudi džemov in mar-j gtrdi -e j0 kanel^0 na krožnik, govodskega kadra, moramo to- melad, dobi umetno narejeno N ’ . ravnamo kot pri želeju plo pozdraviti. Želimo, da to ne sredstvo za gostoto in se po P	P
bi bil zadnji tečaj, kajti problem krajšem kuhanju strdi, če kane-ppmanjkanja knjigovodslrega ka- mo kapljo na mrzel krožnik.
način
-nc marmelade >n
K praznovanju občinskega praznika v Sevnici čestita vsem občanom bližnje in daljne okolice ter se še naprej priporoča
IELEN FR A* C
STAVBENO IN POHIŠTVENO MIZARSTVO SEVNICA, Cesta na grad 2
v
iz kutin.
Iz ostankov jabolk skuhamo
dra moramo reševati le n« ta ’želćje' uporabljamo slično kot dlann ^ PS iih p0rab':m°
i- džeme. Z njimi | 0 c J’
OBVESTILO!
Zaradi občinskega praznika v SEVNICI je izšla današnja številka »Posavskega tednika« že danes. Uredništvo in uprava se zahvaljujeta kolektivu »Ptujskega tednika«, ki nam je omogočil, da je naš list izšel en dan prej kakor običajno, za tovariško uslugo.
Ker navzlic vsem poskusom za to priložnost ni bilo mogoče ! dobiti večjega obsega tednika,
Drugi gostinski tečaj kot priprava za polaganje izpita za polkvalifidranega gostinskega | delavca se je pričel dne 4. no-I vembra _v Zdraviliški Č'riške Toplice in bo trajal do 18. novembra. Dnevno je šest ur praktičnega in dve uri teoretičnega dela. V praktičnem delu prihaja vpoštev izključno strežba, medtem ko zajema teoretično delo naslednje predmete: poslovna tehnika, hranoslovje, slovenščina, nemščina,, turistična geografija, lepo vedenje, higiena in računstvo (osnovne štiri operacije). Strežbo predava tov. Stefan Spilak, šef strežbe hotela »Toplice« Bled, higieno zdrav-
nik iz Brežic, ostale predmete Pa strokovn0 osebje zdravilišča Čatež. Vodstvo tečaja je prevzel tov. Mitja Leber. ravnatelj zdravilišča Čatež. Za tečaj se je pri-
žal nismo mogli objaviti vsega gradiva, ki je bilo pripravi tona javilo" 43 kandidatov ter" znaša' *a eevniško prilogo dan-.šnjc predračun stroškov 252.000 din. Številke. Sodelavcem sporočamo, — S tečajem si bodo pridobili j da bomo poslane prispevke upo-strokovno usposobljenost vsi oni rabili ob prvi priložnosti.
nekvalificirani gostinski delavci, ki so zaposleni najmanj dve leti
v gostinstvu na pomožnih delih gostinskega poklica, iz katerega delajo izpit. Zbornica je tudi tokrat poskrbela za dobre predavatelje z željo, da b; tečaj
Ostale dopisnike ponovno prosimo za kratke, izčrpne dopise, novice, krajevne zanimivosti in raznoterosti. Uredništvo lista si prizadeva, da bi razširilo orirog tednika, vendar preko tehnične zmogljivosti tiskarne ne more.
rodil najboljše uspehe. — Taj- 1 Zato pros:mo sodelavce za zgo-ništvo Gostinske zbornice okra- j ščeno pisane pri »pevk e ja Krško	*	UREDNIŠTVO
J ti
-j

: < / •- ' ' |
,.....	•*: ♦§_.	- *v
'J?*** ^ 1 A * # t;
i,-f : '	j*: . V • -• • '
v W ■- ■ ■':' iy;t; ■; v :i-iš#'i>RS:S'ik s stf■■&stil iiŠ&ils.;, #1;
■
12. november je za Sevničane in okolico znamenit datum. Tega dne je tov. Dušan Kveder, sedanji generalni polkovnik naše JLA v spremstvu dveh tovarišev-par-lizanov podvzel junaški podvig v Sevnici. Tedanji trg je bil po Nemcih ter njihovih vojaških in gestapovskih enotah močno zaseden. V sodnih zaporih je bilo zaprtih precej aktivistov OF in drugih pripornikov, ki so čakali svoje usode.
Navedenega dne so v večernih urah prišli v Sevnico trije zavedni partizani, med njimj njihov vodja tovariš Dušan Kveder-To-maž in z zvijačo vdrli v zapore. Aretirali so nemškega petokolo-naša paznika Ziberta, ga zaprli v zapor in mu odvzeli orožje, nato pa osvobodili politične jetnike, od katerih jih je bilo več obsojenih na smrt. Hitro so. odšli po temnih ulicah Sevnice, mimo trških šol in preko pobočja gradu v zlato svobodo. Nemcem se niti sanjalo ni, kaj se je dogajalo v zaporih. Pili in zabavali so se v gostilni v bližini zaporov.
Globokega občudovanja vredno in drzno se nam danes zdi pogumno dejanje treh partizanov,
ki je globoko odjeknilo v vseh teptanih srcih zavednih Slovencev.
Večina Brežiške čete, ki ji je bil prvj komandant tovariš Kveder Dušan-Tomaž in politični komisar tov. Janhuba Rudi, je bila v tragičnih okoliščinah uničena. Kljub ogromni premoči sovražnika se je drzna akcija borcev Brežiške čete posrečila in razgibala vse zavedne in poštene Sevničane, ki so prisluhnili dogodku in se kljub terorju okupatorja veselili uspeha partizanske ak,ci-!e-
Spominjamo se s spoštovanjem, ponosom in hvaležnostjo vseh tistih, ki so s svojo zavestjo in nacionalnim ponosom kljubovali vsem udarcem sovražnika in budili našo narodno zavest, osovraženega Nemca pa tolkli na vsakem koraku.
Da so se tj junaški dogodki pred 13 leti odigrali s tako udarno silo in hitrico, je treba iskati vzroke v politični prekaljenosti vseh borcev, ki so se na poziv Partije odzvali klicu domovine in stopili v težko in neenako borbo s sovražnikom. Zato se spominjamo s ponosom in hvaležnostjo
vseh znanih in neznanih junakov od katerih večina ni dočakala osvobojenja, ampak žrtvovalo svoja življenja za svobodo domovine.
K drugemu občinskemu prazniku v Sevnici čestita Ljudski odbor mestne občine vsem svojim dragim občanom in delovnemu ljudstvu Sevnice ter njene okolice in jim želi pri njihovem napornem delu za čimprejšnjo izgradnjo socializma čimveč novih plodonosnih uspehov!
V Sevnici, 12. novembra 1954 Ljudski odbor mestne občine Sevnica
Danes vihrajo zastave v Sevnici — v spomin in opomin na težka leta in žrtve, ki so bile potrebne za svobodo, da lahko v miru gradimo sebi in zanamcem lepšo bodočnost v socialistični skupnosti
Dozti sv ©taiTa Duša a .Emlre-Toastu
Mestni odbor občine Sevnica je pismeno povabil k drugi proslavi občinskega praznika tudi tovariša Dušana Kvedra, generalnega polkovnika JLA, ki pa
se zaradi obilice poslov opravičuje, da proslavi žal" ne more prisostvovati. Ljudskemu odboru mestne občine je poslal pismo sledeče vsebine:
Sevničani v borbi za svobodo
Leto 1941 je bilo polno priča-' kar so doslej Nemci in njihovi i s partizansko edinico, ki je de-kovanj. Že dve 'leti se je bila: priskledniki obljubljali. V za-! lovala na Kozjanskem, prcd-druga svetovna vojna, v kateri I četku, ko je bilo izseljevanje j vsem s Planino. Gibanje je bilo je Hitler zmagoval. Notranje' omejeno na premožnejše; v sta- j posebno močno okrog Planine,
k	Beograd, dne 30. X. 54.
Dragi tovariši!
Sprejel sem Vaše prijazno povabilo za proslavo občinskega praznika. Težko ml boste verjeli, koliko bi ta dan želel biti z Vami. Do sedaj sam trdno računal, da mi bo uspelo osvoboditi se one dni od tekočega dela. Vendar je izpadlo drugače. Jutri moram namreč na pot in se vrnem šele okrog 20. novembra v Beograd. S te poti mi je popolnoma nemogoče skočiti vsaj za en dan k Vam. Zelo, zelo žal ml je, da ne bom z Vami drugače kot v mislih.
Želim Vam pri proslavi najlepši uspeh in obilo zabave.
Vaš
DUŠAN KVEDER
PETEK, 12. NOVEMBRA 1954:
Ob 6. uri — budnica sevniške godbe na pihala.
Ob 7.30 — slavnostna seja LOMO Sevnica.
Ob 8.30 — zborovanje pred spominsko ploščo na trgu.
Ob 9.30 — otvoritev gospodarske in filatelistične razstave v gasilskem domu. Na razstavnem prostoru bo igral novoustanovljeni tamburaški zbor Mizarske produktivne zadruge.
Od 10. do 11. ure — promenadni koncert godbe na pihala na trgu.
Ob 10.30 — otvoritev živinske razstave na sejmišču s - premovanjem.
Ob 20. uri — priredi DPD Svoboda Sevnica v telovadnem domu akademijo »Vodovod«.
NEDELJA, 14. NOVEMBRA 1954:
Ob 9. uri — otvoritev nove vodovodne črpalke in poja-čanje vodovoda.
Ob 10. ur| — filmska matineja »Barba Žvane«,
Ob 14. uri — športna tekmovanja na igrišču TVD Partizan.
Ob 20. uri — akademija TVD Partizan Sevnica, gostuje vrhunska telovadna vrsta iz Hrastnika. Po akademiji zaključna scena vseh nastopajočih.
razmere stare Jugoslavije so bile take, da res ni bilo mogoče misliti na organiziran odpor v primeru napada na Jugoslavijo. Poleg tega so tedanje jugoslovanske vlade vodile politiko, ki je Jugoslavijo načrtno naslanjala na fašistični blok. Vsi dogodki so kazali na to, da se bo v | kratkem zgodilo to, česar smo se bali: vojna.
Prav socialne razmere stare države so bile tiste, ki so nepoučenega, stiskanega malega človeka zavajale v misel, da pomeni prihod nemške vojske začetek novega, boljšega življenja. Pod vplivom takega mišljenja je bilo nemškutarskim elementom lahko v prvih mesecih okupacije širiti bajko, kako bo i Hitler ustvaril raj na naši zemlji. Toda tako niso mislili vsi. Sevničani So bili sicer okupirani, nikakor pa ne premagani.
DELO PARTIJE
JE RODILO
TRAJNE SADOVE
Takrat je v Sevnici obstajala partijska organizacija, v kateri so bili med drugimi vključeni tudi Herman Kplman, Rudi Mejak in Juhant; v tovarni Jugo-tanin so imeli precej vpliva. Kot prvo akcijo te skupine v Sevnici lahko štejemo nalo'go, ko je Herman Kolman s še nekaterimi drugimi poizkušal likvidirati nemškega podžupana. Gorjanca. Poleg tega je skupino razvila živahno agitacijsko dejavnost, predvsem med delavci
Nemci so s svojo dobro, vnaprej pripravljeno taktiko po eni strani osvobodilnemu gibanju prišli sami v pomoč. Izseljevanje, ki je zadelo predvsem znane nacionalno zavedne prebivalce, je postavilo na laž vse,
ti Jugoslaviji v političnem življenju se udejstvujoče ljudi, so nemški propagandisti zadevo tolmačili takole: »Glejte, tiste oderuhe smo pognali, ki so vam pili kri.« Toda pozneje, ko so začeli izseljevati tudi delavce, kočarje in kmete, so se odprle oči vsem. Vsak je spoznal, da se bije drugačen boj: boj za obstanek slovenskega naroda sploh.
Ko so Nemci uvideli, da je zaupanje popolnoma izhlapelo, so posegli po ostrih ukrepih. Med tem je organizacija odpora izgubila vodilne kadre. Izseljena sta bila Mejak in Juhant, Kolmana pa so zaradi njegovega zavednega stališča, k’ pa je
Št. Vida in Kozjega. Po izdaji je Nemcem uspelo organizacijo
s0 divjali. Da ne bi z represalijami ogrožali družin, je bila v navadi »prisilna mobilizacija«, tako da se je družina lahko izgovarjala, da je bil tisti, ki je odšel k partizanom, prisilno
odkriti in večina aktivnih čla- ! mobiliziran. Nekaj časa so Nem-nov organizacije je bila zaprta ci to verjeli, ko pa je sredi po-in ustreljena po raznih zapo-: let j a postalo »odhajanje« tako rih. Kozjansko je takrat dalo množično, da skoro ni bilo dne-
ogromne žrtve, za našo stvar. Odkritje organizacije na Planini je imelo svoje posledice tudi v Sevnici. Ustreljena sta bila Kladnik in Černič, v taborišče Mauthausen je odšel Rado
ve, da ni kdo odšel v hribe, pa seveda nis0 verjeli več.
Ko je bilo v aktivnih edinicah vedno več domačinov, so seveda odbori OF dobili značaj lokalnega odpora. Clarii vseh od-
Turk. Jerinu pa je uspelo po- | borov političnih organizacij so
1 bili povečini domačini, prav iz Sevnice in bližnje okolice. Moč Kozjanskega odreda je medtem rasla iz dneva v dan. Minerji so dnevno minirali železniške proge, patrole so vznemirjale
bcgnlti ter se priključiti partizanski enoti na Bohorju. Tako je naša organizacija v , letu 1942 prebolela velike izgube.
Po vsej Jugoslaviji pa se je borba za osvoboditev krepila.
Diverzantske akcije kozjanskih j Nemce in njihove pomagače
partizanov so dale slutiti, da se bližajo odločilni dnevi. Medtem ■o Nemci gospodarili po svoje, tla pa so se jim majala pod no-
kjer so le mogle. Nemškutarji se niso upali več iz Sevnice. Celo Winkle je, ko so aktivisti lepega jutra napadli kopitarno,
Ob 12. novembru - občinskem prazniku Sevnice
čestitajo občanom in delovnim kolektivom Ljudski odbor mestne občine, občinski odbor SZDL, občinski komite ZKS, odbor Zveze borcev, Krajevni sindikalni svet
in ostale organizacije v Sevnici
Generalni poiltovmk Dušan z\ve-
der-Tomaž, častni občan Sevnice
kazal povsod, zaprli. Njega in Še ostale politične zapornike je iz sevniških zaporov 12. novembra 1941 rešil s skupinico partizanov tov. Dušan Kveder, levniiški častni občan.
