potmiiui Die«*** . eou^riM. Lc^0 |_XI1 Д Ljubljani, v nedeljo 25. febiuarja 1934 Štev. 47 a Cena 2 L)in Naročnina mesečne račun: Ljnh- ca ^^^Г^^к ^^ ^^^ ^ ^^^^^^^^ ^^^^^^^^ Ijaua št. ta •tro 40 Din — ne- ^^^^^ ■ __Ш Ш^Ш__10.349 za ce- ^^Л Ш ^^ШШШЊ) ^^^^^ V ^^шшшв^ џ^ш ^^ж ш ^^в ш ^шш inozemstvo Din ^^^НН ^^В Ш ^^И Uredništvo » ^^^ ЈКШшШшЈ ЈШШшШШШ0 Uprava: Kop.tar- Kopitarjevi «1.6/111 jeva 6. telefon 2999 Telefoni uredništva: dnevna služha Ж1 — nočna »*, 9M in MN _____ Uhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznika Nadortfestila za Boga Svet ima priliko opazovati jako zanimiv pojav, kako nekatera velika socialna in politična gibanja našega časa nosijo na sebi znake, ki so sicer običajni le pri mogočnih verskih pokretih, pa naj opazujemo njihov izreden nagel razmah med ljudskimi množicami ali pa navdušeno samozavest pristašev. V resnici se socialni in politični pokreti, ki jih mislimo, tudi trudijo, da bi se odeli v plašč nekake religioznosti, nekega verskega misticizma, pa čeprav so po vsem svojem programu in svojih ciljih od sleherne božje razodete religije zelo daleč in so ji največkrat celo sovražni. Voditelji teh pokretov poznajo človekovo naravo in dobro vedo, da je človek že po svojih naravnih sposobnostih in zahtevah obrnjen k Bogu, svojemu izvoru in stvaritelju, v katerem edinem more najti svoj končni smoter in namen življenja. V nadomestilo za pravo vero se torej moderni občestveni pokreti obdajajo z nekim misticizmom, ki dela na preprostega človeka utis resnične religioznosti; tako ga je lažje pritegniti v bloden krog in uspavati njegovo hrepenenje po pravem Bogu. Poglejmo za primer marksizem, ki si je v preteklih štirih desetletjih utiral izredno zmagoslavno pot po Evropi. Ali ni bil obdan ves čas s čarom religioznosti za delovne mase? Marksizem je bil v resnici nadomestilo za religijo, ker je docela zaokroženo, na materializmu zgrajeno svetovno na-ziranje. V kolikor se je marksizem javljal kot nazor o življenju, je ves čas nastopal v najostrejšem nasprotju s krščanstvom. Izrek starega Bebela, da »si krščanstvo in socializem stojita nasproti kakor voda in ogenj« je slejkoprej obdržal svojo veljavo, Najmanj so ga seveda mogle omiliti izgub-ljeue fraze, da je za marksizem vera privatna stvar. Ne, marksizem sam je postavljal svojo religijo proti krščanskemu verovanju. Boj proti krščanstvu nikakor ni bila kaka zasebna marksistična stvar, ampak njegova gonilna sila z vsega početka. Kdor se je oklenil marksizma, je prej ali slej opustil svoje pozitivno razmerje do krščanstva. Pač sc je tu in tam našlo nekaj malih, idealnih skupin, ki so hotele marksizem pokristjaniti. Njihova, še tako dobro mišljena prizadevanja pa so se morala razbliniti ob samem marksizmu, ki so ga že njegovi početniki bistveno sklopčili z materializmom in ateizmom. Marksizem je prav povsod izrazito protikrščanski in prav posebej še protikato-liški, kar se je se prav posebno, povsod pokazalo, kjer je prišel do odločujoče moči v državi. Še danes je marksizem, ako upoštevamo boljševiško Rusijo, največja protikr-ščanska sila. Je to nova religija tostranskega materializma, prežeta fanatičnega sovraštva do krščanstva. Sramotilna brezbožniška propaganda s svojimi odvratnimi metodami je njegov pravi otrok. V Rusiji se vedno triumfira marksizem; toda v kulturnejši Evropi in drugod po svetu se v tej nekdaj tako mogočni mednarodni stavbi podira ena stena za drugo. V zatonu je gibanje, ki jo čudovito spretno znalo povezati s svojim protikrščanstvom najsvetejša človeška čustva za pravičnost in klic lačnih množic po griži je ju kruha. Mnogim se zdi to naglo propadanje velikega gibanja skoraj nerazumljivo. Toda mod drugim bo eden poglavitnih vzrokov gotovo v tem, da matiki niso to, kar je Bog. Marksistični maliki niso mogli delavskim množicam, ki so se jih s pravo religiozno lakoto oklepali, nuditi najgloblje utehe njihovemu naravnemu teženju. Znova se je pokazalo, da je sicer mogoče ntarsikako dobrino v svetu z drugo nadomestiti, ali Boga ni mogoče nadomestiti. Lahko je napadati nadtvarne dobrine človeštva, tudi zatreti jih je mogoče v eni ali drugi genoraciji. Toda, kdor se loti tega razdiralnega dela, mora s tem računati, da bo človeštvo zahtevalo prej ali slej v zameno enakovredno nadomestilo. Mogoče je požgati Cerkve, preganjati duhovnike in vernike in kaka internacionala bo k temu šo ploskala, toda prej ali slej bo prišla ura. ko bo prevarano ljudstvo zopet zahrepenelo po Bogu in poklicalo nazaj njegovo Cerkev. Ni to zmagoslavje človeške modrosti ali kake spretne, daljnovidne politike, ampak je tri-umf božje milosti Kot dedič marksizma mnogokje nastopa skrajni, pretirani nacionalizem — in glejte, tudi ta bi rad nekakšen mističen, religiozen plašč, ki naj pokrije njegovo notranjo krivičnost in brutalnost. V Evropi je po svojih skrajnostih najbolj značilen hitler-janski rasizem, kateremu je svojevrstno religioznost utisnil Rosenberg z znano knjigo »Mythos XX. stoletja«, v kateri je z brutalno določnostjo povedano, da rasizem ni samo nacionalno, socialno, politično... gibanje, ampak da je z njim mišljena nova religija: »Danes vstaja nova skrivnostna vera, skrivnostna vera krvi, vera, da je mogoče tudi božansko človeško naravo braniti s krvjo. Ta vera je utemeljena v jasnem znanstvenem spoznanju, tla je nordijska kri tista skrivnost (mysterium), ki nadomešča stare zakramente in jih prekaša.« Mesto marksističnih idolov se torej narodu ponuja novo božanstvo: Absoluten narod sam, ki si radi svojih odličnih krvnih in rasnih Inst-nosti sam sebi zadostuje, jo sam svoj odre-šenik in poklican, da vodi in odločuje usodo vseh drugih, manjvrednih narodov. Do kakih absurdnosti, da, blaznosti vodi 1л religija integralnega nacionalizma, moremo. sklepati iz izjav, ki jih jo dobil nek švedski list, — kakor pravi od vodilnih mož — in ki jih ponatisknje pariški »La Croix« (Si. febr.). Tu beremo stavke: »Hitler je novi Kristus, toda mnogo večji in bolj mogočen!-^Katoliška Cerkev se bo v 30 lotih imonovala narodni socializem. Njen prerok, njen papež, njen Kristus bo Adolf Hitler. Naši otroci ne bodo več pomakali prstov v blagoslovljeno Nova strašna razkritja v Stavijskijevem škandalu Sodnik umorjen — ker je preveč VCCld Echo de Pariš: Dozdaj smo broditi po blatu, sedaj pa po krvi Pariz, 24. februarja. TG. Kakor znano, je bil ▼ torek, 20. L m., sodnik seinskega apelacijskega sodišča Prince telegraiično poklican v Dijon, češ da je njegova mati, ki živi v nekem samostanu, opasno zbolela. Prince se je podal s kolodvora takoj v hotel, da si rezervira sobo, nato pa se je hotel podati k materi Kaj sc je potem zgodilo, le do danes ni točno ugotovljeno. Neznanci so ga izvabili v avtomobil, ga najbrže narkotizirali in odpeljali na neko mesto železniškega tira, kjer ga je med 20 in 20.40 povozil in razmesaril vlak. Še sedaj ni ugotovljeno, ali so zločinci sodnika privezali na tir še živega ali pa so ga že prej ranili ali pa ubili. Kakor hitro je Francija zvedela za ta gnusni zločin, se je sum takoj obrnil na prijatelje bankirja Stavijskega, in sicer zato, ker je bila Prin-ceu poverjena važna vloga v preiskavi tega škandala. Prince se je v prvi vrsti bavil z zadevo bivšega generalnega prokuratorja republike Pressarda, ki ga že od samega začetka sumijo sokrivde v aferi Stavijskega. Med sodniki Prokuratorja Pressarda so že prej dolžili, češ da je preprečeval proces proti goljufijam bivšega bankirja in njegovih prijateljev, in nbiti sodnik Prince je napram svojim prijateljem zaupno izjavil, da je Pressard v resnici kriv, da pa ne gre za kakšen moralen f.regrešek, ampak samo za juridične nez ianje, s katerim je generalni prokurator obravnaval to škandalozno zadevo. Naj bo že tako ali drugače, Prince je bil prijateljem Stavijskega napoti, naj je potem šlo samo za g. Pressarda in njegort) večjo ali manjšo krivdo ali pa še za druge »odličnike« francoske družbe. Devetindevetdeset-odstotna verjetnost je, da je gotova družba sklenila zasirašili sodno oblast in najela zločince, da izvršijo eksemplaričen zločin na sodniku, da se ne bi njegovi tovariši, ki škandal preiskujejo, upali zadevo zasledovati naprej in da bi jo zabrisali, kakor je bila zabrisana afera Stavijskega že večkrat. Od gotove strani se sicer skuša javnosti sugerirati, da je Prince izvršil samo-umor ali pa da je bil zapleten v ljubezensko afero, ki ga je stala življenje, toda javnost temu niti najmanj ne veijame, ker so bili žc vsi pripravljeni na to, da bodo prijatelji Stavijskega prišli na dan s to domnevo, ki naj javnost spelje na napačno »led. Ta okolnost je le še bolj povečala razburjenje javnega mnenja in vlada se zaveda resnosti položaja ter je nemudoma sklenila, da zadevo razčisti do zadnje pičice. V petek so se zbrali na Quai d'Orsayu predsednik vlade Doumcrgue, pravosodni minister Cheron in notranji minister Sarraut, ki so sklenili, da se osebje, poverjeno s preiskavo umora, podvoji. Obenem se izve, da je vlada sama mnenja, da so v zločin zapletene neke odlične visoke osebnosti v čemer je javnost potrdila še izjava notranjega ministra g. Alberta Sarrauta ki je, kakor po-iOča »Echo de Pariš«, izjavil, da je on takoj bil prepričan, da gre za pravo zločinsko ba do, ki je spravila Princea s sveta. »Jaz sem odločen,« je dejal minister, »da to bando izsledim, četudi bi se v njej nahajale še tako odlične osebe.