Štev. 171 Lienz, sobot' 24- avgusta 1946. _ Leto 2 . ImiJm ~KoNFWikm ~nebq sodila prauesa meu 'vatikansko glasilo "Osservatore Romano i! piše, da pariška konferenca zato svetu ne 'bo prinesla pravega miru,_ker imajo načela atlantske karte razpoke sa kompromise. Tako-le pravi; "Tak občutek olajšanja in upanja, s katerim smo vsi pozdfa vili konec vojne, bi moral spremljati tudi začetek mirovne konferen¬ ce. Toda zaman smo iskali izraza temu ob6utku na obrazih'in dušah ljudi, ki so se zbrali na mirovni konferenci, pa tudi na obrazih zrna- govalcev ga nismo našli. Danes še ni miru, in vsem nam je znano,da ga še ne bo, na m iec pravega •"im, tistega, ki sloni na ravnovesju in redu, na odkritosrčnosti in medsebojnem zaupanju, ki jih kot pogoje miru oznanja atlantska krita. Žal pa so ta načela pokazala pot za kompromise, ki dajejo možnost za novo svetovno vojsko. Hiru namreč ni mogoče zagotoviti z mejami in orožjem, z materijelno silo, mar¬ več z duhovno silo, ki mej ne spreminja v neprodime zidove in ki iz oborožene sile ne ustvarja edinega vira pravičnosti. x \I AAERIKI SO ZOPER PUS silen p: dušenj a V zadnji polov: u-brat. Se danes 7 o zmagovitega maršala za velikega m nema omejevalo le vane "boljše ci leta jev ameriške™ javnem mnenju na st eto j e vsa ameriška javnost bila polna nav - junaškega zaveznika Sovjetsko Rusijo in nje- Stalina. To kar brezmejno navdušenje se ni na ljudske plasti, marveč je ravno v vrhovih takoim.eno- družbe" imelo največ odmeva. Prav ti krogi, ki bi mora¬ li biti vodilna plast, se niso prav nič zavedli, da prav za prav ne ploskajo niti Rusiji, niti ruskemu narodu, ki je v tej vojski žrtvo¬ val morje krvi,marveč so vodstvu. Saj je v redu in prav le v čast, če s svoji-" navdušen f/ "V* 4 TrOTTTil r7 c 1 - — - “ ~ ~ -- j - rj ~ • - u • u- ploskali komunistični ideji in njenemu ter čustvovanj:, ameriškega 1 gem hoče pokazati hvaležnost ju dstva narodu, Ampak to navdušenja ki je toliko žrtvoval za skupno, zavezniško stvar bi moralo -veljati v prvi vrsti ruskemu narodu, sprevrglo pa. se je v češčenje ideje, ki je sama po sebi s' eri š>smu ljudstvu in njegovemu rib c* g ? .rja. Pa se niti temu ne smemo ču- j demokratičnemu diti, ko pa se čustvovanju je v širnem' svetu t; c O m a. . okdo resno pečal njem čane komunizma., če izvzamemo le svoji Cerkvi najbolj zveste vpr ,-ia- katoli- resnejših nasprot: navdušeVanje poča, .j v zunanji politiki pa; se ohlajalo, kakor se .j'e iikra Zaradi vedno je to pristno ameriško ti ohlajalo tudi navdušenje za Tita. Danes ni več govora o kakem navdušenju.' Danes celo ni govo¬ ra o tem, da bi nekdanje čustvovanje bilo ohlajeno^, danes ameriško ~ -—— hujše sovraštvo. Kar pa je pri tem vredno le docela nelogično prevračanje; medtem ko veljalo Stalinu in Titu kot zastopnikoma ko- .-..štvo zdaj obrača zoper Rusijo in žrtvova- ,i ruski narod ter zoper Jugoslavijo in njene narode, ki.so jih prav komunizmu. Če nekateri danes Slova- javnost preveva vsak dan vsega obžalovanja, .