Medtem so Nemci množično zseljevali. Sevničani so pričakovali, kdaj pridejo na vrsto, ker ni bilo verjeti, da ta predel ne bi bil v načrtu za izselitev. Prav zaradi tega so se mnogi Sevničani, da se izognejo izselitvi, sami selili na del Slovenije, ki je bil pod italijansko okupacijo, s čimer smo zopet izgubili ljudi, ki bi delali za krepitev odpora.
RAZGIBANO
ODPORNIŠKO
DELOVANJE
Organizirano odporniško gibanje v večjem obsegu lahko imenujemo delovanje druge skupine (Černič, Jerin, Kladnik, Turk), ki je vzpostavila zvezo
gami. Ljudje, M jim že tako niso 1 raie odšel v svoje kraje. V teh verjeli, so sedaj pričeli dvigati j dneh so Sevničani ze kar P°* glave. Nemci v Sevnici niso imeli mnogo zavestnih somišljenikov ali sodelavcev. Ce odštejmo tistih nekaj starih kultur-bundovcev in znanih nemškutarjev (Lovre, Grutschreiber,
Fleck, Sehmuck, Eibel, Kreutz,
Winkle), njihova druščina med slovenskim prebivalstvom ni uživala nobene pomembnejše podpore. Tak0 se je sodelovanje .Sevničanov v letu 1943 razvilo v trdno celoto, o kateri še danes pravijo, da ni bilo še nikdar prej take zvestobe in bratske pomoči kakor prav ti-~ta leta vse do osvoboditve.
Zvedelo se je prav kmalu, da so se mnogi, ki so bali izseljeni, vključili v partizanske enote na Dolenjskem. Brigade so začele napadati tudi v okolici Sevnice, tako da je od tedaj vedel vsak, da bije z Nemci neenak boj organizirana vojska, ki pa jjo vodi vodstvo z določenimi cilji in s programom.
dnevi hodili v bližnje vasi, ki so bile že osvobojene in kjer so imeli izvoljeni odbori oblast v svojih rokah.
»... IZ KRVI RDEČE JE ZRASLA ROŽA SVOBODE...«
Nemška ofenziva decembra 1944 je trenutno zavrla razvoj, ni ga pa mogla uničiti. Požiganje vasi, streljanja, odpeljevanje na prisilno delo, vse to je začasno opogumilo domače nemškutarje, Nemci pa že sami niso več resno mislili na zmago. Pomladi 1945 so bile rane, ki jih je nemška ofenziva zadala, zaceljene, organizacija terena je začela ponovno v celoti delovati. Nemci so sicer še delali krajše izpade iz svojih posto-
več imeli je bližala
NOV POLET S PRIHODOM XIV. DIVIZIJE IN USTANOVITVIJO KOZJANSKEGA ODREDA
Pohod XIV. divizije in ustanovitev Kozjanskega odreda pomladi 1944. leta je pomenil za Sevničane novo obdobje boja za svobodo. Mnogi so odšli v te enote. Slovenci, ki so bili leta 1942 in tudj kasneje prisilno mobilizirani v nemško vojsko in ki so prihajali na dopust, so odhajali v partizane. Prav tako tudi tisti, ki so jih Nemci uvrstili v svoj »vermanšaft«.
Ta čas se je gibanje tudi docela organiziralo. Postavljeni so bili prvi terenski odbori. Nemci
jank, vendar niso uspeha. Vojna se koncu.
Sevnica je svobodo pričakala v zastavah In zelenju. Veličasten sprejem enotam narodne vojske bo še dolgo' ostal vsakemu v spominu. Prvi dan po osvoboditvi je že začel delovati vnaprej dobro pripravljen aparat ljudske oblasti, tako da ni bilo čutiti nobenega zastoja. Vračali so se borci, aktivisti in končno tudi Ujetniki iz mučilnic tretjega rajha.
Za Sevnicio je še posebej značilno, da med Sevničani ni bilo izdajalcev, razen seveda redkih primerov, ki so bili prej omenjeni, in še nekaterih nemškutarjev. Sevničani so bili enotni v odločilni borbi, dali so svoj delež k našim skupn'm naporom in tudi velike človeške žrtve. Večina poštenih Sevni-čanov je taka tudi danes. -ji
Naj živi Socialistična zveza delovnega ljudstva — osnovna in glavna sila socialistične politike, naj živi njen predsednik — tovariš Tito!
Občanom Sevnice
ob drugem praznovanju
občinskega praznika!
To
in
ono o
sevniškem gospodarskem
Ce te pot zanese ob Savi, se nehote rad ozreš na prijazno mestece ob njenem levem bregu — Sevnico, ki se je razvilo pod zaščito slikovitega gradu, katerega razvoj sega v deveto stoletje (Valvazor). Razbojniški fevdalci niso zaman postavili gradu ravno na tem mestu; tu se križajo poti ob Savi in Mirni, semkaj gravitira ves okoliš od Blance preko Vrhovega do Loke, južno od tod mirenska dolina ter severni kraji celo do Planine.
Kot križišče poti se je Sevnica razvila v izrazito obrtniško-trgovski kraj, saj so pred dograditvijo dolenjske proge prihajali semkaj kmetje in obrtniki tud; iz Novega mesta in celo iz Metlike. Zato je bila vsaka druga hiša trgovina ali obrt in vsaka druga hiša gostilna. Dolenjska proga je razvoj kraja nekoliko zavrla, z dogra-, ditvijo proge Sevnica—Trebnje pa se je njegovo območje zopet nekoliko razširilo, saj prihajajo skoraj vsi prebivalci mirenske doline v Sevnico Zato ima tudi sevniška trgovska mreža zelo obsežen promet.
VRNIMO SLOVES
SEVNISKI VOŠČENKI...
Pri Bregu in Blanci naredi Sava skoraj pravokotna zavoja,
tela po sadovnjakih sevniška voščenka. S pravilnim pojmovanjem in podporo kmetijskih strokovnjakov ne bi bilo težko v doglednem času vzgojiti nove sadovnjake voščenk, kar bi predstavljalo lep vir dohodkov bodoče sevniške komune.
Zadružno trgovsko podjetje »Posavje« je napravilo v trgu moderno sušilnico. Dalekovid-nost podjetja je očitna, kajti sadni okoliš nudi dovolj sadja in gozdnih sadežev. Potrebna je še naprava za izdelovanje sadnih sokov, izdelovanje marmelade iz gozdnih sadežev (borovnice, maline) in seveda primerna skladišča in hladilnice.
... IN IME LETOVIŠCARSKEGA KRAJA!
Milo podnebje, lepi izleti v senčnate gozdove, kf obdajajo Sevnico, zelo razvita gostinska mreža z dvema hoteloma, obilica sadja in nizke cene so leto za letom privabljali mnogo letoviščarjev ne samo iz Zagreba in širše domovine, ampak celo iz inozemstva. Sedanja kapaciteta gostinskih obratov ne zadostuje niti za goste, ki slučajno ali po opravkih zaidejo v Sevnico Vsekakor bi bilo potrebno, da se namesto hotelov, „vutvvn.c ^vUjo, ki so bili porušeni po koncu in gričevje, ki jo obdaja, čuva vojne, zgradi moderen gostinski proti vetrovom od vseh strani obrat, ki bi imel vsaj 40 sob. zaprto kotlino, zaradi česar je ^ ni’m bi Sevnica zopet prido-podnebje tu zelo milo To je bila sloves letoviščarskega kraja, vplivalo na razvoj sevniškega; Obrtna dejavnost je z ozirom kmetijstva in predvsem sadjar- ; na industrijske izdelke nekoliko etva. Sevniška voščenka ni slo- j opešala. Oživela je sodarska in vela samo v mejah ožje domo- druga lesna obrt. Kljub obilici vine, ampak so prihajali ponjo, gline pogrešamo keramično obrt
in solidnejši razvoj že obstoječe opekarne.
se rada vključila v delo trajnejšega značaja; prav tak kombinat bi lahko nudil tem ljudem primerno življenje. (Zanimiv je zapisnik sevniških vojnih obveznikov z leta 1932; takrat se je nahajalo od 350 vojnih obveznikov 200 moških na delu v inozemstvu!)
ZEMELJSKI ZAKLADI
VABIJO
Okolica Sevnice je bogata na kremenčevem pesku, ki ga potrebujejo livarne. S smotrnejšim izkoriščanjem bi lahko nudil lep vir dohodkov. Ze sedaj ga nalagajo po več vagonov dnevno, povečini za gradbeništvo. — Svinec so svoječasno izkoriščali na Rudi pod Lisco. V zadnjem času so našli domačini na Ledini kose svinčeve rude, ki jo bo treba še analizirati. Manganova ruda se nahaja na Orlah. Sloji lesnega premoga
morala razmišljati o zaposlitvi, odvečne delovne sile bodočih rodov, kajti lesna industrija ni po dosedanjem načinu izkoriščanja gozdov trajna. Razvoj krajev v spodnjem Posavju ne gre ravno v korak z gornješta-jerskimi in gorenjskimi. Kulturna zaostalost okoliša nam Sarekuje vso skrb za preobrazbo prebivalstva; kmetijska srednja šola bi zato k razvoju pripomogla več kot popolna srednja šola. S smotrnim izkoriščanjem vseh možnosti (sadjarstvo, živinoreja, vinogradništvo, vrtnarstvo) bi bilo delno rešeno vprašanje odvečne delovne sile. Razvoj večje industrije ovira pomanjkanje električne energije, ki je ravno v našem bazenu zelo občutna. Cas bi bil, da se tudi v tem pogledu začne graditi že 30 let obljubljena hidrocentrala na Savi.
Z ureditvijo teh vprašanj
---- — ...________j bo-
,,	~	‘mo lahko šli v korak z ostalimi
izkoriščajo dobro razvitimi predeli Slove-zaradi slabih poti.	Inije v boljšo bodočnost.
Sevniška komuna, kateri se	Gospodarski svet.	-	- --------------
obetajo lepi viri dohodkov, bo |	LOMO Sevnica I 9a je bila ustanovljena leta 1875
Zraven novega bloka Jugotanina raste občinski stanovanjski blok
Sevniško obrtništvo
Sevniško obrtništvo je bilo že j predsedoval pa ji je mizarski od nekdaj dobro razvito in po ! mojster Dereani. Včlanjenih moj-svojih izdelkih priznano v Po- strov je bilo 100 do 120, pomoč-savju in tudi drugod. Obstajala > nikov pa je bilo od 10 do 16 ter
je Kolektivna zadruga, v kateri so bili včlanjeni mojstri. Zadru-
Ko] pa kanalizacija, vodovod, stanovanja in regulacijski načrt?
kupci iz Češke, Švice, Italije in Avstrije. Kultura sadjarstva in embalaže je bila na za vidni višini, saj so že dolgo pred prvo svetovno vojno vsak posamezen sad ovijali pred vlaganjem v zabojčke v papir. Kratkovidnost trgovcev in kmetov-sad-jarjev. ki so izrabljali konjunkturo, je privedla do tega da
KAM Z LESNIMI ODPADKI?
Ne samo Sevnica, ampak vse Posavje je pokrito z bogatimi gozdovi, v katerih prevladujejo predvsem listavci. Zaradi teh bogatih virov se je razvila po-

PogJea na spodnji del trga
smo najprej izgubili sloves in nazadnje še voščenko. Trgovci so pošiljali manjvredno sadje kot voščenko. Šli so celo tako daleč, da so nalagali druge vrste nasutih jabolk in na vrh dodali voščenko Prevzemniki, ki niso prisostvovali nalaganju, so pošiljko prevzeli v inozemstvu in ugotovili nesolidnost domačih trgovcev. Razumljivo je, da so izgubili dobre kupce, in ko teh ni bilo več, so kmetje opuščali voščenko in pričeli gojiti drevje, na katerem je zrast-lo več »mošta«.
Prav gotovo je ostala zemlja, voda, zrak in prizadevnost kmetov enaka kot takrat, ko je cve-
savska industrija:	papirnica
Radeče in papirnica Videm. Najbolj razvito industrijo v Posavju ima Sevnica s svojimi tovarnami: Jugotanin (zaposluje 200 delavcev), kopitarna (162 delavcev), lesno industrijski obrat »LIO« (80 delavcev), mizarska zadruga (86 delavcev) in žaga Mirna (24 delavcev).
Varčevanje z lesom bo pokazalo kolektivom oziroma upravnim odborom tovarn, da se bo potrebno povezati v nekak kombinat, da bi lahko izkoristili vse odpadke za izdelovanje umetnih vlaken, lesonitnih plošč in podobnih izdelkov. V ožji okolici
Sevnica je staro naselje, zato so tudi vse njene komunalne naprave breznačrtno zgrajene. Ko bo gotov regulacijski načrt mesta, bo urejeno z njim zlasti vprašanje kanalizacije in zgradb novih naselbin.
Kanalizacija — kolikor Jo kot tako sploh še lahko imenujemo — je v razsulu. Kanali so ali porušeni ali zasuti. Ljudski odbor mestne občine je dal izdelati načrt nove kanalizacije in se sedanja dela na tem važnem objektu opravljajo po načrtu in sodobno. Občina izdeluje cevi za kanalizacijo v lastni režiji. Kanalizacija z vsemi zbirnimi jaški bo stala čez 10 milijonov dinarjev in bo ure-ena v nekaj letih.
Posebne težave dela Sevnici lavnlca, ki se poslužuje za od-lakovanje odpadkov potoka.
Da je to nezdravo in za kraj nadvse škodljivo, ni treba posebej poudarjati. Po regulacijskem načrtu naj bi klavnico premestili za Savo, vendar pa bodo o tej zadevi morali izreči končno besedo strokovnjaki. Mi lahko le ugotovimo — mudi se. zares zelo mudi...
Sevniški vodovod doslej ni luuullm prometom, štirinajst zadostoval vsem potrebam. Ob parov brzih, potniških in me-večjem deževju nam je dajal šanih vlakov dnevno oskrbuje kalno vodo in povzročal slabo , prevoz potnikov, po 15—18 pa-voljo med potrošniki. Studenec, rov tovornih vlakov dnevno do-zajet v Brezju, je kraškega važa, odvaža in prevaža težke značaja in nam pri sedanji po- tovore ter opravlja na postaji
trošnii Vod** t.lldt manll** rta „ti-.,™,.	-----*i_ T.T_*	j-i,-
vili domači strokovnjaki, za do-vršitev del pa bo potrebnih še 12 milijonov dinarjev.