« Ta ministrova izjava je vzbudila komentarje tako v zbornici kakor v vsem Parizu, kjer si namigavanja ministra na različne načine razlagajo, delajoč kombinacije z najrazličnejšimi osebnostmi. Na vsak način zahteva javnost, katere se je polastilo zopet veliko razburjenje, da se zadeva nemudoma raz-i čisti, ker ne gre, da bi korupcionisti v Franciji sedaj organizirali še amerikansko banditstvo in gangsterstvo. Seveda so opozicionalni listi umor Princea postavili v središče javnega življenja in levičarski tisk je obsojen k molku, kar je spričo takega zločina, katerega nihče ne more zagovarjati, samo po sebi umevno, čeprav je levica seveda vse kaj drugega nego vzradoščena, da so desni elementi dobili zopet takšno priliko za novo atako na gnilobo, ki ima svoj vir v korupcionizmu levičarskih režimov. »Jour« pravi, da »imamo pred seboj nov zločin matije, ki nad nami vlada »Quotidien« meni, da je skrajni čas, da se napravi konec vsem tem škandalom. »Liberte« piše, da so pred par dnevi izginili vsi dokumenti iz ministrstva dela, ki se tičejo zveze Stavijskega z zavarovalnimi družbami, katere so na priporočilo bivšega ministra Dalimiera kupovale bone Stavijskega banke. »Do včeraj smo brodili po blatu, zdaj pa brodimo že f.o krvi« — piše »Echo de Pariš«. — »Stavijskega so prisilili, da se je sam ustrelil, sedaj pa so začeli mirno z umori«, pravi »Huma-nite«. Znani gospod Daudet, ki načeljuje monarhi-stičnemu restavracijskemu gibanju, pa jc objavil v »Action Francaise« pismo na Doumerguea, v katerem ga prosi, naj njega (Daudeta) nemudoma imenuje za pravosodnega ministra. »Jaz vem, kje se nahaja gniloba, in bom v 24 urah napravil popoln red.« — »Action Francaise« sama pa pravi, da imamo opraviti z »zločinom iramasonerije in njenega aparata«. Vsekakor je zločin v Dijonu zopet silno razburkal vso Francijo, ki se je bila že pomirila, in ni dvoma, da bo imel globoke politične posledice. Kako je bil umorjen ugleden sodnik in vzor očeta Pariš, dne 24. febr. 1934. (Izvirno poročilo našega sotrudnika.) Umor g. Priince-a, velikega jurista, spoštovanega od vseh, družinskega očeta z zglednim življenjem, je povzročil v političnih krogih globok nemir in izbrisal zadnje črte domneve o samo-umoru Stavijskega. Žrtev je poznala vse podrobnosti škandala, imena protektorjev in v teh dneh je hotela še izročiti izčrpno poročilo o vlogi zločinca Staviskega gospodu Lescou -iu, prvemu predsedniku kasacijskega sodišča. G. Prince je dejal pred nekaj dnevi nekemu ipniijaitelju: »V finančni sekaiji pravdmišitva smo Ilirije, ki poznamo podrobnosti v stvari Sta vitkega. Če bi jih poznal sam, bi bil gotovo v nevarnosti, da mi kdo stTeže po življenju.« Kakor da bi slutil, čutil senco sovraštva krivcev, ki ga je obdajala ... Od dne uimora Staviskeiga je žc preveč politiki \ levičarske grupe kartela koinpromiliranih. Vlada je v svoji deklaraciji poudarila voljo, da išče, zasleduje in kaznuje krivce, pa najsi bodo kdorkoli. »Nismo ne v Benetkah, ne v šes.lna)jistem stoletju,« piše neki dnevnik, -.in treba je oprati francosko javno življenje te sramote. Treba je to storiti čimpreje!« Preisikava te afere je v razvoju zadnjih dni stopila dozdevno v ozadje; iz tega je šinila sedaj zopet v luči grozne drame zavratnega umora. Kako je bil izvršen? Nastavljena past - telefonski poziv Strašni zločin ni delo ene same osebe, temveč cele grupe. Način, po katerem je bil g. Prince pozvan v Dijon, dokazuje, da je bil umor sad dolgega premišljevanja. G. Prince jc bival v Parizu v prostornem stanovanju 6, rue de Babylone, s svojo ženo, sinom enaindvajsetih let, ki je slušatelj pravne fakultete, in hčerko petnajstih let. V torek proti pol deseti je držaivni pravdnik odšel iz stanovanja, da se poda v justično palačo. Kmaliu naito pozvoni telefon in med soprogo in neznano osebo se jc razvil sledeči dialog: Iz Dijona. Govori kirurg Ehringer; javim, da je gospa Prince resno obolela in da bo nujno operirana. Pripeljem se s soprogom takoj v Dijon. Ne Vi, milosttva, Vaša prisotnost bi lahko preveč vznemirila bolnico. Obvestila bom moža ... Pvetnik Prince je v tem času opazil, da je bil pozabili denarnico; vrne se v stanovanje, kjer mu soproga taikoij pove vest, katero je bila prejela pred neikaj trenutki. G. Prince se nemudoma odloči in uro nato odpelje s prvim brzovlakom v Dijon. Odšel je sani na kolodvor. Čudna brzojavka - zločin Soproga svetnika je v PaTizu v strahu čakala vesli od moža, ki ji je obljubil telefonirati takoj, ko mu bo mogoče, Proti večeru je prejela brzojavko čudne vsebine . . . Kmalu nato pa je pozvonili telefon in dijonski zdravnik jc javil — da je stanje matere še vedno isto. vodo. Ne bodo se več prekriževali. No! Dvignili bodo roko v pozdrav in zavpili: Heil Hitler!« V Berlinu hočemo svojega papeža in ta bo Adolf Hitler. V bodoče ne rabimo voč ubogega Pija. Ne bomo več sprejemali direktiv od italijanskega prelata, ki je v rasističnem ozirn itak sumljiv!« »V petdesetih lotili bo nova vera preobrazila ves svet. Hitler bo božanski program bodočnosti, kakor je bil Kristus 2000 let. Iz narodno socialističnih naukov se bo porodilo novo duhovno prerojenje sveta, ki bo silnejše, globljo in bolj revolucionarno, kakor pa »a jo prinesel Kristusov nauk.« 1. t,, d. Cerkev je sedaj izrekla obsodbo nad takšnim blaznim in bogokletnim nacionalizmom, ko je 7. februarja uvrstila v indeks Rosenbergovo knjigo, ki velja za nekakSen katekizem hitlerjanskega rasizma, čoš, da »avtor med drugim brani pretiran in skrajno radikalen nacionalizem, ki je v nasprotju s krščanskim naukom in civilizacijo.« S tem pa je naravno od Cerkve obsojen ves poganski nacionalizem, kor ni šlo le za Roscnber-kovo knjigo, ampak za vse nauke, govore in llete, ki isto zmotno doktrino propagirajo. Nič ne dvontirno, da bo tudi ta najnovejši surugat za krščanstvo, ki ga pripravlja paganski nacionalizem po nekaterih državah, šel isto pot in doživel isti konec, kot ga do-živjja materialistični, brezbožni marksizem. Kajti samo v onem misteriju krvi, Kristusovo božje Krvi, je enkrat za vso čase prišlo Odrešenje vsemu človeštvu. Vse drugo ha-janje o odrešilni nordijski ali katerikoli drugi krvi pa ni drugega kakor človeška fik-eija. Gotovo loži v človeški krvi močno hrepenenje, da bi kdaj človek dosegel veko-! trajno in nad vsemi menjavlml spremem-: banii zasidrano bazo za lastno življenje in zlasti še za življenje človeške, ali vsaj na-j rodne skupnosti. Toda iz svojih lastnih človeških moči ne bo za takšne svoje sanje nikdar našel zadovoljive utehe. Se celo pa si ne bo pomagal z novo vero, zgrajeno na initosu, ki si ga jo človek sam ustvaril in ki ni nič drugega kakor onemogel poskus človeške vitalnosti, da bi se povzpela v sfero absolutnosti. Zato ne vodi svojega naroda k pravi sreči tisti, ki mu kaj drugega postavlja za njegov najvišji smoter (pa čeprav je tako lop ideal kakor jo služba narodni i skupnosti), kakor Boga. ki jo — sam nn sebi I absoL.tna dobrina sebe samega postavil za nenadomestljiv in zadnji cilj vsega >tvar I stva, vseh ljudi in vseli narodov. drin. Ga. Prince jc počakala drugega jutra, poklicala je šele tedaj svojo prijateljico v Dijoniu in vsa iznenadena izvedela, da jc gospa Prince popolnoma zdrava in da o kaki operaciji ni govora. Soprog jc bil žrtev temnih elementov; ženi jc bilo to takoj jas;no in s prvim vlakom se je tudi ona odpeljala v Dijon. Poizvedovanja policije so dognala, da jc državni pravdnik bil sprejet na kolodvoru od neznanega moškega; odšel je v hotel blizu postaje in naročil sobo; pustil jc taim svoj kovčeg in odšel z aktovko, v kateri je imel dokumente poročila o stvari Staviskega, ki jih je hotel izročiti te dni predsedniku kasacijskcga sodišča. Od tedaj se izgubi za njim vsaka sled. G. Prince je bil pozvan v Dijon ob vzgflavie matere. Odšel bi bil taikoj v kliniko. A tega ni storil. Ker ni mogel storiti... Na kraju umora Dva kilometra od Dijona ob železniški progi so uslužbenci zastmicli ob grozni sliki: na dolgi črti, ob tračnicah, jc sled krvi oznanjala strašno dramo. Kmalu nato gladko odrezane glava, malo dalje raztrgano truplo, zmečkani udije in čudno odkritje: vrv še stiska zdrobljeni gleženj .. . Ravno taka vrv je ovita okoli tračnice. Tu in tam robci, gumbi, čevelj, potem aktovka, ki vsebuje le šc neznatno pismo, denarnica z vsebino več bankovcev vizitkami . . . Zločincem ni bilo mar denarja . .. Preiskava javlja: pravdnik Prince je bil — pravijo zdravniki — najbrže umorjen s strupom; v lyons.kem laboratoriju bodo ugotovili, če je ta hipoteza pravilna. Sicer truplo nc nosi nobenih znakov nasilja in so rane lc rezultat pritiska lokomotive .. . V iustični palači ie mnenje, da jc g. Prince žrtev škandala Stavijskega, splošno. Njegovo življenje je bilo prozorno, pravijo. Dober oče in soprog je živel