^e to jo poprejšnje navdušenje munistične ideje, se sov: ^vezniki tako mirno prepustili syi očitajo, češ da so komunist so Slovani pač upravičeni, da obr- Domači glasovi, 24. VIII .1946 . Str. 2. Štev.171 nejo ost in vprašajo; Kdo pa je slovanske narode zoper njihovo voljo prepustil komunizmu? Ali se to ni zgodilo na konferenci v Teheranu? Ali ni bilo to takrat, ko so prav ti slovanski narodi z vsem žarom svoj-h src pri6akoval'i rešitve in pomoči izklju6.no le od zahodnih zaveznikov? Ce ameriška javnost danes spreminja svoja čustva ter se obra¬ ča deloma tudi proti komunizmu, je to znamenje idejnega ozdravljenja, ako za tem ne tiče zgolj politični in gospodarski razlogi. Kako pa 'se je ameriško javno mneje v pol leta spreobrnilo,, nam najbolj dokazuje to le poročilo švicarskega lista "Die lat” iz Curiha: Dopisnik tega lista, poroča iz Združenih držav: Dopisniki-' več evropskih in ameriških listov so imeli priliko več dni potovati po- državah Tennesee, Kentucky in Illinois. Pri tem so prišli v stik s pre¬ bivalci majhnih in tudi srednjih mest teh ameriških držav., Pri teh o- biških so ugotovili, da je v teh krajih sovraštvo proti Sovjetski Ru¬ siji postalo strašno ter zavzema kar čudovite oblike. Dopisnik pravi; "Navzočen sem bil na zborovanju, na katerem je govornik pred 2000 poslušalci govoril o krvavem komunizmu, ki. nasprotuje ame¬ riškemu patrijotizmu. Voditelje Sovjetske Rusije je imenoval "pocestne razbojnike",' kršilce miru, hladnokrvne orlice itd.Zlasti si Amerikan- ci zdaj privošči j o^olotova, ki so m.u odkazali tisti prostor, ki..ga je bil lani izpraznil Hitler. - Znani ameriški časnikar dr.Porson^mi je dejal: "Byrnes ;) pra¬ vi, da bi samo Molotovljev odstop utegnil rešiti položaj. £yrnes upa, da bi le Litvinpv mogel izboljšati-odnošaje med Sovjetsko ..usijo in USA. Toda ni verjetno, da bi Litvinov zamenjal Molotova.” - Drug ameriški časnikar mi je pa odkrito, rekel: "Sovraštvo zoper Hitlerjevo nacistično Nemčijo hi bilo nikdar tako vroče, kakor je danes vreč boj zoper Sovjetsko Rusijo. To je tako hudo, da se sami sprašujemo: Ali se ti, ki to.vodijo, zavedajo, kam utegne to privesti?" Voditelj delavskega sindikata v Detroitu mi"je tožil, da : delavske sindikaliste zdaj na vso moč zasledujejo ter jih sumničijo, češ, da' so komunisti in sovjetski vohuni." Vpričo najnovc-jših političnih dogodkov utegne tako zaostre¬ no javno ozračje v demokratični drzavi-postati zelo nevarno, za - mir.. ^ t o v? Iz pisma ameriškega Slovenca: ..- 7 ’ • 'j "Da bi zabrisali porazni vtis, ki so ga ameriški Slovenci dobili o razmerah v. domovini iz pisem slovenskih beguncev in iz pisem, ki so prihajala iz domovine, so započeli akcijo, da so ljudje.Svojcem v Ameriki-po navodilih morali začeti pisariti same grozne stvari o ko¬ munističnih nasprotnikih. Tako so zlasti pisarili v slovenske socia¬ listične in komunizmu naklonjene liste strahotne reči o duhovnikih,ka¬ ko so klali komuniste in celo noseče ženske. Pisec teh vrstic je sam bral pismo-neke partizanske ženske,-ki piše, da jo duhovnikov cerkvi maševal s puško na remi. Vsak pameten človek bi moral vedeti, da je to grda laž. Toda komunistka so tudi take bedarije ni ustrašila. Najbolj navadna pisma so govorila, kaj vse so počenjali protikomunisti. Med ameriškimi Slovenci je nekaj takih naprednih ljudi, ki vam vse verjame¬ jo in so zdaj prepričani, da je slovenski duhovnik prava zverina. - Ni dvoma, da jo taka laž imela nekaj uspeha. Zadnje čase pa se_je._ta lažnjiva tovarna malce unesla, ker ji ni več šlo po sreči. Ljudj^ so namreč brali tudi angleške liste, ki so zdaj začeli s pres-tala metati razna "božanstva", ki so jih naši komunisti doslej skoro