Stanovanj nam v Sevnici prav občutno manjka. 60 prosilcev čaka na stanovanja. Poleg de-vetstanovanjskega bloka Jugotanina gradi tudi občina novo stanovanjsko hišo, manjka pa ji finančnih sredstev. V Spodnjem Posavju je Sevnica med vojno Izgubila največ stanovanjskega fonda. Porušen je bil hotel Triglav, kolodvor, restavracija in nekaj stanovanjskih hiš. S krediti bo treba Še naprej pomagati delavcem in nameščencem, da pridejo do hišic. Za stanovalce v gradu bo treba prav tako nekaj ukreniti glede stanovanj, grad pa uporabiti bodisi za primeren zavod ali kmetijsko šolo.
bi nadomestil nekdanji hotel Triglav in restavracijo. Postajno poslopje gradijo in pričakujemo, da bo prihodnje leto gotovo.
Med najvažnejša regulacijska
dela, ki jih bo treba čimprej niči in zadnje čase
ur*P/1 iti rta or»ar1air»* fftZŠiritcV ' hjiitm 1/nmiciii io
60 vajencev. V času Avstrije je bila v Sevnici oskrbovalna postaja, v kateri so potujoči pomočniki dobili zastonj hrano in stanovanje čez noč.
Ob osvobojenju leta 1918 je bil izvoljen za predsednika Franc Barovič, kovaški mojster v Sevnici, dober obrtnik in zaveden narodnjak. V nadaljnjih letih so predsedovali: Franc Stopar, čevljarski mojster v Sevnici; tajniške posle je vodil Edvard Livio. Tik pred okupacijo so zadrugo vodili: Niko Pustinek, Jože Arn-šek in Rudi Kreutz. Tudi pomočniške izpite so opravljali v Sev-
Izpitni komisiji je
v Brestanici, skozi leta
urediti, pa spadajo:	_________,	.	_____ ______
ceste pri KZ Sevnica, kjer bo predsedoval Matija Kozinc, klju-treba odstraniti dve hiši in ce- I čavničarski moister v Sevnici, sto zravnati, če se hočem0 iz- Bil je res strokovnjak v svoji
ogniti nesrečam. Nepreglednost na tem delu ceste je lahko usodna za vozača in pešca. — Tlakovanje ceste vsaj skozi naselje je na drugem mestu. Ureditev drevoreda in primernega prostora za park, ne na zad- , -- lunjem mestu pa misel o javnem katerih kopališču so nadaljnje skrbi, ki tarejo Sevničane. Z naštetim seveda nismo vsega izčrpali — toda to so najvažnejša vpraša»
V Izdelavi je načrt za zgrad- nja, kj so pred našim ljudskim bo hotela s 40 sobami, kj naj! odborom mestne občine.
obrti, kar nam še danes dokazujejo dela, ki jih je izvršil na sevniškem gradu in po večjih stavbah.
Obrtniki so z vajenci in pomočniki prirejali razne igre ter od časa do časa obrtne veselice, čisti dobiček je bil namenjen za de’o nezmožnim in ostarelim obrtnikom.
Danes smo vsi obrtniki-moistri včlanjeni v Okrajni obrtni zbornici v Krškem, ki nam daje navodila za nadaljnji razvoj.
ir
Železniški promet
- vozen gospodarski c nffdj
Velik pomen v gospodarskem oziru za Sevnico in bližnji okoliš ima tudi tukajšnja železniška postaja s svojim dokaj močnim prometom. Štirinajst
trošnji vode tudj manjka. Da bi odstranili vse te nevšečnosti, smo s. kreditom iz družbenega plana skopali nov vodnjak, zgradili novo strojnico, položili vodovodne cevi in postavili novo črpalko. Za zdaj bomo vodo črpali še v star zbiralnik, prihodnje leto pa bo zgrajen nov zbiralnik in upo-stavljem še dve črpalki. Potem bo vprašanje vode za Sevnico rešeno za vedno. Po nalogu CHZ in revizijske komisije LRS moramo staro zajetje izključiti, da preprečimo morebitne epidemije. Iz novega zajetja bomo začeli črpati vodo prav na dan občinskega prazni-
je še mnogo delovne sile, ki bi ka. Vsa tehnična dela L opra-
obsežen premik. Naj še dalje govore številke: Letno odpravi postaja preko 110.000 potnikov ln približno toliko jih tudi do-potuje. Na svoji postaji razlože Sevničani povprečno letno po 4000 vagonov, po 1800—2000 jih pa naložijo. Razen tega dospe povprečno letno po 800 ton kosovnega blaga, odpošlje se ga po 600 ton, v stransko smer pa tudi tranzita preko 200 ton kosovne robe. Po 40.000 tranzitnih vagonov letno razvršča postaja na svojem območju, a kolikšno je šele število onih, ki prevozijo postajo brez vsake manipulacije!
Ce se ozremo v minule čase, vidimo, da je pred dobrimi 15
leti bila Sevnica mala postaja z nekaj kratkimi tiri in okrog 20 uslužbenci. Ob priključku nove proge na Trebnje 1. 1938-39 je bila močne, razširjena in opremljena z v s j modernejšo varnostno napravo ln od takrat njen pomen stalno raste. Po-
1945 do 1949 je Igrala važno vlogo kot ranžirna postaja, ko je spričo mnogih še razrušeni.: prog in ohromelih postaj sestavljala in odpremljala vlake za vse smeri in tako mnogo do-prinašala k hitrejši ureditvi prometa. V tem času je prejel
sebno v prvih povojnih letih od kolektiv mnoga lepa priznanja
in odlikovanja. Tudi danes še po potrebi često kot pomožna ranžirna postaja pomaga izravnavati težke prometne situacije v naši mreži. Pomembno je, da (Nadaljevanje na 5. strani)
Skica nove železniške postaje, ki jo gradijo o Sevntci
! zahodno od Rajhenburga v Celje evmea ima lepo prirodno ] Tudi v srednjem veku je le-lego ob Savi, zavarova- žala Sevnica ob važni prometni no pred vetrovi in je poti, kj je vodila tod iz Celja poleg Brežic najlepši kraj Spod- j v Zagreb in Sisak Sele 1816. njega Posavja. Zato nj čudno, leta so to cesto popravili, oziro-
da je bila naseljena že v predzgodovinski dobi. To pričajo bronasta najdišča, katerih je bogata tudi okolica Poleg Rokove cerkve je bilo gradišče. V bližnji vas; Vranje je strm hrib, ki je bil verjetno tudi že v predzgodovinski dobi naseljeno gradišče, ker je po obliki naravno utrjen. Na njem so še danes vidne razvaline stare utrdbe. Tu je bila gotovo rimska postojanka ob cesti, ki je vodila iz Celja skozi Sevnico v Sisak. Tod so našli številne ostanke rimskih stavb, sarkofage, nagrobne spomenike, kipe. mozaična tla, žrtvenike, tehtnice, razno posodo itd.
V vasi imajo pred hišo posestnika Požuna mizo, ki ima za ploščo kamnit pokrov, v katerega so vklesane reliefne podobe. V Sevnici sami. kjer je bilo najbrž pristanišče za bro-darstvo po Savi, so našli številne rimske starine: votivne spomenike obrežnih božanstev. Danes jih imajo razni muzeji pri r.as in v tujini Skoz; Sevnico je peljala cesta tz Nevioduna (Novo mesto pri Drnovem južno od Leskovca) čez savski most
ma zgradili novo ob Savinji do Zidanega mosta. O nekdanji cvetoč; trgovini v Sevnici priča tu najdenih 800 srebrnih, večinoma italijanskih novcev, ki so bil; zakopani okoli 1529. leta ob turški nevarnosti. Prvič se v listinah omenja Sevnica leta 859, ko jo je kralj Ludovik Nemški podaril solnograškim nadškofom. Tj so ostali njeni lastniki do 1595. Pod solnogra-ško upravo se je Sevnica kmalu povzdignila do znatne veljave. Gotovo so ji njeni zemljiški gospodje predvsem zaradi trgovskih ozirov naklonili trške pravice že v 14. stoletju, najbrž leta^ 1322. Leta 1408 je izdal nadškof Eberhard za Sevnico iste določbe, ki so jih dobile Brežice že 1353.
Od starejših trških privilegijev ni ohranjen niti eden. Uničili so jih požari in sovražniki. Leta 1513 je potrdil nadškof Lenart privilegij, ki se glasi: Trški sodnik, ki ga lahko imenuje škof ali vicedom, mora skrbet; za blagostanje trga; kdor ni. tržan, ne sme točit1 vina in ne loviti rib. Trg uživa azilsko pravico; kdor se vanj
zateče, je 14 dni deležen njego-j ve zaščite. Ako tržan koga ubije, se z njim ravna kot z meščanom v Ptuju:	sorodniki
umorjenega imajo pravico do premoženja ubijalca Enake pri-
scvražnikovih navalih grmade, ki so okoličanom naznanjale bližajočo se nevarnost.
Kmečki punt je v letih 1515 in 1573 zajel tudi podložnike sevniške graščine. Slednjega le-
vil egi j e je trg dobival tudi kas- ta Je kmečka vojska pod vod-

SKOZI STČLETJA
neje in sicer: leta 1543, 1561 ln za cesarja Jožefa I. 1706.
V zgodovinskih zapiskih beremo, da je bila leta 1480 pri Brežicah bitka z vračajočimi se Turki. Ljudstvo si še danes pripoveduje, da so bili Turki na Kneževem vrhu premagani in so morali zapustiti taborišče onkraj Save na Kranjskem. Ime Turška vas še sedaj spominja na to sovražnikovo postojanko, i Tudi ime Žigerski vrh V bližini : Sevnice je izpeljano iz slovenskega korena žig in značj torej I kraj, kjer je nekdaj gorelo ali se požigalo. Mogoče je, da sp na Zigrrskem vrhu netili ob
stvom Ilije Gregoriča prodrla od Vidma proti Rajhenburgu in Sevnici in si jo osvojila brez odpora. Nato je drla po dolini potoka Sevnične navzgor, mimo Podgorja in Planine na Celje
Veliko je trpel trg zaradi požarov. 5. marca 1763 je skoro ves pogorel. Ponovn0 je pogorel 11. avgusta 1812 in pozneje še nekajkrat. Ob zadnjem požaru 1854 je pogorel ves trg.
Kuga je posebno morila v letih 1358, 1529, 1625, 1646 in 1652. To nam potrjujejo razna kužna znamenja s kužnim križem: najimenitnejši ie na Ledini, drugi ob cest na vrhu klanca rnrd
ščinska last, ker so podložniki vanjo nosili vino.
Prvotni sevniški gornji grad je nastal najbrž že pred 9. stoletjem. Sedanjo obliko je dobil v 16. stoletju. Prvič se omenja grad 859. leta, ko je postal last solnograške nadškofije. Leta 1480 je grad zavzel ogrski kralj Matija Korvin, a mu ga je kmalu iztrgal avstrijski cesar, ki ga je zopet vrnil prejšnjim lastnikom.
Leta 1595 jo prodal solno-graški nadškof Wolf Dietrich Sevnico Inocentu pl. Mosconu, ki je pokopan v grajski kapeli. Grad in posestvo sta pozneje pogosto menjala lastnike. Leta 1803 je kupila grad rodbina Rebenburg, k; ga je restavrirala ln olepšala ter mu dala sedanjo obliko. Zadnja lastnica graščine je bila Matilda Tren-kel, katere mož in hčerka sta pokopana v grajski grobnici. Oba sta tudi balzamirana In grofovo obličje je v krsti pod steklom še danes dobro vidno. Iz zgodovinskih in arheolo-je bil prvotno I ških motivov bo treba grad gospodov in je bolje vzdrževati in ga tud1 rabil sedež deželnega sodišča. Oba j stavrirat; ter ga ohraniti bodo-gradova sta bila zvezana s pod- ' čim pokolenjem. Sedanjim pre-zemeljskim hodnikom, k} je. bivalcem gradu bo treba pre-služil za skrivališče pred Turki, j skrbeti druga stanovanja:	ker
Drug podzemeljski hodnik je‘je bolj primeren za nastanitev vezaj Lutrovo klet s Kruleievo ! kmetfisko-gospodarske	ali
'■"'o' jo ki ie bMa pr . r.fn . g-a- kake druge ustanove.
Spod. in Gor. Brezovim, na Po d vrhu in drugod.
Sevniški grad stoji na precej visokem hribu, s katerega imamo lep razgled čez trg, železniški tir, Savo, polje in hribovje. Grad ima na vsakem vogalu močan okrogel stolp. Na vzhodni strani, malo pod gradom, je še druga zelo zanimiva zgradba, Luterska klet. Ta je bila nekdaj katoliška cerkev, pa je pozneje, ko se je Lutrova vera zanesla tudi v naše kraje, služila luterancem za njihovo bogoslužje. Pozneje je niso več uporabljali, temveč so naredili iz nje vinsko klet. Danes služi hiša za shrambo poljskih pridelkov. V tej kleti je učil Jurij Dalmatin in verjetno tudi Primož Trubar, ko je služboval v Lokj Pri Zidanem mostu. Po stenah kleti so še dobro vidne freske, ki pa v zadnjem času močno propadajo in kličejo po čimprejšnjem restavriranju. Zanimiv je napis v češkem jeziku »Na Pana Boga mj houffanje«.
V trgu stoji še spodnji sevniški grad. ki last sevniških
STRAN 5
X •
Kopitarna
in njen napredek
!lllllllll!iiilllllllllllllllli!lll]|||||llll!l!llllllliniii#«lli
Na mestu, kjer stoji današnja Kopitarna v Sevnici, je v predzadnjem desetletju prejšnjega stoletja stal osamljen majhen Smrekarjev mlin. Gnal ga je majhen potoček, okoli pa so zelenele trate, ki so prehajale v nepregledne bukove gozdove.
Slast po lepi, slovenski bukvi je prignala sem Nemca Winkle-ja, ki je mlin odkupil, zmetal ven mlinske kamne ter tu namestil primitivni kopitni stroj in enostavno tračno žago. Ta dva stroja sta se nekaj let vrtela po 11 ur dnevno ter ustvarjala dobičke, ki sta jih pove-čavala nizka cena lesa in še nižja mezda. 2e leta 1895 so se pridružili novi stroji, hlode pa so še vedno prežagovali ročno in jih nat0 s sekirami klali.