le za svojo družino in izbegavai posvetne zveze. Bil je jurisl, svest si težke odgovornosti, dolžnosti. mož z veiliko prihodnjostjo. Poslal je žrtev temnih elementov, ki .se v strahu pred resnico nc ustavijo niti pred zločinom pred umorom. R M. Novi betgifski hralj Bruselj, 24. b. Prvo delo novega belgijskega kralja Leopolda bo podelitev splošne amnestije. V tej smeri izdeluje pravosodno ministrstvo posebne predloge. (Za naše nedeljske čitalce dostavljamo, da se je kralj Albert zadnjo nedeljo ubil, ko je plezal na neko skalo. Njegov sin jc nastopil vlado v petek.) Kralj Boris v Parizu Pariz, 24. Iebr. b. Snoči je bolgarski kralj Boris obiskal zunanjega ministra Bartliouja, nato pa je imel daljšo konlerenco z ministrskim predsednikom Doiunergueom. Danes dopoldne pa je obiskal predsednika republike Lebruna. Sestanek je bil zelo pri srčen iti so se proučila vsa aktualna politična vprašanja, posebno pa razlogi, zaradi katerih Bolgarija ni podpisala balkanskega pakta. Boris jc raztohnačil irancoskim ministrom zunanjo |>olitiko Bolgarije iu z njimi izčrpno proučil tudi dogodke v Avstriji ter nova pogajanja v Evropi, ki se vodijo pod vodstvom Italije in ki posebno zanimajo Bolgarijo. Bolgarija-Rusija Soiija, 24, febr. p. Na danaSnfi seii ministrskega sveta je poročal predsednik in z lina n p minister Mušanov o razmerju Bolgarije do sovjetske Rusije. Glede proračunske vsote, ki jc postavljena v novi proračun za mesto poslanika v Moskvi, je izjavil, da jc to samo formalna utemeljitev te postavke. Zaenkrat so šele navezani sliki med obema državama. Pač pa ie pričakovati razčiščen™ položaja, ko bo obiskal Moskvo turški zunanji minister Teftik Ruždi bej, ki jc prevzel vlogo posrednika. Potjsha-Nemčija Varšava, 24. febr. p. Poljski zunanji mini^lor Beck je izjavil danes glede ratifikacije nemškn-poljskc ncna.padalne pogodbe, da s to pogodbti stopa Poljska v novo dobo svoje zunanje politike. Sedaj se bodo začeli boljši stiki z Nemčijo in tako bo stopilo v medsebojne odnošajc konstruktivno delo, ki bo tvorilo nasprotje pesimistično. Pesimistično presojanje velikih zunanje političnih vprašan; v zadnjem času m«vra i/.ginHii ker po tel. uspehih poljske zunanje politike ni več na mestu. Ntt rar.vc.Unah revolucije Sp&mtad španskega katolicizma '.i špa-iijo jc liilii Katoliška akcija : p: cvidnoMi bož ji ,« sc jc i/ruzil mladi v riiitlj ".minskih k itolif.inov Gil Hoblcs, • m.'. |ia Im .ki t ml i šc imeli priliko spo-/II i. lin ic Katoliška akcija klic časa. s.i'.iii /.'li'n, ii,i Iii nikomur nc bilo treba iti s . i/i 'j!o, ki jo imamo mi za seboj.t r.aicclona, 22. febr, l ilij.: jc nu li la prva rlr/uMi iki rivctil, ! ; i i n ij n.'jc poku/nli »ndovi pravilno i m lili vin:.' Kii. oli' kc akt i j c. Španija ic torej 1 - ' i 1 .i .il\ ivucsra katolicizmu, ki Im hodil • ■ t|.. : i i, i; lin p i /glede, kuku sc sledeč iri-v i lile .i k i i s, i; si i, i Ii nniuesUlikov v delovanju I i'o'ckc akcije. katolicizem. ki je otrpnil. |ll'e-I iii o'ivi. i.i/vijc v dejanskega in borbcnciru. c i.nm!-keu:i, ter naposled žullje triuiuf" lani, I i' jc \-c priča kovu lo, tradicionalne Španije z ičeli vedno bol j pridobivati nn ugledu iu na vplivu, /e v zadnjih letih preteklega stoletja fm si ustanovili svoje svodomisclno kulturno društvo In.stitucion libre l!nscnanca« (Neodvisen v/gojni zavod), po katerem so se imenovali tudi institucioni-U. \ najkrajšem času 4i imeli v svojih lokali večino vseh vscučili-škili mest in tudi srednješolskih profestir. V prosvetnem ministrstvu n<> oni odločevali o naplavi profesorjev. Tako m; jc zgodilo, d.i je v starem sijaju prc.stolovala tradieionelna, lena. otrpnela Španija. medlem ko se jc v njeni senci utnborilo »v obodom isel stvo in liho in nevidno zasedlo vsa v /ga in liscu španske mladine. V krasno katoliško katedralo .se je vrivalo ljudstvo brez vere, tako jc označil Agel e prejšnja uradna Špani ja /n socialna vpra-" nja ni brigala, da so ji bila socialna vprašanja sploh neznana in ila .so v upravičenih zahtevali po socialni zaščiti videli le revolucionarno pest delavca, dvignjeno proti sveti avtoriteti oblasti. Delavstvo sc je organiziralo ne samo oli robu stare Španije, ampak proti njej. Revolucionarni, brc/verni in protiverui sindi-kili/.cni je brez ovire, k večjemu proli žandur-jeiii. organiziral španskega delavca v velikih industrijskih centrih, kot v rudnikih Asturije, v tovarnah Bilbao ali Barcelone. Isto jc bilo ivi deželi, kjer jc kmet /del kot robot na zemljiščih aristokracije, ki je živela, kot du Iii imela glavo nad meglami. Komunizem jc imel vrata v domove teli kmetskih bednikov na sle-faj odprla. In ko se je enkrat pripetilo, da ko kmetski delavci Andalucije zažgali vso jesensko žetev in da so v Kataloniji zavladali sindikalisti, sc je stara Španija ob tem ostrem dihu revolucije /ganila. Odkod ta 111111:" Odgovora ni našla, ker ni razumela. I/gledalo jc, dn sc bo sploh vse /rušilo vsled notranjega razkroja španskega ljudstva. Razrušitev so preprečili toji vojaki / generalom Plimo de Rivora. Toda španska diktatura je izpuhtela v nič ni pomanjkanju ideologije. Stara Španija jc dremala naprej, brez idej, brc/ poletov, le oh strogi komandi vojaka «1» je zravnala kot stari vitez, ki obilja velike spomine. Pod diktaturo Primo de Rivcrc je šel razkroj naprej. Socializem in svobodomisclstvo (-c združila da romantično diktaturo« po-dereta s tem. da ji spodnescla temelje, н tem. dn mu odvzameta ljudske mase. Medtem, ko so komunisti in svobodomisolci delali, jc stara Španija dremala nn svojem sijajnem prestolu, s niti zapazila ni, dn ta prestol stoji na vulkanu. Revolucija „Španija ni več katoliška" Prišle so občinske volitve IJ. aprila 1041. Zmagali so republikanci. Tudi katoličani, ki so vsled pomanjkanja orientacije, brc/ razumevanja za politična in socialna vprašanja in računajoč 11a Irndicioiiolni katolicizem španskega ljudstva, so dajali glasove za levico, ker so jih z tpeljoli katoliško pobarvani volivni govori nekaterih veljakov, strah pred neznano postavko socialnih --Irnj in notranja lenoba. Prišla je državljanska vojna, kralj jc odstopil. Samo en mesec po volitvah s<> /a/arele cerkve in pamo-stani v plamenih velike socialno-kultiirnc revolucij c. Ko so bile razpisane volitve, so bili katoličani šc l>rc/ smernic. Nasilstva revolucije so jih navdala s strahom, ker niso imeli nobenega orožja /a obrambo in /opet so se sladkariji Г ramuson.sk i ministri s katolicizmom preplc*kanimi volivnimi govori, lako sc je zgodilo, da jc prišlo v parlament — in to po po-/ign tolikih cerkva in samostanov — od 400 [Kisla n cev samo kakšnih 441 dobrih katoličanov. Novi framasonski predsednik vlade A/ana jo zmagovito ra/trobil po svetu, tla Španija ni več katoliška. Framasoni so se zmotili Toda v tem se jc framasonski apostol /m«-til. Res, med katoličane se je naselila brezbrižnost, ki jo je povzročil deloma tudi pomanjkljiv pouk v verskih resnicah. Res. katoličani so viseli ns zunanjostih in niso gradili na znotraj. Res. katoličani so bili čestokrat pobclje-ni zidovi, 7Л katerimi sc jc skrivala trolinoba. Пе«. katoličani niso pokazali zanimanja za socialne potrebe. Toda ravno revolucija je pretresla do dna. do temeljev, do korenine ves španski katolicizem. Požigi cerkva, samostanskih šol. izgoni redovnikov, razdelitev cerkvene lastnine, vso to zakonito sramolenje ver-»teza čuta. ki označil ic urvo kulturno-bojno vlado po revoluciji, je zadostovalo, du jc naravnost . na čudežen niičin omogočil preporod. K tcnili jc prišlo so razočaran je ljudstva nad širokoiistenjem frntna.sotiskih in socialističnih zmagovalcev, ki so pognali <>">.(»00 otrok na ulico in niso bili v stanu nadomestiti teh 600 srednjih šol. ki so jih zaprli, ki niso bili v stanu i/vesti agrarno reformo o/.iroma so jo izvedli iako. da sc je okoristila Ic socialistična država. Tudi lo jc pospeševalo spomlad špnnskogti katolicizma. In kako se katolicizem, ki je prišel iz te borbe ponižan. pobit in zrcdčcil, kako sije zoivt osvežil iu če/, noč zadobil napadalno moč, ki jc p o« ix IL 1932. Preosnova romunske vlade Bukarešt, 24. lebr. k. Zdravstveno stanje zunanjega ministra 1 itulcsca se jc danes poslabšalo. Z Dunaja jc prispel dr. Neumann, ki jc takoj odredil še eno opcracijo. Predsednik vlade je bil sprejet v avdienco pri kralju Karlu, kateremu je predložil delno rekonstrukcijo vlade, ki je bila sprejeta. Kol minister brez porllelja pride v vlado znani liberalni politik Scni. Prisega Hitlerju Berlin, 24. febr. k. Jutri bo v vsej Nemčiji 1,700.000 v narodnosocialistični stranki organiziranih državnih uradnikov položilo svečano prisego Adolfu Hitlerju. Ta prisega se glasi: »Prisegam Adolfu Hitlerju, da mu bom vedno zvest in da bom njegove zapovedi kakor tudi njegovih pooblaščencev vedno in brezpogojno izvrševal.