po boiž-je- Bas-tl- 11. Zdaj tukaj na urimer o Titu kar sovražno pišejo." -Štev. 171 — ——— Domači glasovi, 24.VIII.1946. --- Str. 3. Dne 13.avgusta je v Londonu u^rl 79 let stari H.G.lells, učenjak, politik, zgodovinar in romanopisec. Bil je eden izmed najbolj čitanih pisateljev svoje dobe, "nogi ga vsl~d njegovih fantastičnih romanov primerjajo Julos Verne-ju. Do leta 1935 jo-napisal skupno 20 romanov, 19 utopističnih romanov, 4 knige novel in 20 knjig o socijalnih, verskih in političnih vprašanjih. Njegova knjiga "Zgodovina' sveta”'je izšla v nakladi 1 V 2 milijona izvodov in po njej je postal bogataš, V slovenščini jo izšel tudi njegov "Nevidni človek". Zadnja Idta je živel nekoliko zagrenjen, ker je vse svoje življenje sanjal o svetovnem miru in napredku.Doživeti je tudi mor,al, da je bila kot uničevalno sredstvo uporabljena atomska bomba, katero je Se leta 1914 v svoji knjigi "The World set Free" napovedal. Se lani je v neki knjigi napisal, da je izgubil mnogo svoje¬ ga prejšnjega optimizma in vere v lepšo bodočnost človeštva ter prero¬ koval konec vsakega življenja, kakršnega zdaj poznamo. Leta 1932. jo v radijskem nagovoru govoril tako-le: "Ali moramo ustvariti mir na vsem svetu in ustanoviti sve¬ tovno državo, ali £>a se moramo pripraviti na življenje z glasom tujca v našem ušesu, z očmi tujca v našem domu, z nožem tujca na našem grlu, na življenje v smrtnem strahu in nevarnosti." (vFeltpresse, 15.8.1946.) Tk ega/c L 'z ne vseljeni cp^tja Pod tem naslovom prinaša dunajsko socialistično glasilo "Arbeiter Zeitung", dne 21 ..avgusta članek o presoljenih osebah tor med drugim tako-le pravi: "Pred vsem. si želimo, da bi bili iz Avstrije odstranjeni ros fašistični in reakcijonorni elementi. Sicer pa želimo, da bi se pri tem pravično ravnalo. Kdor'ni fašist, naj z njim ne ravnajo kakor s fašistom. Nekaj demokratično ml-7 ••čih beguncev, ki so že zdaj pokazali, ^da so se vživeli ter hočejo v našem g.ep Pjr..r3tvu sodelovati, naj osta- Pne tukaj. .Pri tem bomo mor ili paziti, da jih avstrijski kapitalisti in veleposestniki ne bodo izrabljali kot nezaščitene delavce, ki naj bi z njimi le plače navzdol potiskali. Tuji postopači in marodorji, ki sc- klatijo po vseh zasedbe¬ nih conah so pa brez dvema bolj nevarni, kakor pa pravi begunci. D.Ps., ki se preživljajo v taboriščih. Velik del napadov in nasilij, zaradi katerih se javnost iz javne vernosti norčuje, gre na rovaš teh ele¬ mentov. In iz tovarišije tihotapcev, vlomilcev in roparjev jih je pre¬ cej med njimi. Vprašanje beguncev torej ni le politično, marveč je mnogo bolj zamotano socialne vprašanje." Ko bi pisce tega sicer ne preveč sovražnega članka bival vsaj en dan z odprtimi očmi na primor v licaškcm taborišču* pa bi vi¬ del, da bi mod tukajšnjimi dtjl — itmi Logimci no našel takih primerov, ki se jih boji. Ko bi bil vsrj našo razstavo videl, pa,bi bil ta svoj članek drugače napisal * Sicer pa je hvalevredno, da je vsaj to spoznal, da niso vsi begunci - temni elementi in fašistični zločinci. NA DUNAJ se je v 14 dneh priče- ameriška komanda, ki pravi,'da je lilo 22.000 Judov. Tako poroča zdaj na Dunaju 30.000 Judov. Štev.171 - Domači glasovi,24.VIII.1946 Str. ,4. SRLRZRR zooertOnUniZEn * s . Portugalski ministrski predsednik Salazar- je na krovu ame¬ riške letalonosilke Roosevelt sprejel ameriške