Novi stroji so zahteval} nove stavbe. Sedaj je zrasla tu majhna zgradba, sedaj spet tam prizidek. Vse to seveda brez posebnega načrta, vse sproti izmišljeno, kot so pač prihajali stroji. Phričelo je primanjkovati energije. Leta 1908 je bil nabavljen parni kotel z majhno zmogljivostjo; ki je izpodrinil vodno kolo. Vedno večji porast prometa s kopati jo če vedno naletaval na premajhno kapacitete. Minimalna mezda je ustvar-
govarjajo zahtevam. Zaloge polizdelkov na zračnem sušenju so šle v sto tisoče. Nabavljena je bila nova lokomobila in sezidan 45 m visok dimnik. Vse do leta 1914 je produkcija naraščala, mimo so spravljali 'tujci dobičke v žep in z njimi za svoje sinove gradili po vsej Evropi nove tovarne. V Altenstattu, Milanu in na Švedskem so žulji naših delavcev in kmetov rastli v nove objekte kapitalizma. Mnog; razgledani delavci so odhajali v svet, ker jim ni bilo mogoče živeti od nizke mezde. Naduti Nemci so zavzemali vsa vidnejša mesta v proizvodnji, naši ljudje pa so delali le posamezne £aze, na katerih niso moglj nikoli postati kvalificirani.
Prva svetovna vojna je pretresla temelje tudi tem mogotcem. Moške so nadomestile žene, ki so še za manjšo mezdo delale 11 ur dnevno. Rojstvo stare Jugoslavije je sicer Nemcem vzglo tovarno, vendar go ti že leta 1921 bili spet neomejeni gospodarji v podjetju. Do tega jlzn je pomagala takratna podkupljiva advokatura, ki jim je pela slavo v največji meri. Delavci so sicer v začetku svobodneje zadihali,, vendar so
jati v partizane. Ko pa eo v septembru 1944. leta odšla v partizane vsi, ki so imeli nočno stražo v podjetju, je ogenj pod kotli ugasnil in Winkleji so jo brž odkurili v Nemčijo. 2e 11. junija leta 1945 pa se je znova začelo kaditi iz dimnika in podjetje od takrat dalje obratuje nemoteno.
Po osvoboditvi so dnevno rasli napori za dvig storilnosti. Povečane zahteve povojne industrije obutve so postavtiale pred kolektiv nove naloge. Število zaposlenih je naraščalo. Ves čas pa je bil problem ravno v »divjem« razvoju tovarne, ki je zahteval temeljitih sprememb. Prišlo je še nekaj novih strojev, in tako je bil na koncu zaseden tudi zadnji kotiček.
V zaključni fazi je zdaj gradnja nove delavnice za lesene pete, lesove za škornje in galanterijske izdelke, s katerimi je podjetje znatno zvišalo odstotek izkoriščanja lesa. Tu so tudi sodobno urejeni sanitarni prostori. Ves objekt je tak, da
Oj to mlinar pod kžančkom...
Zaslužni borec z a delavske pravice in sedanji v. d. direktor Kopitarne Rud i M e jak
Narodne pesmi oziroma njenega motiva za sevniški valjčni mlin ne bi mogli porabiti, saj gre za sodobno mlinsko podjetje, ki se je prav zadnje mesece znatno moderniziralo. Leta 1907 pa bi ob njem gornjo pesem lahko zapel; — bil je navaden kmečki mlin, ki ga je Karel Zupanc preuredil in tudi i opremil za trgovsko meljavo. ! Do leta 1941 je mlel sevniški ; mlin predvsem za potrebe kr-| škega in trboveljskega okraja.
i Leta 1941 so Nemci izgnali , lastnika Zupanca, v mlin pa nastavili Kočevarje. Do osvoboditve sq ti v podjetju uničili precej mlinskih naprav.
Leta 1948 je bil mlin naciona-
bo delo v njem prijetno in zdra- plana.
vo in Je to prvič v zgodovini tovarne, da je nekaj zgrajenega po dalekosežnem načrtu. Po prestavitvi strojev v nov objekt bo možno tudi v starem poslopju smotrno urediti obratovanje.
Skrb za delavca in njegovo zdravje pa narekuje vedno znova razmišljanja o izboljšavi pogojev dela, saj daje sleherni član kolektiva od sebe vse napore za izpolnitev družbenega j
VOD in kasneje za podjetje 2lTO. Šele leta 1952 je mlinu uspelo samostojno prodajati na trg mlevske izdelke; podjetje je tako prišlo do lastnih sredstev za investicije. V modernizacijo mlina je vložilo nad 3 milijone dinarjev. Iz najetega kredita pa je podjetje nabavilo že dvodelni valjčni stol, štiridelno plansko sejalo in upoini filter za skoraj 6 milijonov din.
Delavski svet in upravni odbor podjetja sta si zastavila nalogo, da bosta nove stroje montirala z vsemi potrebnimi eleva-torjd. Za ta dela bo obrat potreboval še tri in pol milijone dinarjev, nato pa bo lahko dvignil zmogljivost mlina od sedanjih 4000 kg na 8000 kg žita
liziran in je mlel za bivši NA na dan
v	V	V
C! m v ec Irovcath izdelkov iz le sel
O DELU IN PROBLEMIH LESNOINDUSTRIJSKEGA OBRATA V SEVNICI
2e leta 1909 je bila v Sevnici S Pred vojno je obrat zaposlil po zgrajena nekdanja Parna žaga, 40 do 50 delavcev in žagal pred-k{ je bila prenesena iz stare! vsem hlode iglavcev.
Miro Gošnik žage pr; ' Planini nad Sevnico.
JUGOTANIN
— n egovi proizvod in na iti
Pogled v notranji obrat izdelovanja kopit
jala vedno večje dobičke, prihajali so novi stroji, izkoriščanje delavca je raslo.
IZ ŽULJEV SEVNIŠKIH DELAVCEV SO RASLE TOVARNE PO EVROPI...
Vse do tega časa so delali z zračno suhim lesom. Napredujoča industrija obutve pa je zahtevala umetno suh les. Zato so pričeli graditi umetne sušilnice, ki so še danes v pogonu, kljub temu da že davno ne od-
Z tezaižk prsno!
(Nadaljevanje s 4. str.)
se prav iz postaje Sevnica opravlja razdeljevanje in odprema vseh žitaric in mlevskih. izdelkov za območje vse naše republike, kar mnogo pripomore k pravočasni in enakomerni razdelitvi glavne ljudske prehrane.
Postaja sama zaposluje nad sto delavcev in uslužbencev; če k temu prištejemo enako število osebja ostalih enot tegu železniškega vozlišča, ugotovimo, da tvori celoten železniški kolektiv z nad 200 zaposlenimi in njih rodbinskimi člani veli! del volivcev našega kraja. S tem je tudi kupna moč zelo dvignjena ter s tem celotne njegovo gospodarstvo. Mnogi se tudi živahno udejstvujejo na raznih popriščih javnega življenja v korist skupnosti.
Za časa okupacije je kolektiv mnogo doprinesel k osvoboditvi. Štirje člani kolektiva so padli mučeniško pod streli okupatorja, mnogi so trpeti v ječah in taboriščih, marsikateri s posledicami za vse življenje. Ostal: so se skoraj brez izjem vključili posredno ati neposredno v NOV, kjer so tudi padle žrtve. Postajno poslopje z bližnjim objekti je biio tik po osvoboditvi, 17. maja 1945, po siln eksploziji porušeno do tal. Dolga leta je kolektiv delal in se boril v najtežjih razmerah v neprimernih in tesnih barakah' potnikom ni bilo mogoče nuditi najenostavnejše udobnosti. V letu 1950 je bilo dograjeno novo tovorno skladišče in tako zadoščeno najnujnejšim potrebam transporta. Letos smo pričeli z dolgo in težko pričakovano gradnjo novega postajnega poslopja. Hitro rastejo iz tal njegove nove oblike. Najbrž bo do konca leta pod streho. Ne bo razkošno in ne preraz-sežno, bo pa čedno in odgovarjajoče svojemu namenu in potrebi. Bo v okras kraja in bo lahko dolgo služilo njegovim gospodarskim potrebam.
kmalu zašli v slepo ulico. »Rdeči« in »rumeni« niso naperili svojih osti proti dejanskemu sovražniku, temveč so vodili borbe med seboj.
MED ZADNJO VOJNO IN PO NJEJ
Konkurenčna borba je zahtevala novih izboljšav kvalitete. Nabavljenih je bilo nekaj novejših strojev, delovni pogoji Pa so sp še poslabšali. Začela je groziti brezposelnost, plačanci in hlapci pa so vedno bolj kazali svoje nagnjenje do Nemcev. Tako je leto 1941 našlo v upravi kopitarne popolno gardo petokolonašev.
Nobeno priganjanje med okupacijo ni moglo vzbuditi v delavcih poželenja po nemških markah. Storilnost se ni dviga-
Tovama Jugotanin v Sevnici proizvaja tak material, ki pride do našega potrošnika šele po posredni poti, in sicer v že ustrojenem usnju. Zato ima tovarna tudi zelo majhno število odjemalcev, med katere lahko štejemo vse usnjarne v Sloveniji — Standard Kranj, Konus Konjice, usnjarno v Šmartnem pri Litiji, v Šoštanju, na Vrhniki in druge — ter še nekatere iz sosednjih republik.
Tem usnjarnam dobavlja Jugotanin kostanjev in hrastov ekstrakt, t. j. strojilo — tanin v tekočem stanju in v prahu (imenovanem atomiziranem). Zadnja novost je sladkani kostanjev ekstrakt, ki odlično nadomešča uvoženi amerikanški kvebračo. S ponovno uvedbo dekantiranja in dekoloriranja pa proizvaja tovarna tildi kostanjev »SUPER-tanin« V njegovi odlični kvaliteti.
KAKO PROIZVAJAMO TANIN?
Kostanjeve — ne iz lesa divjega, temveč domačega kostanja (v Italiji maroni) —ati hrastove cepanice razrežejo po čelni strani v 3—5 milimetre debele iveri, ki jih transportirajo v silose in od tod v avtoklave ali difuzerje. V teh zdrobljeni les z vročo vodo in paro pod določeno temperaturo izlu-ži. Dobljeno taninsko juho nato v izparilnikih zgostijo ali pa jo dekantirajo in nato šele zgostijo. Zgoščevanje se vrši pod
pri nižjih temperaturah. Tekoče ekstrakte, ki jih dobimo iz iz-parilnika, že lahko točimo v sode ter odpošljemu kupcu ali pa jih spremenimo v prah.
To delo, spreminjanje ekstrakta v prah, opravlja naš novi, večinoma doma izdelani NIRO sušilec, imenovan ato-mizer, ki deluje na istem ‘principu kot aparatura, ki proizvaja mleko ati jajca v prahu.
Leta 1945 je bil obrat nacionaliziran in je prešel v sklad splošnega ljudskega premoženja. Na škodo obrata se je dotlej lastništvo oz. upravljanje z obratom že šestkrat menjalo — j obrat je bil privesek raznih i podjetij: Gozdne uprave v Sevnici, Gozdnega gospodarstva Celje, Kopitarne, LIP Sevnica, LIP Brežtoe in 6. julija 1953 je obrat vendarle postal samosto-,	.	jen kot lesno industrijsko pod-
.	pravkar doprajeni =etje_ Zaradi zmanjšanja pose-
tovarniški 9-stanovanjski blok, j ^ hiodov-ne se je v zadnjih kar pa seveda se zdaleč ne reši letih zmanjšalo tudi število za-^le“a.L,kl,Je : poslenih; po letu 1946 se je "	"	~	obrat preusmeril predvsem v
predelavo listavcev. Letos smo začel, proizvajati tudi zaboje,
novalci v
v Sevnici prav tako pereč kakor v kakem večjem kraju.
j sode in drage končne izdelke,
Rodjetje ima vse pogoje za uspešno delo tudi v letu 1955, : .	...	...
saj je imelo že konec oktobra j	^es kar najbolj izkoristili,
oddane preko polovico proiz-1 Se bolj pa se bo proizvodnja
________. _____________ vodnje za prihodnje leto. Vpra- i končnih izdelkov povečala, ko
Zlatorumen prahi naš SUPE- Sanje je le, če bo pri pičli ude- j bo dograjena nova delavnica s
la, posamezniki so začeli odha- vakuumom zaradi izparevanja
RATOM kostanjev ekstrakt, polnimo v papirnate tri ali štiristo j ne vreče in ga pošiljamo usnjarnam.
Zaradi kvalitetnih ekstraktov in nizkih cen se naše podjetje ne bavi z eksportom, temveč prepušča to trgovino ostalim tovarnam strojil v naši državi, in sicer Majšperku, Sisku, Djur-djenovcu in Belišču.
NASI NAČRTI
Ker se izluženi les sedaj uporablja izključno kot kurivo, ima naš kolektiv perspektivni plan izrabiti ta material kot dragoceno surovino za proizvodnjo drugih vrednejših artiklov: jurfurola, ki je važna surovina za umetna vlakna (ny-lon), lesovinske plošče, sulfatm celulozo Oz. podobno. Uresničitev teh načrtov je seveda vpra šanje časa in pa — denarja.
Kakšne probleme rešuje na: sindikat? V prvi vrsti se bavi z mislijo preskrbeti delavcem ugodna stanovanja in vse, kar spada k sodobnemu življenju. Te dni se vseljujejo novi sta-
ležbi, ki jo ima pri svojih dohodkih, v stanju vzdrževati vse naprave v brezhibnem stanju. Odločujoči činitelji bodo podjetjem, ki skupnosti mnogo dajejo, brez dvoma posvetili vso skrb.
svetlimi in boljšimi prostori.
Zdaj zaposluje obrat 80 delavcev in nameščencev. Ko bomo uvedli delo v novii delavni' 1, pa bomo lahko zaposlili znatno več kvalificirane sile v podjetju.	S.