« Kje je Starhemberg ? Dunaj, 24. febr. AA. Korbiro poroča: Pooblaščeni smo demantirati vse vesti o nekakšnem obisku kneza Starhemberga pri bivši ccsarici Žiti v Steenockerzeelu. Knez Starhemberg sploh nikoli ni zapustil Avstrije. Heimwehr na nemški meji? Dunaj, 24. febr. TG. Nocoj je avstrijska vlada uradno zanikala, da bi sc na nemško-avstrijski meji zbirale hitlerjevske čete, na avstrijski strani pa Heimvvehr. Kljub temu uradnemu zanikanju pa se vzdržuje vest, da so zelo močni oddelki Hcim-wehra nocoj odpotovali proti nemški meji in da se koncentrirajo v bližini Braunaua, Carinska zveza Avstrija-Švica? Ženeva, 24. febr. TG. V tekli današnjega dne sc je razširila vest, da jc zvezna vlada sprejela od neke velesile predlog, naj sc ustvari carinska zveza med Švico in med Avstrijo. Zvezna vlada je to vest kategorično zanikala, češ, da niti sedaj niti v bodočnosti nc more biti govora o kakšni laki carinski zvezi z Avstrijo. »Ncue Ziirchcr Zei-tung.. objavlja nocoj daljši članek, ki jc brez dvoma izšel iz vladnih krogov in v katerem odločno zahteva, naj se zamisel takšne carinske zveze enkrat za vselej pokoplje tako v Avstriji kakor v Švici. Zagrebška vremenska napoved: Jasno z naraščajočo oblačnostjo zlasti v severnih in vzhodnih krajih, toplo in vetrovno. Dunajska vremenska napoved. Mirno vreme, zjutraj mraz. na posameznih krajih zjuiraj megla. Cez dan večinoma jasno. Od zapada sem sc bo pooblačilo. Vatikansko nrslo, 24. febr. TG. Nocoj je sv. oče o priliki kanonizacije trrh svetnikov, med katerimi je eden nemškega rodu. imel govor, ki bo silovito odjeknil po vsem kulturnem svetu. Sv. oče je pokazal na le svetnike, ki so v svojem življenju bili vzori krščanske ljubezni do bliznj;ga. Sv. cče je svečano dvignil svoj svarilni glas proli pokretoni, ki želijo povratek v poganslvo. Veliki in plemeniti ncin- 1 ški narod se nahaja na tragičnem razhodišču svoj? I zgodovine, ko je izpostavljen proslavljanju idej in j dejanj, ki niso niti krščanske, nili clovečanskc. Med te ideje spada pasmiska ošahnost, ki mora izzvali (udi osebnost v vsakdanjem življenju, ki mori v krščanskih dušah dub krščanske ljubezni in človečan-ske skupnosti. Kako se vrše demonstracije v Angliji London, 24. febr. Ig. Danes so prikorakale v London velike množice angleških hrezpo-sclnlkov, ki so bile na potu že več tednov in so se v ločenih skujiinah pomikale proti pre-sloliei iz vseh krajev države. Kakor med polom ni bilo nobenih neredov, tako so ludi v London prišli mirno in brez vsakega nereda. Policija je žc v popoldanskih urah izpraznila H.vile Park, da napravi prostora za manifestacije brezposelnih delavcev. Tako je bilo pod nadzorstvom policije postavljenih ua raznih krajih Hjde Parka osem govorniških tribun, namenjenih za govornike ina-nifcstautoni. Žc nocoj bodo delavci predali Italijanske intrige v Podonavju poslancem, ki se bodo (udi udeležili demonstracije, svoje želje in svoje zahteve. V sredini mesta zbiranje brcziUtelnikov ne bo dovoljeno. Pač pa je policljMasvetovala voditeljem, naj se iz Hyde Parka razpršijo v predmestja, kjer no pripravljeni prostori za nadaljevanje demonstracij. Razne karila-livne ustanove so storile vse polrelmo glede prenočišča in prehrane brezposelnim za časa njihovega bivanja v Londonu. Posebna delegacija bo obiskala tudi prvega ministra in ga zaprosila, da ukrene hitro nekaj, da se položaj delavcev brez dela omili. London je miren. Povsod vlada red. Počil je prazen balon Madjari priznavajo, da so se italijanske fantazije razblinile v nič Budimpešta, 24. febr. b. Obisk italijanskega državnega tajnika Suvicha se je končal z uspehom, ki se je lahko pričakoval. Medtem ko je ves madjarski tisk soglasno kričat o važnosti Suviche-vega obiska in o da'ckosežnih sklepih na gospodarskem in političnem polju, danes od vsega tega ni videti in slišati prav nič. Vse se je razblinilo samo v praznih haza'n. Madjarska vlada smatra za svojo dolžnost, da v svojem uradnem poročilu posebno poudari, da se niso vodila nobena pogajanja, ampak da so se samo izmenjale misli, ki naj sc v najkrajšem času uresničijo. Kakor jc papo-vcdoval »Pester L.loyd., je ostalo le pri počasnem lazvoju italijansko-madjarskih odnosov. To je edini pozitivni rezultat budimpeštanskega sestanka, pri čemer pa je Avstrija ostala kot nevidljiv družabnik. Ta klavrni uspeh poznavalcev razmer splob ni iznenadil. To je dokaz, kako neprevidni so bili oni, ki so pričakovali, da se bo v Budimpešti zgodilo nekaj silno važnega za srednjo Evropo. Brezplodnost budimpeštanskega sestanka leži v dejstvu, da se je Se pred prihodom Suvicha v Budimpešto napačno računalo s stanjem italijansko-hancoskih odnošajev. O tem so tako v Rimu, kakor tudi v Budirnjvešti obstojale naravnost romantične predpostavke. Splošno se je verjelo, da bo Francija pustila Italiji popolnoma svobodne roke v Podonavju in da bo Italija imela prilika, da pri- sili k molku tudi Malo zvezo. Duhove je zelo pomiril tudi oster članek, ki ga je objavil predvče-lajšnjirn »Temps«. Zaradi tega tudi ni uspelo Su-vichu, da na svojem obisku v Budimpešti spremeni razmerje sil v Podonavju, in Francija ter Mala zveza držijo svoje položaje čvrslo v rokah, kar se v ostalem priznava danes tudi v Budimpešti. Suvich na Dunaju Dunaj, 24. febr. AA. Korbiro poroča: Italijanski državni podtajnik g. Suvich jc prispel na Dunaj, kjer je ostal do odhoda brzega vlaka v Rim, Zvezni kancler Dollfuss ie Suvicha obiskal v tukajšnjem italijanskem poslaništvu, kjer se ie ustavil, in z njim dalj časa konfcriral. Gre za priprave sestanka, ki bo v marcu med DoMfussom, Gom-bosem in Mussolinijem. Končni uspeh Budimpešta, 24. febr. c. Za k,onec Suvichevcga obiska so dobili danes madjarski izvozniki taje prijaizen pozdrav: »Italija z današnjim dnem zvišuje carino na uvoz madjarske živine v Italijo in sicer sc bo odslej naprej za vsako glavo živine plačalo 70 ponge (približno 800 Din) carine. S lem je dejansko onemogočen ves uvoz madjarske živine v Italijo. Uspešna posredovanja v Belgrada Razgovor z ljubljanskim podžupanom o javnih delih v Ljubljani Ljubljana, 24. februarja. Danes sta se vrnila v Ljubljano meitni župan g. dr. P u c iu )x>džiipaii prof. J a rc, ki sta se mudila v Belgradu zaradi raznih javnih del, ki bi bila v letošnjem državnem proračunu črtana. Kakor smo /e poročali, so sc (e intervencije deloma posrečile. Podžupan prof. Jarc nam je izjavil naslednje: »Znesek 0.83 milijonov dinarjev za Ljubljanico se bo dobil na ta način, da najame mestna občina posojilo pri poštni hranilnici. Država pa odplačuje za la znesek tretjino, to jc 2,227.000 Din, kolikor od, jvade nanjo. Ta znesek se uporabi za regulacijo Ljubljanice od Čevljarskega mostu (Tranča) pa do izliva Malega grabna. Odplačilo preostalega dela posojila pa prevzamejo 1x1 ključu mestna občina, banovina in barjanski odbor. Poštna hranilnica je na včerajšnji seji to transakcijo cdobrila in je denar že na raz|>o!ago. Za regulacijska dela od frančiškanskega Iriuio-stja do čevljarskega mostu, ki jih je tudi že odobril odbor za državne nabave, pa jc akt šc i>ri finančnem ministru in jc. zagotovljeno, da ga minisier te cini podpiše. Z vsemi regulacijskimi deli na Ljub- Iz Narodne skupščine Belgrad, 24. febr. m. Na današnji .skupščinski seji jo bila po prečitanju zapisnika zadnje soje jirečitana zahvala belgijskega poslanika za sožalje, ki 111 ti ga jo ob jiriliki smrti belgijskega kralja Alberta L izrekla Narodna skupščina. Nato so se prebrale interpelacije dr. Metikoša, A. Pavlica, Misirliča in Perka. Nato je skupščina prešla na dnevni red. Prva točka dnevnega reda: nadaljevanje, pretresa poročila imunitetnega odbora o izročitvi poslanca Kadiča sodišču. Za njim je poslanec Baljič energično odbil vse napade, zlasti v nacionalnem pogledu, ter je izjavil, ila 011 ni dvorezni nož. Zn njim je govoril bivši minister Matira. ki je izjavil, da se uradniki v ministrstvu za gozdove in rudnike napadajo radi lega, ker so V svojih izvajanjih pobija očitke poslanca Gjokiča, ter izjavlja, da nima nič proli temu, če se sprejme radikalen zakon proti korupciji, ker se bo potem itak bilro videlo, Nato je govoril Milan Petkov if. ki je v skoraj enournoin govoru ostro obsodil lliiseina Kadiča. Za njim jc govoril Dušan Antonijevif. Kot zadnji govornik je na današnji seji v lem vprašanju nastopil Svetislav Ilodiern. ki deli sarajevsko afero v tri dele, o katerih je treba sjue-jeti za vsakega poseben sklep. Prvi sklep je Ircba storiti glede izročitve lliiseina Kadiča sodišču. — Drugi del te afere je po mnenju Ilodžere dejanje, ki ga je izvršil lluscin Kadič v sami narodni skupščini. Po govoru Ilodžere jc biki z nklnniaciio sprejelo, da se Kadič izroči sodišču. Nato so bili izvoljeni še člani v odbor za proučevanje sprememb in dopolnitev zakona o državljanstvu, nakar jebila seja skupščine zaključena. Prihodnja seja lio v ponede-1чк ob 8 zjutraj 7 dnevnim redom: pretres poročila finančnega odbora o proračunskem predlogu državnih dohodkov in izdaikov za proračunsko lelo 1031 35. Velesejem hočejo v Belgradu Belgrad. 24. febr. AA. Notranje ministrstvo ic odobrilo statute drušlva za prirejanje sejmov in razstav v Belgradu, Na redni skupščini 1. aprila t. 1. se bo definilivno sestavila in izvoli'a uprava T. nadzornim odborom, ki I-m tako začela organizirati prvi sejem v Belgradu, ki naj sc vrši žc letošnjo jesen. lianici, to je z lastnimi režijskimi deli od triniostja. do 1 ranče in.z deli od Tranče do Milega grabna bo torej uporabljenih okoli 8 milijonov Din. S temi deli bo zaposlenih okrog 1000 delavcev skozi vso gradbeno sezono, 0 do 10 mesecev.