časnikarje, katerim je povedal, da smatra komunizem za a:lavnega sovražnika človeštva* Nato je dejal s "Namesto, da bi se trenila, nekatere države pos jo politiko na znane komunistične nauke ali pa se dajo o ■d, 'i valjajo s vo¬ nj id celo voditi, ne da bi lilo to v skladu s njihovo do prej ali slej po dogodkih prisiljeni, da. miselnostjo« -Drugi pa bo¬ li o do podvrgli; v ] ’ V' ;e CA O : -.a H .p i u. v ’ -1 O ni v noDen? . H” komuni p .ti blagostanja a socialno p: da bi is tisti, ki stični propagandi in delovanju, io zadevanjem, za socialno,; pravi One st ljudi. Ravno tisti, ki si resno priz za blagostanje delavstva, ki si prir derne civilizacije tešili, kar se refit hovne vrednote in dostojanstvo človeške tature proletarijata. Naloga demokrati6 na politična in imperialistična prizade svetu zagotoviti varnost«"- K prošnji v Sdruž-ene narode je Salazar dejal, da se bo ustavljala le Rusija. ' ‘ "Če pa bi'Portugalska no bila sprejeta v Zvdzo .Združenih narodov, bo to le dokaz, da še- ni jasnega spoznanja in zato tudi ne priznanj a pravic, miroljubnim narodom." . . • . 'J- c 1. uro ur ^ osebnosti se mox o aih, držav danes je vanja komunizma, p ortugalske drb av e e o ‘h r o.e.i c min "občost- ;ca n j g j 0 du- .s pazijo , •odo mogli sprejem spre j emu Portugalske PIJ X« SVETNIK. Vatikanski ra¬ di jo poroča: Ker so pripravljalne preiskave o življenju in čednosti Pij a X« končane,- 'se bo lahko sedaj začelo postopanje za njegove raz-• glasitev za svetnika. JUGOSLOVANSKI ZLATI ZAKLAD. Ves jugoslovanski zlati zaklad, ki je bil shranjen v Ahglij.. i Združe¬ nih.'državah in Švici, je zdaj vr¬ njen Jugoslaviji.Jugoslovanska Na¬ rodna b'trika pa sporoča, da so Ita¬ lijani ugrabili 10.000 kg jugo¬ slovanskega zlata, ki so ga pozne¬ je našli v Nemčiji.To zlato bo zdaj porazdelila mednarodna reparacij ska komisija/ ARABSKI KATOLIČANI. V Palesti¬ ni živi okrog 129.000 katoliških Arabcev. Ti zahtevajo, da je pri rešitvi palestinskega vprašanja treba varovati tudi krščanske ko¬ risti. Ohraniti se mora ne samo prost dohod k svetim krajem, temveč mora¬ ta biti vpšstavijena v deželi tudi mir in red, ("Die Wende",15.8.46,) KATOLIČANI V ANGLIJI. V Anglir ■ji je zdaj okroglo dva in pol mi¬ lijona katoličanov. Veliko je kon- vertitevh samo-leta 1944 se je 9.000 oseb vrnilo h katoliški ' d' Cerkvi.Med vojno je prestopilo h .• > katcličanstvu več kot >1000 častni¬ kov in vojakov britanske armiade. NESREČNA ŠTEVILKA'II.PRI KRALJIH. Ko je meseca junija moral zapustiti prestol nevi Italijanski kralj Umberto II.-, so listi začeli pisati, da številka IX. pri kraljih ni srečna. V tej vojski je že nio-.j ral zapustiti prestol in domovino r omun ski kjr al j Karol ’ 11 1 «z a n j im je ostal v pregnanstvu jugoslovan¬ ski kralj Peter II. Tenu' v Londoim dela družbo grški kralj Jurij II ki mora Čakati, kako bodo Grk-i 1« septembra glasovali.Co se odloči¬ jo zoper njega, bo moral ostati v tujini.Tudi mladi bolgarski kralj Simeon I]j. je kmalu po smrti svo¬ jega ocu-tr. Borisa izgubil vso ob¬ last. - Prva svetovna vojska pa je I. 1917 pokopala ruskega carja Ni¬ kolaja II., z c njim pa nemškega cesarja Viljema II. - Že pred 36 leti pa je moral zapustiti svoj prestol portugalski kralj Manuel II. Poslej je Portugalska republi¬ ka. ITALIJA naj prevzame 25*OOp Judov iz Avstrije.Tako želi USA.