Ponos Sevnice je pred tedni dograjen 9-stanovanjski blok Jugotanina
Iz nič je zraslo sodobno mizarsko podjetje
V juniju 1945^ se je šest mi- je obstoj in dajal podjetju če- voljnega dela govori dejstvo, da za leto 1955 predvideva vred-
zarjev iz sevniške okolice dogovorilo, da bi začeli delati za obnovo razrušene domovine v mizarski delavnici po zadružnih načelih.
dalje širši delokrog.	so 'se julija 1951 že preselili v nost celokupne proizvodnje v
Prav tako	pa je zadruga ves	nov0 stavbo. Vsa dela so opra-	višini 66,000.000 din. Številke
čas skrbela	tudi za naraščaj,	vili v lastni režiji, saj so najeli	zgovorno kažejo razvoj Mizar-
saj je imela	v uku po 14 va-	samo enega zunanjega zidarja,	ske produktivne zadruge v Sev-
jencev.	vse ostalo pa so delavci in na- niti, ki so ga dosegli po za-
meščenci opravili sami v red- slugi sodelovanja vseh članov V LASTNI STAVBI	nem in izrednem delovnem kolektiva. Iz male ročne obrtne
Vedno večja naročila, nepri-	času.	delavnice	je zrastla	mehanizi-
!q so ga čakale.'V stari zgradbi	memj prostori in dejstvo, da je v moderno delavnico	je bilo	rana	delavnica z	modernimi
opuščene usnjarne so dobil; prve	»Jugotanin« potreboval prosto-	treba	postaviti	tudi modeme	stroji	in	sodobnimi napra-
prostore, last »Jugotanina«. Ne-	r® za svoje potrebe, je sililo za-	stroje;	le tako	je bilo	mogoče	vami,
kaj orodja	so	mizarji	prinesli	s	družite k razmišljanju o last-	zadostiti naročilom in zaposliti	Tudi mizarska zadruga je sto-
seboj.	Marsikdo	jim	je	takrat	ni delavnici.	Navzlic vsem te-	delavce, ki jih ima podjetje ko-	pna na pot samoupravljanja,
prerokoval kratko življenje — žavarh so se lotili dela, niso se nec tega leta že 89, prihodnje Letos maja je kolektiv izvolil
Kako, s čim, kje? — so bila vprašanja pred skromnim ko-ektivom, ki se je zavedal težav,
toda zanesli so se na roke in močno voljo. Vedeli so, kaj potrebuje domovina. Lotiti so se
ustrašili ne fizičnih in ne fi- leto pa bo v podjetju zaposle- delavski svet in upravni odbor, nančruh težav. Naslonili so se dih že 99 ljudi.	Svojo zavest pa je kolektiv
na lastne sile ^— in spet uspeli. Vrednost proizvodnje se je pravzaprav z dejanj; dokazoval
popravila oken in vrat poruše- Decembra 1950 so začeli zidati dvignila od 1,200.000 din v le- tudi že vsa prejšnja leta. Vsa-
-Ji- z	.. •n. ___ «	< n in __	_ i__• a a nnn nnn .3: — i	i i ij •__ i _	1-: 1 —
ruh šol in domov v Sevnici, na Planini, v Šentvidu, Tržišču in drugod.
SEVNISKI MIZARJI SO OPREMILI SANATORIJ V NIŠU
Ustanovni občni zbor je imela zadruga leta 1945. Določiti so višino zadružnega deleža na dva tisoč dinarjev, s čimer so dobil; prva osnovna sredstva za nadaljnji razvoj. Prihajali so novi mizarji tu vstopali v kolektiv, ki je rastel iz meseca v mesec. Prvo večje delo, ki ga je zadruga prevzela, je bilo pohištvo za opremo sanatorija Knez Selo pri Nišu. Začela sc prihajati večja naročila za opremo raznih ustanov v Beogradu Tako je začela zadruga pridobivati tržišča tudi izven Slovenije. Prvi stroj si je zadruga kupila v letu 1946; zagotovil ji
novo delavnico. O njihovem tu 1946 na skoraj 40,000.000 din lcemu članu kolektiva je bito požrtvovanju in obilici prosto- v lanskem letu! Družbeni plan razumljivo, da bo soudeležen z
upravljanjem celotnega premo-
i '	V .	t.Č
Pogled na stavbo Mizarske prod uktivne zadruge v Sevnici
ženja v zadrugi, saj je njeno delavnico sam pomagal graditi.
IN NOVI NAČRTI?
Mizarska produktivna zadruga želi že razštriti delavnice, povečati količinsko in kakovostno proizvodnjo in razširiti tržišče. 2e zdaj izvaža svoje priznane izdelke v razne države. Da bi bila svojim nalogam še bolj kos in da bi ponesla sposobnost in priznanje pridnih obrtniških rok daleč po svetu. Pa žel; nakupiti še več modernih tehničnih in mehaničnih pripomočkov, ki bodo pomagal1 dvigati sloves sevniškega delovnega človeka.
Pri tem lepem delu želimo sevniškim mizarjem v kolektivu mizarske produktivne zadruge kar največ uspehov!
O se v n iškem gasilstvu
Hudi požari v zgodovin; Sevnice, izmed katerih je bil z as ti usoden tisti v letu 1859, ko so v trgu zgorele razen dveh hiš in cerkve vse hiše in gospodarska poslopja, so dali povod za razmišljanje o samopomoči pred elementarnimi in ostalimi nezgodami. Leta 1880 so v Sevnici ustanovili prvo gasilsko enoto, ki je začela s primitivnim orodjem. Do leta 1911 so gasilstvo vodili Nemci, s prebujanjem narodnostne zavesti ca so začeli h gasilcem množično pristopat; tudi domači slovenski učitelji, trgovci, njihovi pomočniki in narodno zavedni obrtniki. Kmalu je postalo gasilstvo središče kulturnega izživljanja. Ustanovljen je bil tudi godbeni, pevski in dramski odsek.
Od ustanovitve do leta 1926 je društvo imelo le ročno brizgalno. Kot prvo v Posavju si je društvo leta 1926 nabavilo motorno brizgalno, leta 1930 pa tudi avtomobil za prevoz moštva in motorke. Težave pa je imelo društvo z domom, ki je bil lesen in pozimi težko dostopen.
Z osvobojenjem je prišla tudi nova doba za sevniške gasilce. Graditi so začeli novo stavbo in jo s podporo ljudske oblasti in marljivim sodelovanjem članov ter ostalih občanov kmalu spravili pod streho. V gasilskem domu so zdaj poleg gasilskih sestankov tudi razna predavanja, tečaji PLZ. Rdečega križa in kmetijske zadruge, tu pa ima svoje prostore tudi reševalna postaja.
Da je bila zlasti pridobitev -eševalne postaje pomembna in
(Nadaljevanje na 6. str.)
STRAN
„POSAVSKI TEDN’K'
Štev. 45
Nekaj misli o sevniški komuni
Članek, ki ga je napisal tov. Rudi Cimperšek, objavljamo kot prispevek k razpravljanju o komunah in njihovem nastajanju v krškem okraju, dasiravno se uredništvo lista ne strinja v celoti z vsemi mislimi pisca. Smatramo pa za potrebno, zlasti še po sklepu razširjene seje Okrajnega odbora SZDL Krško z dne 7. oktobra 1954, da postavijo organizacije Socialistične zveze vprašanje komun pred svoje članstvo kot važno politično vprašanje, ki terja zavestno sodelovanje najširšega števila državljanov.
Razprava o ustanavljanju komun in skupnosti komun je zajela tudi prebivalstvo Sevnice, še bolj pa okolico, zlasti občino Planino nad Sevnico. Tam se posamezniki »vlečejo« za Sevnico, drugi zopet za Šentjur pri Celju. Ena stranka pravi, da je za Planino prikladnejša Sevnica, kamor je ugodnejša cestna zveza in več možnosti prodaje in nabave blaga, druga pa pravi, da ljudje planinskega predela ne smejo pozabiti, koliko milijonov je dal celjski okraj za obnovo Planine in napredek pri elektrifikaciji. Ce bi šla Planina pod Sevnico oziroma izven celjskega okraja, bi bilo to nehvaležno in bi bilo tudi vprašanje, če bo v bodoče Planina sploh še kaj dobila. Zdi se mi, da je tako razpravljanje škodljivo ustanavljanju bodočih komun. Sredstev za obnovo Planine ni dal neki administrativni organ, temveč družba preko svojih oblastvenih organov. Na Planini je pri nadaljnji razpravi potrebno manj lo-kalizma, manj rožljanja z milijoni in več trezne presoje.
Sevnica se je v zgodovini razvila po zaslugi ugodnega geografskega položaja ob izlivu večjih rek in potokov v Savo. Sevniška kotlina je izhodišče gornje in spodnje posavske doline, mirnske doline in doline Sevnične proti Planini 2e v praskupnosti je bilo tu razvito življenje; Rimljani so imeli tu oporišča, fevdalci so iz strateških in tudi prometno-gospo-darskih razlogov zgradili v Sevnici in bližnji okolici sedem gradov in graščin.
Ugodne prometne razmere (saj je sevniška kotlina stikali-šče 9 več ali manj važnih cest in dve sta še v gradnji, — proti Bučki in preko Konjskega na Telče, železniški priključek Dolenjske na glavno magistralo Ljubljana—Beograd, gozdno in rudno bogastvo, vodovje za splavarstvo in pogon) so privabljale obrtnike, trgovce in tuje kapitaliste, da so tu gradili številne vodne mline, žage, delavnice, usnjarne in tovarne. Vložen kapital se jim je bogato obrestoval. Tuji kapitalisti so neusmiljeno izkoriščali naravna bogastva in iz sevniške okolice kupovali ceneno delovno silo
Fevdalcu je pripravljal propad naš kmet-tlačan s svojimi upori, izkoriščanju . človeka po človeku pa ljudska revolucija, ki je ustvarila temelje za našo socialistično bodočnost, za združitev vseh proizvajalcev v osnovno proizvajalno in življenjsko skupnost — komuno.
Občina Škocjan pa gravitira na Novo mesto.
Razmejitev med Radečami in Sevnico je več ali manj jasna in verjetno ne bi bilo potrebno kakšnih korektur. Tudi občina Planina bi imela pogoje za priključitev, morda ne celotna, kar pa bo moralo prebivalstvo temeljito premisliti. Kolikor bi se vse te občine vključile v širšo sevniško komuno, bi ta imela 46.000 ha površine in preko 28.000 prebivalcev, kar bi bila močna gospodarsko povezana komuna, ki bi imela vse pogoje za razvoj proizvajalnih sil in sredstev v industriji in
kmetijstvu. O vsem tem bo potrebna razprava po navedenih občinah in pri proizvajalcih samih.
Več je nejasnosti v tem, v katero skupnost komun bi se vključila sevniška. Vsekakor dosedanji obseg krškega okraja nima p^ojev za skupnost v bo dočnosti. Morda bi bila ume na neka zasavsko-posavsk skupnost, v katero bi se vključile nekatere komune trboveljskega okraja, komune krškega okraja in komuna na Kozjanskem Posavski predel sploh nima svojega izrazitega gospodarskega centra in je ta predel zajel s svojo gospodarsko močjo že Zagreb. Ali bi bilo umestno bodoče krške komune vključiti v skupnost Celje ali pa Novo mesto? Mnenje prebivalstva se več ali manj nagiba na Celje.
Vsekakor so osnove za razvoj komun dane v Posavju. Potrebno pa bo podrobno seznaniti prebivalstvo s pojmom bodoče komune in preprečiti vsako pojavljanje skritih zasebnih interesov, lokalizma in tudi rožljanja z milijoni. V tem pogle-
Plantažni nasad s« u
zadružnega posestva Sevnica—Boštanj
Sevnica in okolica že dolgo slovita po proizvodnji kvalitetnih jabolk, od katerih je prav znana sorta sevniška voščenka.
Zaradi razširjenja ameriškega kaparja v te kraje, pa bo treba stare in slabe sadovnjake nadomestiti z novimi.
Kakšni naj bodo bodoči ren-tabilnejši sadovnjaki, nam daje zgled zadružno posestvo v Sev-
Pogled na del sevniškega trga
si ?,: sn ?em r “‘rt. t?1” x d°-
mnenje in težnje prebivalstva TJ' P/lh“dnje, pa bo P°;
- j vaisiva. večalo ta kompleks na trinajst
Rudi Cimperšek | hektarov.
Občine Boštanj, Blanca, Za-bukovje in Studenec so po svoji legi prve, ki bi prišle v poštev za združitev v sevniško komuno. Ta ožja komuna bi imela po površini okoli 18.000 ha zemljiških površin in 12.000 prebivalcev, od tega polovico kmečkih. Obstoječih proizvajalnih sil in sredstev je že precej. Tudi kmetijstvo je z živinorejo in sadjarstvom važen gospodarski činitelj. Možnosti povečanja narodnega dohodka so brez dvoma podane.«
Temeljito bi bilo potrebno premisliti pogoje vključitve ostalih občin v okolici Sevnice. V poštev bi prišle morda občine v mirnski dolini, in sicer Krmelj, Šentjanž, Mokronog, Trebelno, morda tudi Rakovnik. Mirnska dolina zlasti po zgraditvi železnice absolutno gravitira na Sevnico. Obstoječa proizvajalna sredstva in sile pa dvomim, da bi bile tem krajem porok za formiranje samostojne komune, tako v pogledu zdravstva, prosvete ln prelivanja prebivalstva kakor izven kmetijske panoge.
Nadaljnja občina, ki je najmanjša v krškem okraju in ki
S težkimi traktorji splanirana in zrigolano zemlja bo sprejela nad deset tisoč drevesc na posebnih podlagah, ki bodo Dričala roditi že po štirih do šestih letih in dajala v polni rodnosti 200 do 250 tisoč kilogramov prvovrstnih jabolk letno Takšen nasad bo služil bližnji in daljni okolici za vzor, kako je mogoče tudi v sadjarstvu s primernim načinom sajenja in oskrbe doseči večje dohodke, sevniška okolica pa si bo ne samo ohranila, temveč sloves sadjarskega okoliša še povečala.
L. P.
Mar DPD „Svoboda44 ni stvar vseh
DPD Svoboda v Sevnici je bilo ustanovljeno takoj po I. kongresu Svobod v Trbovljah, ki je bil avgusta 1952. leta. 22. septembra istega leta je bi sestanek članov upravnega odbora novoustanovljenega društva Svobode in članov bivšega SKUD Savo Kladnik, na katerem je bilo sklenjeno, da se SKUD razformira, članstvo pa priključi v Svobodo. Sklenjeno je bilo tudi, da se vsa imovina in inventar bivšega SKUD prenese na Svobodo.
Na naslednji seji Svobode Je bil konstituiran upravni odbor Svobode; predsednik je postal tov. Valentin Flisek, delavec iz Jugotanina. Ustanovljene so bile sekcije: dramska, pevska, šahovska in ideološka.
Kaj je napravilo društvo doslej? Dramska sekcija je v sezoni 1952-53 naštudirala »Operacijo« Mire Pucove, ki je bila dvakrat uprizorjena na odru TVD Partizan, obakrat žal ob zelo slabi udeležbi. Pričela je
55
de aveev
n nameseence\f
bi prišla v poštev, bi bila Buč- študirati Kreftove »Celjske gro-ka, ki bi se Sevnici po zgra- fe« in Cankarjeve »Hlapce«, ditvi nove ceste zelo približala Toda nobeno delo ni prišlo na
Zdravstvene razmere v Sevnici
Trg Sevnica Je kot večji kraj ob Savi že pred prvo svetovno vojno privlačeval nase gospodarsko velik del bližnje kranjske okolice kakor tudi štajersko stran. Sem se je kmečko prebivalstvo stekalo od vseh strani, celo iz krajev, ki so po 5 ur oddaljeni. Prvotno so za zdravstveno službo skrbeli padarji. Sele konec 19. stoletja beležimo tu prve zdravnike. Pod avstro-ogr-sko vladavino Je bil kraj strankarsko zelo razgiban, tako da se je Nemcem posrečilo včasih vrinit; tudi svojega človeka med popolnoma slovensko prebivalstvo.