-Tehnično ne bo pri tem težav in sc bodo dela mogla gladko izvesti. Dela bodo razpisana v začetku meseca marca s šcsltedenskim rokom, tako da se prično večja dela sredi meseca maja. Režijska dela med frančiškanskim trimostjem in Čevljarskim mrvstom pa sc prično takoj, ko |xid|)ise finančni minister akt. Glede trgovske akademije je g. podžupan izjavil: »Bila je nevarnost, da že letos izpade državiu najemnina za poslopje. Dosegli smo, da je trgovski minister v sporazumu s finančnim za proračun leta 1 '.>33/34 in proračun 1934 35 uvedel aniaiidemeiil dvakrat po 400.000 Din, skupno £00.000 Din. Za Bieivvcisovo cesto pa je doseženo, da se bo tlakovala še letos ne samo od Aleksandrove cesle, temveč tudi do Rimske cesle in od Aleksandrove do Oosposvct.ske ccstc. V kaldrminskein skladu jc za Ljubljano šc pcldrug milijon dinarjev in bo torej možno la tlakovanja izvesti.« Osebne vesti Belgrad, 24. febr. ni. Na filozofski fakulteti ljubljanske univerze je napredoval za rednega profesorja 2. pol. skup. II. stopnje dr. Milko Kos, izredni profesor iste fakultete 3. pol. skup. Za docenta jc napredoval na filozofski takulfeli v 4. pol. skup. II. st. tir. Roman Kenk, docent iste fakultete v 5. pol. skupini. V par vrsticah Belgrad, 24. febr, AA. Kralj Boris je odlikova? 7. redom sv, Aleksandra 3. stopnje namestnika šc fa centralnega presbiroja Teofila Djuroviča. Belgrad, 24. febr. AA. Po statističnih podatkih ministrstva za trgovino in industrijo se |e izvozilo iz Jugoslavije v inozemstvo presnega in suhega sadja v lanskem letu: grozdja 1200 ton, ji-boik in hrušk 10.000 ton, presnih sliv 35 OCO ton, ■pekmeza 1300 ion, orehov 2000 ton in suhih sliv 19.000 ton. Belgrad. 24. lebr. AA. Finančni minister je odredit, da bodo od 1 marca 1934 dalje velja'a vsa izkazila o zavarovanju valute samo nicscc dni od dneva, ko sc izda o. Danes je imel graški občinski svet izredno sejo. Na tej seji je bil izvoljen za župana sedanji namestnik župana Schmidt. Avstrijski begunci v Češkoslovaški so sklenili, da bodo začeli v Brnu izdajati »Ar-licitcr Zcitung«, ki pa bo izhajala tedensko. Po vesteh iz Harbfna so mandžurske oblasti sklenile izpustiti na prosto šest uslužbencev vzhod-110-kitajskih železnic, sovjetskih državljanov, ki so zaprli /c od 24. septembra lanskega lela. 22. t. in. je umrl v Pragi po dolgi in hudi bolezni Bolnimi) Prochaska, član češkoslovaške poslanske zbornice, predsednik društva češkoslovaških že leziiičarjcv iu predsednik lige slovanskih nacionalnih organizacij železničarjev in brodariev. Angleški finančni minister Neville Chambcrlain jc imel snoči v Piymoiilhu govor, v katerem se je predvsem pečal s si a njeni angleške armade. Rekel je. tla bo bodoči |>roračun imel zelo velike postavke za izpopolnitev angelskega zračnega brodovja. >Times poročajo, tla bo zunanji minister sir John Simon v kratkem prevzel ministrstvo 'notranjih zadev. I rancoskc čete v Maroku so prod težko vojno z arabskimi plemeni. V področju Allasa živi okoli 200.000 ljudi. Vcdstvo ii"d Irancoskimi četami je prevzel guicrai iiurre. Napredovanje francoskih tel se je že pričelo. Mož, hi ne pozna krize kadar je treba podpirati dober tisk tm* V ponedeljek 26. februarja bo praznoval 70 letnico rojst va g. Ivan L e i t g e b , mestni delavec v Ljubljani. Če se spominjamo po časopisih raznih letnic bolj ali manj imenitnih ljudi, jc gotovo ta naiš jubilant vreden, da se ga ob sedemdesetletnici spomni krog naših naročnikov. Dvoje stvairi hočemo ob tej priliki poudariti, v katerih je lahko nam vsem za zgled: On je naročnik in čitatelj celc vrste naših listov. »Domoljuba« ima že 47 let, »Slovemsikega Go- spodarja« 38 let, »Cvetje« 38 let, »Glasnik« 32 let, »Bogoljuba« 31 let, »Naš do,m« 21 let, »Slovenca« 18 let, »Mladiko« 12 let, »Kraljestvo Božje« 6 let, »Salezijanski vestnik« 8 let, na Mohorjeve knjige je naročen že 20 let. Poleg tega je do zadnjega časa prejemal še celo vrsto nemških nabožnih časopisov, nekatere celo po 40 let. Naročnino za vse te liste točno plačuje. Niti za en dan niima nikdar zaostanka ne pri »Slovencu«, ne pri celi vrsti drugih časopisov. Jubilant je obiskal žc kar vsa božja pota. Na šmarni gori je bil že 265krat, na Dobrovi 97krait, v Dravljah 65krat, pri D. M. v Polju 64krat, na Skaručini 40krat, pri Sv. Joštu 20krat, na Homcu 22kxat, pri Mariji Pomagaj na Brezjah 33krat, na Bledu 23krat, na Žalostni gori 27krat, na Ljubnem 20krat, v Crngrobu 2Qkrat, v Velesovem 7krat, na Sv. Višarjih Tkrart, na Limbairski gori Škrat, dalje pri Novi Štifti, na Trsa tu, pri Sv. Hemd in pri Sv. Križu na Koroškem, v Raijhenburgu itd. itd. Vsa ta božja pota je opravil peš, ob kruhu in vodi, kljub temu, da ima že 40 let bolne noge. In veste, kakšno je njegovo dnevno opravilo? On je cestni pometač na Ljubljanskih ulicah. Z metlo v roki si pošteno služi skromen kruhek, pa še pri tej skromni plači, ki jo ima, si odtrga precej denarja za naročnino dobrih Listov, k,i jih prebere od prve do zadnje strani. On ne pije alkohola io ne kadi tub alt*. Klobuk doli, pred takim možem! Marsikaterega stoodstotnega »katoličana«, ki hoče biti v prvih vrstah katoliškega gibanja, lahko osramoti. Ta iz svoje revščine žrtvuje vse za dober tisk, oni drugi, ki ima nekaj pod palcem, si pa v kaki ljubljanski kavarni, potem ko je prečital že vso nasprotno šaro, pusti postreči tudi s kakim našim listom in išče prilike, kje se bo mogel obregnili vanj. Naj Bog živi našega jubilanta še mnogo let! Naj bo njegovo ravnanje vsem drugim svetal zgled! Jugoslov. misifonarke v strašni potresni katastrofi L* Pretekli mesec je Indijo obiskal strahovit potres .kakršnega ne pomni zgodovina. V tistih krajih imajo svoje naselbine sestre križarskega reda, katere so tudi v Jugoslaviji .posebno pa na Hrvatskem, zelo razširjene. Svoj sedež v Jugoslaviji imajo v Djakovem, svoje naselbine pa v 22 hrvatskih krajih, poeebno v Zagrebu ter v 4 slovenskih, med drugim v Ljubljani (Jožefišče) in mestna ubožnica. V Mali Loki pri Domžalah vzdržujejo tudi svoj dom. Naselbina jugoslovanskih križarskih sester deluje v Indiji po misijonih, odkoder smo o tem strašnem potresu iz roke križarske sestre dobili tole pismo, pisano predstojnici v Evropo : Holy C rose Convent Bettiah, 26. jan. Pravkar smo prejele vašo brzojavko. lekreni: Bog plačajl Vse smo žive. Sestri Eliza in Bolonija sta bili ranjeni, pa jima gre bolje. Vsi spimo zunaj v šotorih, patri, sestre, domačinke in otroci. Bog nas je čudovito obvaroval, ne moremo se mu dovolj zahvaliti. Dne 15. januarja popoldne ob 2.30 je bila tista strašna ura — nikdar ne bo pozabljena! V kratkih treh minutah, na eni strani toliko gorja, na drugi strani mnogo, mnogo molitve. Vsi smo bili pripravljeni na smrt. V nobeni izmed naših hiš ni mogoče več prebivati, izvzet je le Holy Cross Convent, kateri je le malo poškodovan. Konvent svetega Jožefa se je podrl. Šola je v razvalinah. Šola za pletenje je poškodovana. To bo treba v naglici popraviti. Poslopje bomo poslej rabile za tri namene: za šolo, za pletenje zaradi revnih domačih žensk, katere bodo drugače brez zaslužka in brez kruha; dolgo dvorano in del verande bomo rabili za službo božjo; zgornje nadstropje pa za stanovanje gg. patrov. Sirotišnica v Fakirani (100 sirot) je popolnoma poškodovana, prav tako kapelica in gospodarsko poslopje. Zemlja se je preklala, na polju leži sam pesek in voda. Lepo poslopje za novice je preklano. Morda bo mogoče rešiti spodnje nadstropje. Domačinke in novice stanujejo v kuhinjski verandi. Tudi 130 sirot v Chuhari s sestrami je brez strehe. Veliko poslopje je čisto razdejano. Kar je že ostalo, bo treba podreti. Slika bede na vseh straneh! V bolnišnicah v Bettiah ni mogoče stanovati. Bolniki spe na prostem, ravno tako zdravniki, sestre. Skoro vse cerkve v okolici so razdejane. Naša tako lepa cerkev v Bettiah, kraljevske palače, stanovanje patrov, tiskarna — vse je uničeno. Kako naj ubogi misijon vse to nadomesti! Osem dni smo bile popolnoma brez zveze s svetom. Deveti dan je prišla prva pošta. Danes pa odprta brzojavka. Železnice še vedno ne vozijo, zato nam je bilo nemogoče, da bi vam poprej poslali natančno poročilo. Promet je mogoč samo z avtomobili in letali. Z letali pa samo iz Patne. Gosp. pater iz Patne, ki je prišel sem, se po ovinkih vrača v Patno in bo oddal to pismo po zračni pošti. Dne 16. in 19. smo imeli zopet hude, vendar le kratke potresne sunke. Sedaj po 14 dnevih se še vedno trese. Medtem še nismo prišli iz svoje obleke. Vendar smo korajžne in pripravljene sprejeti, kar Bog hoče. V Bettiah je bilo ubitih le 12 ljudi. V Muti-haru, eno uro z železnico od nas, pa je bilo ubitih na tisoče ljudi. Ravno tako v Muzzaferpot. V Mun-gyru je bilo strašno. Kalkuta je malo poškodovana. Pač pa precej hudo Darjeeling in Patna. V Ranschee se ni nič zgodilo. Sedaj zopet