Med okupacijo v zdravstveni službi ni bilo sprememb. Zaprli so le oba zdravnika zaradi sodelovanja v NOV, tako da je moral v kraj priti drug zdravnik.
Leta 1951 je jugotaninska vila prišla v last zdravstva Hišo so zasilno preuredili, da danes poslujeta v njej zdravniška in zobna ambulanta. Strokovno sta za
ta kratek čas obe dobro opremljeni. V kratkem se bo pričelo tudi rentgenoskopsko pregledovanje bolnikov. Aparat je že nabavljen. Važnost rentgenskega pregledovanja je pokazalo tud: lansko flurografiranje prebivalstva. Pred dvema letoma smo si nabavili tudi rešilni avto. Potreba po njem je bila velika, kar dokazuje tudi njegova uporaba, saj smo v tem času prevozili 67.000 km, napravili pa 615 voženj
Higienska ureditev kraja je v slabem stanju Tu bo morala poseč; vmes občina z ukrepi, ki bodo -odpravili nedostatke, ki bi jih že davno ne smelo več biti.
Imamo klavnice vaškega sistema. Odpadki iz klavnice se nabirajo v jami, ki jo čistijo vsakih 14 dni oziroma takrat, ko je velika voda. Ako greš ob tem času mimo potoka, te ogabeh duh teh odpadkov prežene z ostudnim smradom. Ljudje v tem potoku perejo celo svoje perilo.
Sole so brez vodovodft, brez kanalizacije, brez stranišč z izpiranjem. Ako obiščeš ta zapuščena javna poslopja, pač ne bi verjel, da je res tako Da ne govorimo o gimnaziji, ki je najbolj zapuščena od vseh ustanov ln kliče po instalaciji najprimitiv-nejših higienskih naprav.
Mesto Sevnica je tujsko-pro-metno mesto, tako znano in obiskano po tujcih, kakor tudi po okoličanih, da res zasluži nekaj javnih stranišč.
Tudi stanovanjsko pomanjkanje je občutno posebno še, ker so mnoga stanovanja vlažna, zatohla in mokra in prispevajo k vsem mogočim obolenjem.
Mestna občina bo Imela polne roke dela, da bo vsaj grobe nedostatke odpravila. Žalostno ded-ščino preteklosti bo treba odpraviti z javnimi deli in tako ujeti korak s časom.
oder, ker nikdar ni bilo vseh igralcev skupaj na vajah. Tako je režiser izgubil voljo do dela in sekcija je zaspala. Društvo res nima svoje dvorane niti odra, vendar je glavni vzrok mrtvila v tem, da se članstvo vse premalo zaveda kulturnega poslanstva, ki naj bi ga Svoboda v Sevnici imela Pevska sekcija je nastala iz bivših članov SKUD in pevskega zbora kolektiva Kopitarne. Po nekaj vajah je prišlo t čudnih izjav in zbor se je razbil Večina bivših članov SKUD je odšla pod okrilje Gasilskega društva, organizirali so gasilski itioškl zbor in vzeli s seboj še pevovodjo. Malo pred tem časom — v septembru 1952 — je šolski upravitelj Ahačič organiziral mešani pevski zbor. V vajenski šoli je zbral mladince in mladinke, h katerim je pritegnil še ostalo mladino iz Kopitarne Jugotanina in iz trgovskih podjetij, tako da je zbor štel prvo leto 45 članov. Pričel je s sistematičnimi vajami v savski šoli in se prvič predstavil javnosti na Prešernov dan leta 1952. Sedaj deluje zbor že tretje leto. Prvo leto je priredil koncerte v Sevnici, Hrastniku in Artičah ter sodeloval pri vseh domačih
proslavah. V drugem letu Je poleg priložnostnih nastopov ni proslavah imel tri koncerte v Sevnici, Brežicah in Krškem. Zbor je pričel z vajami tudi letos V načrtu ima koncertni nastop v Zabukovju in v Zagorju Zbor bi morali pojača, predvsem moški pevci iz sevnt-ških kolektivov.
Šahovska sekcija je delovala le prvo leto In sedaj je tudi njeno delo zamrlo. Čudnega ni nič. Opore in oslombe nima nikjer Isto je z ljudsko univerzo Imela je 2 predavanji.
Kaj pa odbor? Ali ni kriv te nedelavnosti le on? Zadnjikrat se je sestal k seji lani v mesecu juniju! Kako naj potem društvo deluje? Res je, da so člani Svobode brezdomci, brez svojega doma, dvorane in odra. Znano pa je tudi to, da je bil TVD Partizan pripravljen odstopiti tako imenovani Slomškov dom, ki naj bi ga Svoboda adaptirala, pa se nihče, ne sindikat in politične organizacije v kraju ne tovarniški kolektivi niso hoteli in niti znali pobr; gati da bi dobili za to potrebna sredstva na razpolago. — Danes je dom, ki bi ga vsepovsod znali s pridom uporabiti v kulturno-prosvetne namene, spremenjen
Kvintet DPD Svobode Sevnica
v sušilnico podjetja Posavje. Ali ni to kulturna sramota za Sevnico?
Nujno Je potrebno, da se skliče redni ali Izredni občni zbor društva in da se polože računi za obe leti. ClanoV ima DPD Svoboda trenutno 168, od teh 85 delavcev, 45 nameščencev in 38 ostalih.
Kolektivi, kot so Jugotanin, Kopitarna, LIO, mizarska zadruga s KSS se vse premalo zavedajo, da je Svoboda delavsko prosvetno društvo, ki bi moralo biti njihov varovan-ček z vso moralno in materialno pomočjo vseh delavcev v Sevnici.
0 sevniškem gasilstvu
(Nadaljevanje s 5. str.) življenjsko nujna pridobitev za Sevnico in okolico, kaže naraščajoč prevoz bolnikov, porodnic in ponesrečencev. Mladina žal ceni to vse premalo. Ne vstopa v gasilske vrste, kakor bi to bilo za razvoj društva potrebno, čeprav je dovolj tehničnih priprav.
Za uspešno požarno-varnostno službo gasilci nujno potrebujejo sodobno prevozno sredstvo in jim bo treba pomagati, da spet pridejo do avtomobila. Stari je doslužil — in če pride kje v okolici do požara, kdo bo hitro in uspešno pomagal?
Sevniškj gasilci so se v preteklosti izkazali pri mnogih požarih in obvarovali lepo vrednost ljudskega premoženja. Tudi pri zadnji hudi poplavi so opravili svojo dolžnost, saj .so bili na terenu usodno noč in še dva dni. — Omeniti moramo tudi moški pevski zbor gasilcev, ki žanje lepa priznanja. Gasilcem kličemo ob današnjem prazniku: Na pomoč! — v korist skupnosti in posameznika.
... in ne pozabite: prva nagrada v novoletnem žrebanju Posavskega tednika je popolnoma nov radijski aparat!
Potovanje Savinjčana skozi Sevnco...
Oni dan sem se zopet namenil malo po svetu. Zapustil sem našo prelepo Savinjsko dolino in se namenit peš v Sevnico. Konja nimam, motorja ali kolesa ne premorem, pa sem vzel v roke popotno palico In hajd na pot.
Sevnica je bila včasih kaj prikupen kraj in trudnemu potniku so Sevčanj znali postreči z dobrim zalogajem In pošteno domačo kapljico. Precej časa sem že hodil in sem se ustavil na Planini pri Sevnici, kjer so imeli ravno sestanek o bodočih komunah. Večina Planincev je bila za i priključitev k Sevnici; saj so v i času NOV Sevničani našli na Planini svoj drugi dom. No, nekaj se jih je pa le našlo, ki so na vso silo hoteli priključek k celjski komuni, čeprav vedo, da Sevnična teče s Planine v Sevnico in ne v Celje No. p0 bodo že pravo ugenill
Mahal sem jo dalje in se ves I zasopel ustavil pri krakovskem
Marku. Malo sem mu požmrk-nil, saj sva stara znanca, pa me je že postregel z letošnjo kislico.
»Vidiš, Anže, takega nam je letos bog dal, pa še tega ni ve-likol« se je hudoval Marko Beseda je dala besedo in kmalu mi je potožil, da je bilo včasih le bolje, čeprav je bila živina poceni. Kolikokrat je spravil sosednje Šmarčane iz zadrege, ko je oddajal meso za vse na takratni KLO. Kako so potem te stvari uravnavalj med seboj, pa ni nič povedal.
Imeniten most čez Sevnično ima Kopitarna. Na njem piše, da gredo lahko hkrati čez njega le 3 osebe. Kako bodo le spravili v tovarno nekaj tisoč m3 hlodovine, bodo pa sami povedali No, saj imajo še poljsko pot Nanjo nekateri kmetje kar orjejo, čeprav je to zabranjeno
V Šmarju me je zbodla v oči starinska hišica nasproti gostilne
Kolmani sama sebi je v napoto, še bolj pa javnemu prometu. Zavil sem po stezi, da bi pod mostom prišel do Jugotanina In na žago. Toda — na mah sem obležal v blatu in luži, da sem bil popackan do vratu. Začel sem smrdeti sam sebi in ni mi kazalo drugega, da sem skočil v Sevnično in se začel strokovnjaško umivati. Se dobro, da je bila že noč in da k sreči že dolgo na tem mestu ne sveti nobena svetilka. Včasih pa le prav pride, če ni luči . sem sl mislil.
Obrnil sem previdno nazaj na cesto. V svitu kolodvorskih luči — ne mestnih — sem blizu valjčnega mlina, ki ga tudi nekam »u red devljejo« opazil na vsaki strani ceste železne jambore za električne daljnovode M mogrede mi je nekdo povedal, da so last Kopitarne in da že stoje na tem mestu 3 leta brez vsakega haska Menda jih bodo sedaj poklonili Zabukovljanom. Zelo lepo!
Sel sem dalje po slabo razsvetljeni cesti In premišljeval, kam bi položil trudne kosti k počitku. Zavil sem na postalo in se zleknil na klop pred barako Sanjal sem o krasnem kolodvorskem poslopju v Sevnici 7a katereoa je bilo narejenih že kar 5 načrtov Ju-
tranji hlad, ki me je ošvrkal do kosti, me je zbudi] in postavil v kruto resničnost. Se skoraj v svitu sem začel ogledovati to čudo gradbene tehnike, ki le počasi raste iz tat. Tako približno kot letošnje gobe, ki lih nič ni. Stopi/ sem v čakalnico — nezakurjeno barako—in vpraševal ljudi, kaj delajo notri, ko sedaj ni nobenega vlaka Pa so ml odgovorili, da samo prenočujejo.
Odkrevsal sem nazaj na cesto in opazil lepo novo hišo-, skoro bi Ji rekli blok. Povedali so mi v kolodvorski restavraciji, da si ga je omislil kolektiv Jugotanina. Zraven njega pa bojazljivo kuka iz zemlje občinski, še ves preplašen. Samo to premišljuje, če bodo občinski možje tako usmiljeni, da mu bodo do zime kupili klobuk na glavo,
Pot me je vodila dalje in hotel sem si ogledati toliko hvaljen sevniški drevored. Ze pri zapornicah pri savski šoli sem se ujezil, ker sem se kot star človek moral globoko prikloniti pod z žico zavezanimi drogovi Aha, to le pa gotovo radi šolarčkov tako imenitno narejeno, sem dejal. Ko sem šel pa malo dalje, sem se ozr] in videl, da mladeqa rodu zaprte zapornice prav nič ne ovi-
rajo ker se jltti niti ni treba do-I volj priklanjati, kadar hočejo j preko proge, pa čeprav /g vlak koma) 100 m pred njimi. V dre-j voredu sem opazil, da je pol po-I suta z malo predebelim peskom in zato so sprehajalci ugladfli le prav ozko stezo tik kostanjev. Tudi sam sem jo ubral po njej. Klopi pa je dosti premalo In še teh so se nekateri kulturni mladina polotili ter jih polomili in ostanke zmetali k bregu Save.
Tam pri Plaašta/nerju je bila pa taka zagozda in gneča voz, zapravljivčkov Irt ljudi, da sem se komaj prerinil v lokal. Res je bil semanji dan, vendar sem videl na nasprotni hiši tablico, ki kaže, da je parkiranje vozil prepovedano. Da, tako je: tisto kar je prepovedano, zmeraj vleče!
Na sredi tega sem srečal starega znanca, k\ mi je povedal, da Ima Sevnica sedaj čisto novo »labriko« za sušenje sadja. Nekaterim pa ni pogodu, ker ne morejo ponoči v miru spati zaradi brnenja motorjev Zaupal mi je še, da so te nergačke večinoma tiste ženske, ki Uh narava ni obdarila s takimi možmi, ki ponoči svoje žene varjejo zlih duhov s smrčaniem.
Tudi »božjega blagoslova- Sev-
nlčanom ne manjka. Sa/ človeku z njegovo pomočjo narede iz vina vodo/ toliko so se poslabšali i od onih, ki so delali vino iz vode.
! Pokrepčal sem se šele pri Petru, j ki vsa) kolikor toliko skrbi za i žejne ljudi.
Mimogrede sem zvedel še to ! novico, da so neki zlikovci hoteli ukrasti v grajski grobnici balzi-j miranega grofa. Ker se jim pa je zdel očitno prestar in preirn, sp | ga pustili Sevničanom za spomin | na stare dni.
Ko sem se dobro okrepčan vračal iz trga proti postaji, mi je na mostu čez Drožanskl potok kar sapo vzelo. Po strugi se je valila umazana brozga, ki je pritekata iz sevniške klavnice in širila strahoten smrad, Z največ/o na-i gllco sem jo ucvrl na posfa'o in ' se odpeljal domov. Čudim se junakom, ki imajo stalna bivališča ob tem potoku in še celo perejo perilo v njem ...
Naj ml Sevničani ne zamerilo, ker sem jih dregnil v nekatere pomanjkljivosti in nerednosti. Ne bilo bj ml prav, če bi me na dan občinskega praznika, katereoa se mislim tudi udeležiti, napadli; seveda če. me bodo snoma H.