pričenjamo znova, ako nas Bog ohrani pri življenju. O božji dobrotljivosti bi lahko pripovedovale čudovite stvari. Prosim vas, molite magnifikat v zahvalo za posebno varstvo božje. V vsem našem misijonu je umrlo le kakih 6—8 kristjanov, medtem ko je na tisoče in tisoče poganov na najgrozovite|ši način moralo pustiti svoje življenje. Materialna škoda je velika, toda tudi mnogo, mnogo duhovne koristi. Sredstva za nove zgradbe nam manjkajo. Toda božja previdnost, ki tako dobrotljivo čuva nad našim življenjem, nam bo vzbudila dobrotnikov. Naše zaupanje je trdno ko skala. Ali so se vizitatorke srečno vrnile? Tudi za nje smo bile v skrbeh. Nekako v Adenu so morale biti, ko je nastala katastrofa. Vse ponižno prosimo preč. gospo mater za blagoslov in molitev, saj ne vemo, kaj še pride. Kakor Bog hoče, me smo pripravljene! Nasvidenje v nebesih, če ne tukaj na zemlji! Ne skrbite, v božjih rokah smo! i08 let star Srb V Rakovici pri Belgradu živi stari Abram Rankovič, ki ob cesti na Avalo pase ovce. Ta mož je te dni dopolnil 108 let. Ko je bil star 105 let, so ga obiskali belgrajski časnikarji, katerim je tedaj pripovedoval, kalco je bilo včasih. V Rakovici je te dni neka žena svojega moža Živojina Ratkoviča vrgla v vodnjak, iz katerega ga je pa čez dolgo časa rešil njegov oče, ki je že precej star. Ta Živojin je vnuk 108 letnega starca Abrama Rankoviča. Ko so ga časnikariji o tem dogodku spraševali, je starec odgovoril, da se kaj takega v njegovi mladosti nikdar ni dogajalo. Starec je še vedno precej krepak in je ves dan na polju. Pravi pa, da pogreša tobaka. Štediti ali razsipati? Slabejše žarnice stanejo pri nakupu res nekaj manje, vendar nadoplačate to kar prihranite, desetkrat, ker rabi slabejša žarnica več toka. Mala poraba toka in velika svetlobna moč — to znači pravilno štediti Zahtevajte torej od Vašega dobavitelja ekonomično žarnico Hidrotehnični laboratorij v Ljubljani Ljubljana, 24. februarja. Na svojem zadnjem zasedanju je banovinski svet odobril postavko v proračunu, da prispeva za zgradbo, oziroma za ustanovitev hidrotehničnega laboratorija v Ljubljani znesek 100.000 Din. Mestna občina pa je tudi že izjavila svojo načelno pripravljenost, da za ustanovitev takega laboratorija prispeva primerno zemljišče. Po podatkih, ki nam jih je dalo na razpolago »■Društvo za zgradbo hidrotehničnega laboratorija v Ljubljani«, posnemamo, da bi se tak laboratorij osnoval pod okriljem tehniške fakultete in njenega instituta za vodne zgradbe. Vprašanje hidrotehničnih del je v Sloveniji in sploh v vsej državi izrednega pomena. Saj smo šele v začetku elektrifikacije in popolno elektrifikacijo bomo mogli izvesti nazadnje le s pomočjo naših vodnih sil, ki jih ima Jugoslavija še zelo mnogo neizrabljenih, prav tako tudi Slovenija. Drava sama ima najmanj še za tri Fale sile, možna bi bila razširitev Završnioe, v načrtu pa je tudi že zagraditev ogromne vodne soteske pri Mostah na Gorenjskem, kjer bi postavile KDE veliko elektrarno, itd. Poleg elcktrifikacijskih vodnih načrtov pa imamo pri nas še vse polno hidrotehničnih problemov, kakor ureditev hudournikov, vprašanje kraških ponikovainic, regulacije naših rek itd. Saj so nam lanske povodnji zelo nazorno pokazale, kako važno bi bilo, da dobro poznamo naša domača hidotehnična vprašanja. Na univerzi nam raste pod vodstvom predstojnika instituta za vodne gradbe prof. inž. Cirila Žnidaršiča in predstojnika strojnega instituta prof. iniž. Feliksa L o b e t a ter drugih univerzitetnih strokovnjakov prav dober naraščaj, ki sc marljivo bavi z našimi vodnimi vprašanji. Tej mladini pa, kakor tudi strokovnjakom, manjka primeren laboratorij, ki jc za reševanje hidrotehničnih vprašanj nujno potreben. Hidrotehnični problemi so namreč v teoriji sicer že rešeni, toda vsaka reka, vsak hudournik zahteva posebno rešitev, kadar gre za ureditev. To pa je mogoče le z modeli v laboratoriju. Takega laboratorija dosedaj v naši državi ni, medlem ko jih je v Evropi 22 javnih, v Ameriki pa okoli 60. Najbolj moderen evropski laboratorij je oni v Curihu. Lansko jesen se je iz članov tukajšnjega inže-njerskega združenja osnovalo »Društvo za zgradbo hidrotehničnega laboratorija«, ki mu je predsednik inž. Ivan S b r i z a j. To društvo je že načelo korake za uresničenje svojega programa. Stavbišče, ki ga je mestna občina za ustanovitev laboratorija obljubila, meri okoli 3500 kv. metrov in se nahaja za kopališčem Kolezijo ter športnim prostorom »Jadrana«, tam, kjer je Gra-daščica delala svoj čas koleno. Deloma je bilo to stavbišče pridobljeno z regulacijo Gradaščice. Gradbeni stroški za prvo etapo laboratorija bodo znašali po proračunu 1,500.000 Din, po dovršitvj vseh etap 2,800.000 Din. Seveda bodo morale prispevati k temu poleg banovine in države tudi razne industrije, ki so v prvi vrsti zainteresirane na tem laboratoriju, pa tudi druga samoupravna tele sa, vodne zadruge in drugi. Motnišhi premogokop Dejstvo je, da j« danes poleg ostale industrije, po gospodarski stiski najbolj zadeta naša premogovna industrija. Zato pa je obnova premogovnika, kakor je motniški, vsekakor precej kočljiva zadeva in lahko rečemo, da v kraju, od prometa tako odmaknjenem, kakor je Motnik, močno ri-skantna. Pisalo se je, da je podjetje v nemških rokah. G. Osvalič, kateri ima v rokah večino kuksov, je jugoslovanski državljan in naš slovenski rojak. Sicer pa bi menda tudi v primeru, da bi bilo podjetje res v tujih rokah, ne bilo v našem, po gospodarski stiski tako zadetem kraju, človeka, ki Mednar. jugoslovanski radio koncert Pohvala ameriških Slovencev V petek zvečer ob 8 smo poslušali v radiju mednarodni jugoslovanski koncert. Odlikoval se je posebno ljubljanski Akademski pevski /.bor. ki je res krušno odpel svoj program. O tem koncertu smo prejeli včera j dopoldne ob 8.50 iz Clevelanda naslednjo brzojavko: »Jugoslovanski mednarodni radio - program sc je pri nas izborilo slišal. Zelo smo bili veseli tamburašev. Hvala posebno ljubljanskim pev-cem-akadeinikom, le žal, da niso več zapeli. Upamo, da se sličen program kmalu zopet ponovi. — Avgust Kolander, Clcveland, Ohio.c 18. dražba kož divjadi na velesejmu 5. marca 1934 Pošljite nemudoma blago na naslov. Ljubljana, »Divja koža«, Velesejem bi se branil kosa kruha, naj bo iz katerekoli roke. Kakor vemo, do danes podjetje še ni imelo nikaikih dobičkov, pač pa je moralo investirati za obnovo premogovnika že lepe vsote, ki bi se drugje morda boljše naložile. Zato moramo v tem pogledu izreči vodstvu in udeležencem podjetja zahvalo vseh, kateri uživajo posredno in neposredno koristi. Želimo le, da bi tudi v bodoče vladalo med delavstvom in podjetjem tako razmerje medsebojnega zaupanja, ki jamči za uspehe in obenem za napre dek našega kraja. Loke pri Zagorju V četrtek sc je težko ponesrečil v kisov-šketn rudniku rudar Kuri Drnovšek. Prepozno se je umaknil v izogibulLščc in tako ga je motor, ki je pripeljal mimo vozičke, zagrabil v ozkem rovu in mu ražnicsuril ves obraz. V začetku so mislili, da je dobil tudi hude notranje poškodbe, a te niso bile tako težke. Revež si bo vendar moral dolgo zdraviti velike rane po obrazu. Sedaj leži v rudniški bolnišnici. Pretekli ponedeljek jc umrla po dolgem trpljenju Mimi Sovine, H jo je sprejel za svojo loški cerkveni ključar Drnovšek. Bila je zvesta cerkvena pevka, pri vseli priljubljena. To je pokazal tudi pogreb, ki je bil res lep in velik. Posebno ljubezen so ji pokazale njene tovari-šice; loški fantje pa so nesli krsto — kljub temu, da je drugače v navadi pogrebni voz — prav do zagorskega pokopališča. Cerkveni pevski zbor ji jc tudi zapel nu domu in na pokopališču. Domači se vsem za veliko ljubezen in lepo slovo iskreno zahvaljujejo. Naj počiva v miru! „Na tleh velike madjarske države" (Nadaljevanje) Ker madžarski grofje zadnje čase s strašno silo delajo za spremembo madžarskih meja ter bi radi zopet podjarmili slovaškega, romunskega, srbskega in slovenskega kmeta, smo pretekli teden na tem mestu začeli priobčevati ugotovitve velikega Angleža Setona-Watsona. Ta mož, ki je velik prijatelj Jugoslovanov, je 1. 