Pozdrav’''” ”aš ’	f- 'on
,.i-,
.< A
STRAN
. ..............iini|M''’Hl'[u,'’![:;iH:i:;i;;M:N|,jl||,|,i;n,|lj[[!)l|[ii,!|ij|||||l|![|![!!i,|]|||i||||||||][|||||,|||||;[||||||||||||[|!!|!||||||||||||||[||||[|||| ^
1
Naše prisrčne čestitke ob drugem praznovanju občinskega praznika! Nadaljujmo socialistično graditev do končne zmage!
iUŠOTAM IM
SEVNICA
Kostanjevi in hrastovi taninski ekstrakti, dekantirani in dekolorirani, tekoči
in atomizirani
Lesno indu trijski obrat Sevnica
M &e'
0Vc^< ^<I\x
Nai živi o pobudniki in voditelji NOB!
Ob dnevu občinskega praznika Sevnice pozdravljamo vse prebivalce in pošiljamo borbene pozdrave delovnim kolektivom!
Prvovrstne izdelke svoje stroke priporoča
MIZARSKO
PRODUKTIVNE
mapči
šivlicT
DELAVCI IN NAMEŠČENCI
KOPITARNE
SEVNICA
čestitajo prebivalcem Sevnice ob drugem praznovanju občinskega praznika in pozdrav ljajo spomin na 12. november
Naj živi Socialistična zveza delovnega ljudstva, osnovna in glavna sila socialistične politike, naj živi njen predsednik — tovariš Tito!
lillil
111811
v
sem občanom Sevnice čestita k občinskemu prazniku in se priporoča
TRGOVINA 1
SPLOŠNO TRGOVSKO PODJETJE
SEVNICA
OB 12. NOVEMBRU — OBČINSKEM PRAZNIKU SEVNICE — čestitamo vsem odjemalcem in se jim nadalje priporočamo!
trgovina z usnjem
SPLOŠNO TRGOVSKO PODJETJE SEVNICA
lioHtinako vod el je Sevnica
z obrati: LOVEC — KOLODVORSKA RESTAVRACIJA —
BIFE ŠMARJE
čestita vsem gostom ob letošnjem praznovanju občinskega
praznika!
Obiščite nas in prepričajte se o solidni postrežbi in zmernih cenah!
Zadružno trg. podjetje POSAVJE Brežice
Bssza Ssvmesi
pošilja ob 12. novembru prebivalcem Sevnice in okolice borbene pozdrave! NAJ ŽIVE POBUDNIKI IN BORCI NAŠE REVOLUCIJE!

VALJČNI
MLIN
SEVNICA
iskreno čestita občanom Sevnice k ob-činskemu prazniku!
Cenjenim odjemalcem priporočamo naše usluge in izdelke!
Pozdravljamo 12. november — občinski praznik Sevnice
Zadružno posestvo Boštanj-Sevnica
Sevničanom iskreno čestitamo k občinskemu prazniku!
1 r^ovnn s se e sni no
SPL02N0 TRGOVSKO PODJETJE SEVNICA
Oglejte si bogato zalogo v naši poslovalnici!
Čestitkam ob občinskem prazniku Sevnice se pridružuje tudi kolektiv
mm ms 4
SPLOŠNO TRGOVSKO PODJETJE SEVNICA
Kvalitetno blago po nizkih cenah in solidni postrežbi — Prepričajte se o tem z obiskom v naši poslovalnici!
Iskrene čestitke Sevničanom za občinski praznik pošilja
zadružno podjetje
6
9
Gradbišče
S e v n > c a
KMETIJSKA
ZADRUGA
SEVNICA
pošilja ob drugem praznovanju občinskega praznika iskrene pozdrave vsem delovnim ljudem Sevnice in okolice!
8
STRAN
.POSAVSKI TEDNIK'
Štev. 45
VESTI S SENOVEGA
V minulem tednu je na Seno- delkov. Upartio, da bo preskrba
vem zasedal Svet stanovanjske skupnosti, ki se je tokrat že drugič sestal. Tokrat so razpravljali o dodelitvi stanovanj najpotrebnejšim prosilcem. Za dodelitev je nekaj stanovanj, ki so prazna oz. ki bodo v doglednem času izpraznjena. Tudi o višini najemnin so se pomenili. Člani Sveta kažejo za delo precej zanimanja in pripravljenosti za sodelovanje, vendar pa še premalo poznajo uredbo o upravljanju stanovanjskih hiš, o določanju najemnin in ostale predpise.
Na nedavnem zboru volivcev je bilo kritično postavljeno tudi vprašanje nezadostne preskrbe našega industrijskega kraja z deželnimi pridelki, predvsem s krompirjem, sadjem, zelenjavo, mlekom, jajci itd. Preskrba Senovega s temi živili predstavlja zares posebno vprašanje, ki ga je treba nemudoma rešiti. Prejšnji teden je OLO sklical sestanek predstavnikov trgovin na Senovem z namenom, da bi to vprašanje rešili. Sadovi sestanka in sprejetih sklepov se že kažejo. Kmetijska zadruga je začela dobavljati večje količine krompirja, zelja in drugih pri-
ozimnice boljša in da si bodo ljudje lahko v domačih trgovinah nakupili najpotrebnejša živila.
PARTIZAN (Senovo) : BETON (Celje) 4:2
V prvenstvenem srečanju med domačo enajsterico Partizana in nogometnim moštvom Betona iz Celja je sigurno zmagalo domače očarala.
moštvo s 4:2. V prvem polčasu sta bili moštvi precej enakih moči in sta do odmora obdržali neodločeno stanje. V drugem polčasu pa so domačini pokazali popolno terensko nadmoč in v tehnično lepi igri požrtvovalno premagali nasprotnika. Sodil je objektivno tov. Amšek iz Trbovelj.
Start v jesenskem prvenstvenem tekmovanju je domača enajsterica dobro začela in upamo, da nas v bodoče ne bo raz-
—k
IZ BREŽIC
Tržni to sejmski dnevi v Brežicah. Sejmski in tržni dnevi so znani daleč naokrog, saj obstajajo že nad 600 let. Prve sejme so dobili s privilegiji ob ustanovitvi mesta leta 1353.
V soboto je bil poleg običajnega tržnega dneva še velik svinjski in živinski sejem. Tako velikega dotoka prodajalcev v Brežicah že dolgo ne pomnijo. Pripeljanih je bilo nad 600 vozov s približno 3000 pujski in svinjami. Tudi goveje živine in konj je bilo nad 200 glav. Prodajalci so prišli iz vseh delov okraja Krško, Kozjega, od Šentjerneja in hrvatskih okrajev Klanjca, Varaždina, Zagreba, Sa-
Proslava občinskega praznika v Podsredi
V četrtek, 4. novembra so v Podsredi lepo proslavili občinski praznik. Na slavnostni seji ljudskega odbora je o pomenu tega dneva govori] predsednik občine Stanko Zupan Opisal je delo in žrtve Brežiške čete in počastil spomin priljubljenega učitelja A. Potočnika, ki so ga Nemq s sinom ustrelili 4. novembra 1942 v Mariboru.
Po seji je bila kuiturno-pro-svetna prireditev, kj so jo pripravili prosvetni delavci s šolsko mladino iz Podsrede in Pečic. O občinskem prazniku je govoril okrajni odbornik tov Kunej, za njim pa je govoril o delu in , življenju učitelja Ante Potočnika Viktor Preskar. O sodobnih političnih vprašanjih in nalogah Socialistične zveze je nato govoril predsednik Okra;nega odbora SZDL Krško Franc Kolar. Udeležba je bila na proslavi zadovoljiva.
Sledila je komemoracija ob spomeniku padlih borcev, nakar so se odborniki podsreške občine, okrajnega ljudskega odbori in gostje udeležili skupne zakuske v isti dan odprti gostilni Stermecki.
V Podbočju smo ustanovili novo kulturnoumetniško društvo
Pred nedavnim smo imeli v j Sklep o ustanovitvi kulturno-Podbočju ploden sestanek pred- ] umetniškega društva je tudi že stavnikov vseh množičnih orga- ; izvršen. 24. oktobra smo povabi-nizacij. Obravnavali smo de- | li na pripravljalni sestanek vse Javnost posameznih organizacij ‘ tiste, ki so že prej pokazali zani-in se pomenili o oblikah delat manje za ta vprašanja. Pripravili radi bi pritegnil; k čim širšemu smo vse potrebno za občni zbor sodelovanju kar največ ljudi, da . društva, ki je medtem lepo uspel bi lahko uspešno reševali razna Za začetek smo ustanovili le socialna in kulturhoprosvetnia ! tiste odseke, ki imajo vse pogo* vprašanja. Sprejeli smo več skle- I je za delo in za katere je naj-pov in jih v kratkem času tudi več zanimanja. Važen odsek bo že uresničili.	j knjižnica s čitalnico, ki bo za
O akciji Rdečega križa smo zdaj stisnjena v šolskih prostorih pred kratkim v našem tedniku rih, ko pa bo dokončan zadružni že brali. Prav lepo je za njo j dom, jo bomo preselili tja. Knjiž-uspel tudi roditeljski sestanek, ki , niča ima že okrog 500 knjig in se ga je udeležilo lepo število je naročena na vse važnejše re-
' vije. Dramatski odsek bo lahko kmalu zaživel, saj vlada za to delavnost precej zanimanja. U-stanovili smo tudi odsek za predavanja, ki bo skrbel za gospo-darsko-politična in vzgojno prosvetna vprašanja Tud; šahisti so ustanovili svoj odsek.
Izvolili smo v odbor 7 članov in upamo, da bodo dobro opravljali odgovorno dolžnost. Pri uresničevanju sklepov želimo odboru mnogo uspehov in obljubljamo vsestransko pomoč.
staršev.
mobora in celo od Karlovca. Prodanih je bilo nad 2000 svinj in okrog 50 glav živine. Spremembe v datumih sejmov se v praksi niso obnesle, ker imajo dosedanji že stoletno tradicijo, zato je LOMO odločil, da bodo sejmi po starih datumih. Nadalje se je ponovno ugotovilo, da obstoječe sejmišče ne odgovarja več. Zato bodo prostor razširili in sejmišče preuredili.
Tudi tržnica je bila dobro založena. Predvsem jo bilo veliko zelja v glavah, katerega so pripeljali na 22 vezeh. Skupno je bilo prodano nad 2000 kg zelja. Cena se je gibala med 14 in 18 din za kilogram. Zelje so kupo-
0BVESTIL0
Pripravljalni odbor za proslavo na Ostrožnem »Štajerska v borbi« bo prenehal s svojim delom 25. novembra 1954.
Zaradi tega obveščamo, da je
,	,	, _ ,	skrajni rok za dostavo vseh
vali poleg domačinov tudi kupci računov 20 nttVember 1954.
m"'1' ' Račune z obrazložitvijo dosta-
z Gorenjske in Hrvatske. Tudi povrtnine, sadja in ostalega blaga je bilo dovolj. Največje povpraševanje je bilo po mleku in mlečnih proizvodih, ki so bili kmalu razprodani. Ponovno se je pokazala potreba, kako nujna je trgovina s takimi proizvodi. Id bi skupno e tržnico krila potrebe potrošnikov. Opaziti je bilo padec cen jajc od 23 na 18 do 20 din za eno. Tudi cena perutnini je padla.
V Brežicah dobijo drugo pekarno socialističnega sektorja. V zadnji številki smo načeli vprašanje Slivnikove pekarne, ki bi morala prenehati s
vite v pisarno Pripravljalnega odbora v Ljubljani, Tomšičeva ulica 9-II, ali odgovarjajoči sekciji tega odbora, ozir. finančnemu odseku Narodne banke v Ljubljani, Titova ulica 1-IV.
Glavni odbor ZB NOV — Pripravljalni odbor »štajerska v borbi« Likvidacija
Ljubljana, Tomšičeva ul. 9-II.
HUDE SANJE
»Veš, Ančka, tako sem jezna, da kar piham Sinoči se mi je
^________ _ poslov a- i sanjalo, da je neka blondinka
njem. Zvedeli smo, da je sedaj j °t>iemala mojega Naceta on je Slivnikova pristala na to, da bo Pa,v sPan!u 9odel kot mlad ma' njena pekarija prešla v sociali- 1 če«-«
stični sektor, za kar je dal pristanek tudi Gospodarski Svet LOMO Brežice. Številni potrošniki so z zadovoljstvom spre- \ ]? po jeli to rešitev in upravičeno °en-*
»Minka, to ja ni nič hudega, saj so bile samo sanje*.
»To že, ampak, če že o sanjah to počne, kaj šele, kadar je bu-
pričakujejo, da bosta obe pekami krili potrošnjo kruha.
T.
POMOTA
—	Ti, moja žena je od vragaI
—	Kaj ni tvoja?
S poravnavo naročnine si zagotovite sodelovanje v novoletnem nagradnem žrebanju in brezplačno nezgodno zavarovanje!
Kronika nesreč
V brežiško bolnišnioo so bili od 31. X. 1954 dalje sprejeti sledeči ponesrečenci:
Janez Kerin, 65-letni mlinar iz Zenja št. 6, se je v gozdu spotaknil in padel v prepad, pribl. 10 metrov globoko in. si pri padcu zlomil desno roko ter dobil še druge poškodbe po telesu.
„POSAVSKI TEDNIK" v vsako našo družino!
Branko Udovič iz Kumrovca št. 38 je padel z motorja ter dobil poškodbe na glavi in levem kolenu.
Janez Globevnik, 43-letni posestnik z Rake, je peljal z listjem naložen voz, ki se je med vožnjo nanj prevrnil, tako da je dobil hude notranje poškodbe.
Konrad Mok, 20-letni mdar s Senovega, je padel med delom v globino 26 metrov in si nalomil hrbtenico.
Stjepan Drojčič, 30-letni delavec iz Čerine št. 29, je delal v kamnolomu, pa se je nenadoma nanj zmšilo kamenje, tako da je dobil poškodbe na levi in desni nogi.
Viktorja Toška, kovača v rudniku Senovo, je napadel Jože Božičnik iz Koprivnice 21, in mu z nožem prerezal mišice na desni roki.
* / #
fMjbjrnikdi^e^
V	Brežicah — kaj. že spet Brežice, sprašujejo nekater; in zmajejo z glavo nad protekcijo, ker sem že spet tu, vendar jaz nisem kriv, da ima to lepo mesto tako ugodne železniške in avtobusne zveze, ki jih nekaterim drugim krajem pa spet tako manjka —, v Brežicah torej je bilo tole:
Na mestno občino je prišla neka žena po potni list. Uslužbenka, zadolžena za potne liiste, ji je rekla, da jih izdajajo le na podlagi oglednih listov. Taka je pač praksa. Prosilka se je nato obrnila na mestno klavnico. Ko jo je nameščenec v klavnici vprašal, za kakšno žival potrebuje ogledni list, je ugotovila, da je na napačnem tiru — iskala je potni list zase, ker bi rada potovala v inozemstvo, poslali so jo .pa po dokumente za živinski potni list, ki ga potrebujejo živali če hočejo na živinski sejem ...
Kaj bi se človek jezil — natančnost in ustrežljivost je lepa čednost. To berem tudi v pismu, ki mi ga je poslala neka »Eula-lia« iz Krške vasi. Pošilja mi recept za »dober gulyaš«, kakor piše. Povedal bi ji kaj več, pa se žal ni podpisala ...
V	naših gostinskih obratih se ponekod dogajajo čudne stvari.
IZ BREŽIŠKE PORODNIŠNICE
V porodnišnici naše bolnice so od 24. X. do 8. XI. 1954 rodile: Marija Cimperšek, Bojsno št. 60 — dečka; Ankica Gmaj-ner, Movroče 40 — deklico; Dragica Orešer iz Mosteca 5 — deklico, Marija Vižintin, iz Senovega 114 — dečka, Olgica Fe-keša iz Babnovca 13 — deklico; Justina Filipič iz Brežic — dečka; Marija Trpine iz Kladja 8 — deklico; Fani Omerzu iz Celja — deklioo; Bosiljka Ra-deka iz Brežic — dečka; Mi cika Zogmajster, Marija Gorica 3 — dečka; Vera Jurečič, Trbovlje, Savinjska ulica 2 — deklico; Staša Soba iz Zdol 30 — deklico; Zlata Odamič iz Brežic — dečka; Ana Požgaj iz Male Donite 6 — dečka; Rozalija Pezdirc iz Vidma — dečka, Vida Freš, Lenart 67, Brežice — deklico; Marija Jermančič iz Jelovca, Šoštanj — dečka; Frančiška Baškovič iz Sobenje vas; 33 — dečka; Justina Gojšek iz Dolenje vasi 47 — deklico.
Ela Podvinski, Blatno 6	—
dečka; Rozalija Zupan z Bučar-ce 38 — deklico; Marija Dobrina iz Srebemika 33 — deklico; Olga Kovačič, Vrhje 27 — deklico; Terezija Brdič, Piršenberg 63— dečka; Mira Orešnik, Mala Gorica 37 — deklico; Cirila Mustar, Krška vas 7 — dečka Bora Medved iz Krškega — deklico. Dragica Badl iz Stenievca
— Vaša Ženitna ponudba je prišla tako nepričakovano, da sem popolnoma zmedena ... Ne vem, kaj naj vam odgovorim .,. koliko pa imate rednih mesečnih dohodkov?
—	dečka, Ivanka Požgaj, Ko-
ritno 24 — dečka; Ivanka Im-perl iz Orešja 33	— deklico;
Marija Dejak, Cerklje 37	—
dečka; Jožefa Hotko iz Vel. Obreža — dečka; Milica Vučaj-nik — Rigonce 18 — deklico; Marija Iljaž, Bukovje 26 (Bizeljsko) — dečka; Marija Lah iz Brežic — dečka; Jožefa Narat, Polje 14 (Bistrica ob Sotli)
—	deklico; Boža Pompe iz Sevnice — deklico; Marija Kolar iz Senovega — dečka; Anica Avguštinčič iz Pišec 6 — dečka; Štefka Gregorat; iz Bistrice ob Sotli 25 — dečka; Marija Liper iz Sevnice — dečka; Angela Zupanič. Škrnik (Klanj ec) — deklico. — Čestitamo!
Odkar ne smejo več zaposlevati tuje delovne sile, so marsikje brhke natakarice zamenjale stare »oštirke«, ki So že davno odložile predpasnik in metlico za umivanje kozarcev. Ponekod so natakarice, ki so prej veljale za izkušene in kvalificirane moči, čez noč postale pohlevne vajenke. Drugje spet so si začeli biti »dobri« zasebni gostilničarji in njihovi bližnji sorodniki, čeprav so bili prej več let skregani. Sorodniki naj ne bi bili zdaj »tuja delovna sila« ...
Kar je težko — ni lahko. Tako mislijo tudi v Dečnih selih; tam menda prav težko prodaš jabolka in kupiš kruh v zadrugi. Tako vsaj razbiram z Usta, ki so mi ga poslali od tam, da morajo nositi blago v zadrugo v Globoko, ker ga doma ne morejo prodati.
Zdaj pa nekaj za brihtne glave. Oni dan sem srečal na cesti
tile dve damiCj in čul njun pogovor:
— Ste že slišala?
— Ja, seveda! Taka sramota, tak škandal!
— Pa le pomislite, dandanes kaj takega! Človek ne bi verjel.
— Ja, zares ne. Kaj pa je pravzaprav bilo?
— I, no — mislila sem, da vi kaj veste o tem?!
Vidite, tako se začne in razvije klepet, obrekovanje in se komarja. Kdor obe in mi pošlje njun pošljem lepo na-
rodi slon iz tetici pozna naslov, mu grado!
Dotlej pa
lepo pozdravljeni! Vaš P ep če

KINO
Kino Brežice predvaja 12. nov. ameriški barvni film »Osebna zadeva« (prenjiera) — FN 37 Kino Krško predvaja 13. in 14. nov. amer. barvni film »Divji sever« — 17. in 18. nov. pa angl. film »Večna nevesta« Kino Kostanjevica predvaja 13. in 14. nov. ameriški psihološki film »Sužnja preteklosti«
Kino Sevnica predvaja 13. in 14. 14. nov. ameriški film »Skrivnost jezera obsojencev«
GLEDALIŠČE SICUD »LOJZE KOŠAK« KOSTANJEVICA
V	soboto ob 19,30: Bratko Kreft: »Celjski grofje«
V	nedeljo ob 14,30:	Bratko
Kreft: »Celjski grofje« Vstopnice dobite v predprodaji v trafiki Pavlenč in eno ur0 pred pričetkom predstave pri blagajni kina.
SEJMI
V okraju Celje:
11. novembra v Braslovčah in v Laškem, 19. novembra v Šentjurju pri Celju, 15. novembra v Vranskem.
V okraju Krško:
18. novembra v Blanci, 17. novembra v Kapelah, 19. novembra v Podsredi, 20. novembra v Brestanici.
MALI OGLASI POSTELJICO ZA DVOJČKE
ugodno prodam. Slavko Pleterski, Krško.
PRODAM HIŠO, gospodarsko poslopje, sadovnjak, eventualno njivo. Tudi zamenjam za hišo v bližini Brežic. Bušeča vas 8, Cerklje.
KUHARICO v delavsko menzp, samostojno, ki bi hkrati opravljala tudi druga dela, sprejme takoj v službo zadružno posestvo Sremič-Vldem. Nastop službe takoj. Zglasite se osebno pn Zadružnem posestvu v Sremiču. Plača po dogovoru. ŠIVALNI STROJ »SINGER«, pogrezljiv, dobro ohranjen, prodam. Jože Rožman, Libna GOSPODINJSKO POMOČNICO z znanjem kuhe iščem k tričlanski družini, na Vidmu. — Ponudbe pod »Ljubiteljica otrok« pošljite upravi »Posavskega tednika.
ANTON INGOLIČ:
SONČNA REBER
Ko se je nabralo nekaj več denarja, ga je poslal Neži m ji napisal nekaj vrstic. Ni mu bilo lahko, tudi sram ga je bilo;! toda ob misli da bo prišel na| Klopce samo s polno mošnjo in ! na ta način izpolnil tudi Nežino j največ j, o željo, je dokončal pismo. Ob Nežinem odgovoru se je zaklel, da konec meseca odide, in potem si je vsako noč, ko se je vračal v svojo sobico, govoril, da je bil zadnjič pri vdovi. Vendar je ob koncu meseca ni zapustil, kot nalašč je bilo prav tisti čas — bilo je tik pred zimo — izredno mnogo voženj, z njimi pa se je večal njegov postranski zaslužek.
Zim0 je pretrgal samo obisk vdovinega sina, kV je bil trgovski zastopnik večjega podjetja v Dresdenu in ni smel niti slutiti, da ima njegova splošno spoštovana gospa mati razmerje s konjarjem — inozemcem Ta lepi čas pa je Tevžu prehitro minil. Potem se je začelo staro žaljenje s prijetnimi in neprijetnimi opravili. Še si je od časa do časa zaželel lepšega življe-
nja, a te želje so bile vse bolj in bolj slabotne, dokler niso končno ob misli na zaslužek popolnoma zamrle.
Neža je na pomlad — kot že pred letom — v pismih začela izpraševati, kdaj ee bo vrnit Tevž je iz njenih pisem razbral tudi željo, ki je ni izrazila naravnost. Nanjo ni odgovarjal.
Kmalu je začel po malem trgovati. Na koncu vasi, kamor je odpeljal premog, je kupil par kokoši in jih vzel s seboj v trg :n tu prodal. Potem se je lotil donosnejših kupčij:	v trg je
prevažal teleta in prašiče. Neži je pošiljal kot navadno, toda denar je začel nalagati tudi v trško hranilnico. Skrbno si je zapisoval, kako so naraščali prihranki v trgu in kako doma.
Poleg vdove je imel š.e nekaj znancev, čeprav ni redno zahajal ne v gostilno in tudi ne v cerkev; v gostilno ne, ker mu je bi!o žal denarja, v cerkev pa ne, ker ni utegnil in ker ni čutil potrebe 2e pred vojno se je v Bosni odvadil zahajanja v
cerkev, v ujetništvu tudi ni bil niti enkrat pri maši, po končan; vojni pa je redko prišel dalje kot do praga domače cerkve. Med njegovimi znanci je bil tudi Johann, konjar pri sosedu, velikem trgovcu. Večkrat sta imela isto pot. Včasih pa sta se ob nedeljskih popoldnevih sestala na vdovinem ali trgovčevem dvorišču. Johann je bil mlajši kot Tevž, postave pa prav takšne, tudi zgodba njegovega življenja je bila slična Tevževi: bil je nezakonski otrok, za očeta sploh n; vedel, mati, natakarica, pa mu je že zgodaj umrla. Tudi on si je želel priti na zeleno vejo, poizkušal je že tu in tam, tako in drugače, a ni uspel ne s trdim delom, pa tudi ne z goljufijo, ki jo je više cenil kakor poštenost.
»Ce si pameten, si lahko prislužiš pr; vdovi dve posestvi in ne samo eno,« je dejal nekega nedeljskega popoldneva Tevžu.
»Kako?« je Tevž nejeverno zategnil.
»Misliš, da ne vem, kdo lajša priletni vdovi težave njenega preobilnega telesa,« se je Johann prevejano nasmejal. »Neumen si, če opravljaš ta posel zastonj. Jaz bi si že znal urediti, jaz že.«
Tevžu je planila rdečica v lice.
»Ne zardevaj kakor deček! Ni sramota, če spiš z žensko, sramota je, če ne znaš izrabiti ugodne priložnosti.«
Tevž je speljal pogovor drugam, toda Johannovih besed ni pozabil. Johann ni govoril neumno: že več kot dve leti pravzaprav drži hišo pokonci, tud! sicer živi kot vdovtn mož, v resnici pa je hlapec. Plačo ima isto kot ob pričetku, postranski zaslužek pa mora še vedno skrivati pred njo. Ali nima pravice do višje plače, do večjega deleža? Res, prihranki rastejo, toda če ne bodo naraščali še hitreje, bo še nekaj let vdovin hlapec, hlapec v hlevu in postelji, preden bo imel toliko, da bo lahko Klopce preplačal, saj sicer jih Petan in Korenka očitno ne bosta prodala.
»Kaj pa bi ti napravil Johann?« je nekaj nedelj pozneje sam nadaljeval prekinjeni pogovor.
»Jaz?« je oživel Johann. »Babnica bi plesala, kakor bi jaz piskal. Dobiček bi si delila, kakor mož in žena.«
Trj dn; je Tevž razmišljal o Johannovih besedah in iskal priložnosti za razgovor z gospodinjo.
»Gospa Schwartzbartl,« se je končno opogumil. »Kaj sem že hotel reči? No, da. Dela je dovolj, vožnje nesejo, jaz pa sem še vedno PH starem. Mislim ... mislim', da bi morali...«
»To si pa kar izbij iz glave, Matthias!« ga je zavrnila vdova, še preden je končal. »Plačo imaš po dogovoru, hrano pa boljšo, kot jo imajo drugod.«
Čez kak teden pa je spet začel.
»Imajo, res imajo plačo kakor jaz, nimajo pa istega dela...«
»A tako?« je planila vdova. »Zato, da smeš včasih spati pri meni, naj bi te še plačala? Glej ga, glej! Če je tako, poberi šila in kopita! Najdem jih, k; mi bodo ob tem, kar imaš tl delali zastonj!«
»Rad bi poznal takega norca.«
»Johann bi me na rokah nosil.«
»Ta pa, ta ...,« se je Tevž naravnost zakrohotai.
Toda čez nekaj mesecev — v tem času je prišlo med Tevžem in vdovo nekajkrat do prep:ra — je vdova Tevžu odpovedala in še preden je potekel njegov čas, je že prišel naslednik — Johann.
»Ti?« se je Tevž začudil.
Johann je skomizgnil z rameni.
i »Ce se mi ponuja, sc ne bom branil.«
»Boš zahteval polovico dobička?«
»Bomo videli!«
Šele zdaj je spregledal njegovo igro.
»Dober tek ln mnogo sreče!« je vrnil zaničljivo v Johannov bedasto režeči se obraz in odšel, ne da bi segel v ponujeno roko; tudi od vdove se ni poslovil.
Bližala se je jesen, zato ni bilo težko za delo. Udinjal se je za prvega hlapca pri večjem posestniku v bližnji vasi. Delal je več in težje kot pri vdovi, zaslužek Pa je bil manjši, vendar je bil zadovoljnejši. Bilo mu je tud; laže ob Nežinih pismih, ki so postajala z nastopajočo zimo številnejša. Neža ga je skoraj v vsakem pismu vprašala, kdaj bo prišel. Naj pride kmalu, ga je vab:la, na vsak način pa pred pomladjo. Ob novem letu mu je sporočila, da je Korenka zelo oslabela in da najbrž ne bo dolgo živela. Po njeni smrti bo Petan Kion-ce gotovo prodal. Govorijo, da bo kupil kje spodaj v vsi večjo hišo in odprl gostilno. Čas je, da misli na vrnitev. Ustregel pa bi seveda tudi njej in Lojzku, ki je zrasel v krepkega dečka.