1912 med drugimi napisal knjigo »Ogrske volitve — Donesek к zgodovini politične korupcije«. V tej knjigi popisuje, s kako nemoralnimi in grdimi sredstvi madžarski grofje tlačijo nemadžarske narode na Ogrskem. Svetovna vojna je to kruto krivico razbila. In sedaj — po 16 letih — naj sc krivica zopet ustoliči na škodo Slovanom? V naslednjem nadaljujemo z Watsonovim popisovanjem madžarskih nasilij, nekulturnosti in nemoralnosti. nista pristranost vlada med uradniki, ki vodijo volitve. V vsakem komita.tu imenuje volivne predsednike osrednji odbor komilatske skupščine, kateri pa je le prevečkrat orodje v rokah velikega župana in nekaterih drugih nič manj mogočnih krajevnih magnatov. Ta predsednik pripravlja volitve ter razpolaga z orožniki in vojaštvom, katero je bilo poklicano za vzdrževanje reda 7. njim vred so pri volitvah navzočni zastopniki vsake občine v okraju (navadno župan) in tudi zaupniki na- sprotnih kandidatov. Toda ti so čisto brez moči, če pomislimo, da se predsednik ne plaši nobene protizakonitosti. Lahko bi naštel primere, da je predsednik v teku 5 ali 10 minut, ko je en zaupnik odšel in preden je prišel drugi, čisto samovoljno odrekel volivno pravico velikemu številu volivcev in nekaj njihovih glasov vpisal celo drugemu kandidatu! Tajnega glasovanja ni. Javno glasovanje pred pretežno madžarskim volivnim odborom pa od slovanskega ali romunskega kmeta zahteva veliko poguma. Kmet dobro pozna razna nasilja in krivice, s katerimi se bodo krajevni polbogovi nad njim maščevali, če se bo branil podpirati njihovega kandidata. Volivni zapisniki in vse volivno postopanje je v madžarskem jeziku. Najmanjši pregre-šek v madžarskem jeziku je povod, da volivca zavrnejo. Večkrat celini množicam volivcev razveljavijo glasove z najbolj neverjetnimi pretvezami. Če na pr. kak volivec, ki ne zna madžarsko, ni razumel, kar ga je prašal predsednik, ali pa je morda kandidatovo ime napačno povedal, ali pa poprej povedal krstno ime kakor priimek, mora odstopiti in izgubi glas. Če predsednik hoče nezakonito delati, kar enostavno ne bo volivca priznal, da je on res tisti, za katerega se izdaja. Včasih pa ima občinski beležnik nalogo, naj izjavi, da ta ni pravi. Klasična zvijača uradnikov je, da znane ljudi, ko pridejo volit, kar zataje, češ, da jih ne poiznajo, radi česar volivci izgube svoj glas. Še hujše pa je, kar se večkrat dogaja, da dovolijo ljudem, kateri sploh nimajo volivne pravice, voliti v iimeniu mrtvih volivcev, ki njihovih imen nalašč niso črtali iz vplivnih imenikov. Seznam teh umazanih vplivnih manevrov bi lahko navedel brez štcvUa. Kako daleč pa včasih gre ta sleparija, naj se razvidi iz tega poročila o znanih volitvah v Senici in Verbi majnika leta 1906. VOLITVE NA SLOVAŠKEM Senica je volivni okraj z 2391 volivci v komi-tatu Nitra na mor a veki meji. Prebivalstvo je vse slovaško, izvzemši peščico uradnikov in judovskih trgovcev. Na predvečer splošnih volitev 1. 1906 so Senico in sosedne vasi zasedli orožniki in vojaške čete. Na dan volitev je dal volivni predsednik g. Koloman Szabo z vojaškim kordonom slovaškim volivcem zapreti dohod na volišče in v gostilne. Voditelji sil o vaški h volivcev niso smeli občevati s svojimi ljudmi, kateri so morali do poznega večera brez jedi in pijače zunaj Senice čakati, preden so jih pustili k glasovanju. Ker ni bilo nobenega upanja, da bi bil izvoljen madžarski kandidat, sta začela Szabo in Pfauser, predsednika o'beh vplivnih odborov, glasove kar na debelo razveljavljati. 57 slovaških volivcev je izgubilo svojo volivno pravico, ker so ali kandidatovo ime napačno izgovorili ali pa mu dali napačno krstno ime, ali ker so krstno ime izpustili, ali pa, ker so slovaškemu kandidatu Veselovskeinu rekli po slovaško »Pran« ali »Frano«, namesto po madžarsko »Vcselovsky Ferenoz«. Druge so zopet odslovili, ker je njihovo ime ali starost bila v volivnem imeniku napačno zapisana, čeprav je bila vsaka zamenjava nemogoča. Poskusili so šc vsakovrstne druge zvijače in sleparije — nekatere morda še tik v mejah zakona, druge pa žc daleč izven meja zakona — da so razredčili vrste slovaških volivcev, radi česar je 326 slovaških volivcev izgubilo svoj glas in je madžarski kandidat zmagal z večino 141 glasov. Volitve v Senici pa so daleč zaostajale za volitvami v slovaškem volivnem okraju Vrba, kjer je bilo le 1522 volivcev. Proti baronu Juriju Rudny-anszkemu, kandidatu madžarske ustavne stranke, je nastopi! dr. Julij Markovič, dobro znani slovaški zdravnik kot kandidat slovaške narodne stranke. Ta slovaški kandidat je več kakor vsakdo drugi storil, da je izboljšal stanje slovaških kmetov s tem, da je ustanavljal posojilnice in zadruge ter se boril proti oderuškemu izkoriščanju, kakršno so izvrševali judovski trgovci v severno-zahodni Ogrski. Madžari niso mogli med 1522 volivci računati na več ko 400 do 500 glasov, čeprav med te všte-jerno šc tiste, ki so se dali podkupiti. Da bi v takih okolnostih Madžari rešili svojega kandidata, so se poslužili naravnost goroslasnih sredstev Volitve so javne, kakor vemo. Pred volivno komisijo torej pozove jo kmeta, naj jim pove ime svojega kandidata. Morda odgovori po madžarsko »Gyula Markovicz«. — »Gyula?« pravi predsednik, sa; ni nobenega kandidata z imenom Gyula. j'o dite!« Nesrečni volivec, ki bi bil moral reči »Markovicz Gyu,la«, je s lem izgubil svoj glas. Drugi zopet je ponovil isto napako s svojim imenom, ali pa. ker je v neznanju madžarskega jezika povedal napačno številko svojega stanovanja, S takimi sredstvi so slovaški volivci drug za drugim izgubljali svoje glasove. Ob 10 zvečer, ko so volili žc vsi madžarski volivci, je pa slovaški kandidat imel še vedno 150 glasov večine. Zdelo sc e, da ie Rudny-anszky izgubljen. Položaj so pa Madžari rešili na la način, da je več sirovežev neovirano vdrlo v volivni prostor, prevrglo predsednikovo mizo in razbilo svetilko. V temi so volivne spise raztrgali, radi česar je predsednik moral izjaviti, da ie volitev neveljavna. Najbolje pri celi stvari je, da o tem ni bilo nobene preiskave ter dn sn pHanc;. ki so to zagrešili, ostali nekaznovani. (Dalje sledi) Ljubljanske vesli: Na Gradu najdena človeška okoslja Skrivnost v notranjosti starih utrdb Ljubljana, 24. februarja. Vodstvo mestne vrtnarije je pretekli teden pričelo z nadaljevanjem pronreditvenih del na Gradu. Pri vseh delih jo zaposlenih 10Г> delavcev, večinoma brezposelnih. V prvi vrsti se bo po Plečnikovih načrtih preuredil glavni drevored, ki vodi nd grajskega poslopja na utrdbe. Drevoredna cesta bo široka 7 tn. Delavci izkopujejo kostanje in jih potem presajajo na nova mesta. Delo je dostikrat težavno, kajti treba jo presaditi S do 10 ni visoka kostanjeva drevesa. Delavci so le dni kopali nove jame zn kostanje v bližini kraja, kjer je pred leti stalo malo zidano poslopje, vojaška smodnišnica. Tu so hranili večinoma municijo za ljubljansko garnizijo, kolikor so jo v mirnem času potrebovali zn vežba-nje vojaštva. Po prevratu decembra l. 1918. so v lo skladišče nekoga dne spravili dva soda, polna bencina. Proti jutru okoli it je nastala huda eksplozija. Skladišče jo bilo takoj v plamenih in je požar vse uničil. Nato so zidOvje odstranili. Med grajskim poslopjem in planoto ni bilo v prejšnjih stoletjih direktne zveze. Ob poslopju je liil napravljen širok in globok jarek. Dohod v grad jo bil mogoč le čez dvigalni most. Pozneje za časa Marije Terezije so ta jarek zasuli. V ljuti sedemletni vojni, ki je bila med Avstrijo in Prueijo za časa Marije Terezije, so Avstrijci zajeli ludi več Prusov iu jih kot vojne ujetnike z družinami vred pripeljali na Ljubljanski Grad. Med njimi je začela Dobrodelna prireditev mestne občine Umetniški del dobrodelne prireditve mestne občine ljubljanske, ki. bo dne io. marca v hotelu Unionu. vsebuje v svojem prvem delu sledeči spored : Orkester državnega konservntorija pomnožen z Orkestralnim društvom odigra pod taktirko L. M. Škrjanca prvi stavek Čajkovskega klavirski koncert v g duru. Za njim nastopi naš rojak operni tenorist dr. M. Adrian. Naš odlični Akademski pevski zbor. ki bo v enkratnem nastopu zapel Ma-roltovi :>V Kvoštr b' šva in Kanigalilejsko ohcetc. Žgančevo Ni me volja in Toničevo: Zeleni Jurij' . Gospod ravnatelj državnega konservntorija, operni pevec g. Julij Betteto bo zapel Vera v pomlad in Poletni večer od J. Proska, nakar nastopi mešani zbor Glasbene Matice pod izkušenim vodstvom g. ravnatelja Poliča. Matica si je to pot izbrala Lajovčeve skladbe Iiolesl je kovača, Vodica čista', :Lan in Napitnicos. To je prvi del, kii kot samostojna koncertna prireditev zasluži sama po sebi največjega obiska. Ves ostali program kakor tudi podrobnosti bomo še naknadno objavili. ■■■mu ii mini ——■ ■—■—■— Obleke za gospode po meri ali pa blago za obleko modernih vzorcev, najboljših kvalitet, po najnižjih cenah pri Drago Schwab, Aleksandrova cesta Spremembe v tramvajskem prometu Upravni svet Maloželezniške družbe je kou-čno vendarle izprevidel. da tramvajske proge niso praktično urejene. To je gotovo občutila tudi družbina blagajna, saj so tramvaji vozili skoraj prazni. Zato je upravni svet sklenil preurediti promet nu krožni progi tako. da bosta od ponedeljka 26. febr. naprej krožna proga in proga Voju-ika bolnišnica—mestni magistrat strnjeni v eno progo: Vojaška bolnišnica—krožna proga—Vojaška bolnišnica. Promet ee bo vršil tako. da bosta odpeljala od končne postaje pri Vojaški bolnišnici skupaj dv« voza. Pri Šara-bonu se bosta ločila in bo šel prvi voz po Poljanski cesti proti magistratu, mimo pošte in kolodvora, drugi voz pa po Jcgličcvi cesti proti kolodvoru, mimo pošte, magistrata in nazaj do Vojaške bolnišnico. Vozovi sc bodo srečali pri .splošni bolnišnici (štirje naenkrat), na vogalu Jegličevc in Masarykovc ceste, pred kolodvore ni, na Ajdovščini, pred stolnico, na Ambroževem trgu in pred splošno bolnišnico. Vozni слв za celo jirogo bo trajal 21 minut. Na tej progi bo obratovalo osem voz, ca voz bo pa čakal na končni postaji pred Vojaško bolnišnico. Voz, ki bo tamkaj čakal, bo odpeljal prvi, in sicer takoj, kakor hitro bosta oba voza pripc-Ijaja v križišče jiroti ccsli Sv. Petra in magistratu. Za njim bo odpeljal prvi voz, ki bo prišel v križišče, drugi vo/ bo pa čakal prod Voj. bolnišnico 6 minut, dokler ne prideta naslednja dva vozova v križišče. Prestop pred šarabonom ne bo veljal kot |iresto;i, zato morajo sprevodniki izdajati jiotnikom, ki sc pripeljejo \ smeri od magistrata in prestopijo zn vožnjo na Jegli-eevo cesto in v nasprotni smeri, vozne listke oo 1.50 Din. S to preuredbo voznega prometa jo javnost zadovoljna. Ne umetno samo tega. zakaj je bilo treba i ako dolgotrajnega dreganja. ko jc vsak pameten človek takoj uvidcl, da je dosod.nji promet silno nepraktičen in naravnost ponesrečen. Če /eli Maložclezniška družba, du bodo vozovi tudi polni, naj takoj preuredi tudi vo/.ne ?enc. Saj jo znano, dn jo ljubljanski tramvaj najdražji nn svetu. Josipu Malenšku zvesti tovariši Bridko nam je vedeti, da si nas zapustil. Težko se nam je sprijazniti e to mislijo. Neizprosna • mrt je kljuvala Tvoje dobro ercc toliko časa, da jr prenehalo biti v najlepši moški dobi. Pred dobrim mesecem si dopolnil 50 let svo-življenja. Takrat smo Ti tovariši čestitali z ■ zir.aiim upanjem, da bo Tvoja žilava in odporna Aatur.i rmagala v bom zooer zavratnega sovražnika. Želeli smo te imeti čimprej zopet zdravega in čilega v naši eredi. tal jc Višja volja odločila drugače. Naši upi, .iaiu vroče želje so bile zamanj. Odšel si od nas in med zeleno bratovščino |e nastala globoka vrzei. Kdo nc bo pogrešal Tebe, Mate, dobrosrčnega, blagega in zvestega tovariša, veščega in idealnega lovca! Pogrešalo te bo zlasti Slovensko lovsko razsajati kuga, ki jih je mnogo pomorila. Vse mrtve okužence so pokopali kar v jarek in na prostor proti utrdbam. Nato so jarek popolnoma zasuli. Delavci so le dni, ko so kopali jame za presajene kostanje, v bližini nekdanje suiodnišnicc naleteli na človeške okostnjake, izkopu!! so kakih 80 cm globoko, ko so znpazili človeške kosti. Zapored v vrsti jo bilo do deset trupel. Kosti so bile že močno preperele. Našli so tudi med njimi ženske kosti. Delavci so okostje pustili na mestu. Našli so pn tudi križce in svetinjice, kakor tudi razne obroče. Odkod izvirajo ti okostnjaki, ni mogoče točno dognati. Verjetno je, da so ti okostnjaki pruskih ujetnikov iz sedemletne vojne. Na Grad prihaja sedaj dnevno mnogo spreha-javcev, ki ogledujejo utrdbe. Mnogi stari Ljubljančani povedo prav čedne zanimivosti. Nekateri opisujejo pestro in veselo življenje, ko so dijaki ob prostih popoldnevih igrali razne igre, takrat ni bil v modi nogomet, pač pa »ravbarji : in kafe-nialn . Bolj drzni so se kol Tarzani lovili po smrekah v Iiegalijevcni gozdu, drugi pa so skušali prodreti skozi neko luknjo v notranjost utrdb, da bi iztaknili kakšen zaklad. Pravijo, da je neki lak Ljubljančan našel notri nekaj mečev in drugega orožja. Baje nameravajo nekateri podjetni Ljubljančani prihodnje dni prirediti posebno nočno ekspedicijo v utrdbe nu Gradu. Za to nočno ekspo-tlicijo vlada precejšnje zanimanje! društvo, za katerega ustanovitev irraš nemalo zaslug in si mu bil kot dolgoletni odbornik najboljši svetovalec. 1'ogrcžali Te bodo mnogi, ki so se v stiskah k Tebi zatekali po nasvete in pomoč, ki je Tvoje dobro srce ni nikoli odreklo. Težko Te bomo pogrešali zlasti lovski tovariši ob lovskih pohodih. Pogrešali Te bodo v prijazni m lovskem domu na Tehovcu, kjer smo e Teboj preživeli toliko lepih in prijetnih ur. Mate! Bliža se pomlad in narava se že prebuja... V Tvojem lovišču v Medvodah bo skoro pričel divji petelin peli svojo čarobno iz globin življenja izvirajočo j es'-m hrepenenja, ob kateri si sc tako rad in tolikokrat naslajal ... Ali Tebe, Mate, ni več v tem vedno nastajajočem in vedno umirajočem življenju narave, ki si jo lako iskreno ljubil — Ti si na poljanah večnosti, kjar Ti je sedaj dobro, a nam jc hudo, hudo .. . Dragi Mate, v večni pomladi, kjer bivaš poleg dragih tovarišev lovcev, Mihe, Andreja, Pavla, sprejmi pozdrav svojih prijateljev, ki so ostali brez Tebe! Naj Tj naš zvesti spomin bo ma;hen doprinos k Tvoji onostranski sreči, kjer ni ne solz nc grenkobe in borb lega življenja! * 0 Žrebanje nagrad. V soboto, dne 17. febr. se je vršilo v lokalu mestne plinuii.c v prehodu jvilače Viktorija nagradno žrebanje za gospodinjske pomočnice. Zn prvo nagrado 400 Din jc bila izžrebana gosp. pomočnica g. Karol. Slui-zaj, Zrin.jskcgit cesta 10; drugo nagrado 300 Din prejme gdč. Ivanka Bohince, gosp. pomočnica pri ge. Dežmunovi v Zarnikovi ulici 6; tretjo nagrado 100 Din pa iiobi gdč. Angela Knlan, gosp. pomočnica gc. Tliekle Kuiser, Groharjeva ulica št. 10. © Gibanje med okoličani. Med okoliškim kinet-skim prebivalstvom se pripravlja neko gibanje proti mestni užitnini in pripravljajo kmetje baje zanimiva presenečenja. Užitnina je v Ljubljani res previsoka, čuti pa je ne samo okoliški kmet, temveč tudi ljubljansko prebivalstvo. Slej ali prej mora priti do omiljenja tega velikega davka, ki obremenjuje konzum živil. © Razburjenje med »Grajšfaki«. Na Gradu so pri sedanjih urejevalnih delih podrli več kostanjev, katerih les so potem razdelili med »grajščake«, to je grajske prebivalce. Zaradi te razdelitve pa je nastalo med obdarovanci precejšnje razburjen e, ker ljudje trdijo, da ta razdelitev nekam ni bila v redu m da so najbolj potrebni dobili najslabše odppdke in še teh prav malo. Dobro bi bilo, ko bi kdo od mestne občine tnalo podrezal vmes in pregledal, kdo je dobil kose debel in kdo trliljad. KINO K0DELJEV0 Tel 31-62 Danes ob 3., 5., 7. in 9. in jutri ob 8.: K l N G K O N G Rezervirajte vstopnice! 0 V Ljubljani umrli od 17. do 23. februarja. ' Rupnik Ana, roj. Ogrizek, 82 let, vdova šumskega svetnika, Vidovdanska сема 9. — Meglič Julko, i 4 tedne, sin poštnega zvanj:nika, Kiriovška cesta 22, — Ticbre Franja, 63 let, učiteljica v pok., ' Domobranska cesta 1. — Muc Nikolaj, 84 lel, davčni iztirjevalec v pek., Tržaška cesla 4, — Cerar Marija, roj. Gostič, 80 let, vdova izvoščka, Opekarska cesta 4, Šubelj Marija, 79 let, vdova po kamnoseku, Vidovdanska cesta 9. — Cesar Jo- j žel, 85 let, zasebnik, Prule 23. — Lušin Jože', , 76 let, občinski ubožec, Sod-ažica. — Cinglak Antonija, s. Roniualda, usmiljenka, Slomškova uli- i ca 20. — V ljubljanski bo.nišnici umrli: Podgoriek Ivana, roj. Kosec, 46 let, žena nočnega čuvaja, Jenkova ulica 13 — Knavs Mati a, 61 let, Kročale 55, i j obč Sodražica. — Potočnik Ivan, 66 let, čevljar, ; i Kranj, Cerkvena ulica 159. — Leben Franc, 46 let, ; Škofja Loka, Kapucinsko predmestje 7. — Droles Anton, 16 let, sin kočarice, Trbinc 14. občina Mirna, Vlafao ђШпо! sedaj NI¥EA Radi varnosti si vsak večer krepko nn drgni te obraz in roke z Nivea — treme, lo zadostu e. Vaša koža bo postala odporna ш nežna. Veter in slabo vretno ji ne moreta več škodovati! Vi dobite zopet mladostno-zdrav, svež izgled, ki gu imamo vsi tako radi! Mariborske vestis Stari grehi - novi načrti Slabo uslugo so napravili mariborskemu mestu pred 25 leti oni šovinisti, ki so preprečili zgraditev državnega mostu tla prvotno projektiranem prostoru jired Narodnim domom. Niso samo podraži I i gradim mostu zn težko milijone, postav i 1 i so tudi celotno regulacijo mesta na glavo ter odprli celo vrsto vprašanj, ki še dnnes niso rešena. Težke milijone mora sedaj žrtvovati mesto zato, da vsaj deloma jiopravi napako, ki .te nastala zgolj radi nevosčljivosti, da bi prišla jived-vo.iiiii trdnjava mariborskega slovenstva Narodni dom, na najprometne.išo in najlepšo točko mesta. Eno najvažnejših vprašanj, ki jo še vodno odprlo, je vsekakor vprašanje prometno zveze Aleksandrove ceste z mostom. Dokler Maribor nc dobi novega mostu v Melju, pa šo tudi potem bo sedanji glavni most najvažnejša prometna vez med obema dravskima nabrežjima. Kljub veliki obremenitvi pa bo laliko most zmagoval še mnogo večji promet, čo se uredi končno vprašanje pravilne v. . '.e z njegovim naravnim zaledjem— dr-a.no cesto proti severu. Doseda-n„e zvezne ceste, ki pridejo v poštev: Go ipo-ska, Vetrinjska, Kopališka in Sodna, nikakor ne odgovarjajo, ker vse razen Vetrinjske vežejo most z Aleksandrovo cesto v pravo- јЦјЦ □ Iz sodne službe. V višjo položajno I skupino sta napredovala pri mariborskih so-, diščili sodnika Leon Štukel.i in dr. Miroslav I Dev._ □ Proračun mariborske občine za leto I 1!Ш. jc banska njirava že pregledala Ier ga j poslala v Belgrad finančnemu ministrstvu ' v potrditev. Upati je, da bo proračuu kmalu potrjen. □ V koloniji nove odpovedi. V železni-čarski koloniji ob Frankopanski cesti se še ni poleglo razburjenje radi zadnjih stanovanjskih odpovedi, po katerih bo moralo z aprilom 24 družin na cesto, niti še nima.io j)rizadeti odgovora na svoje pritožbe, že je dobilo sedaj 9 nadaljnih družin odpoved, da se morajo izseliti iz stanovanja s prvim majem. □ Smrtna kosa. V cvetu mladih let, star 23 let je umrl v tukajšnji splošni bolnišnici Ivan Klampfer. Naj počiva v miru. □ Opečen otrok. Iz Studencev, iz Krekove 28. so prepeljali včeraj reševalci v bolnišnico enoletnega Herberta Ingeborga, ki je zadobil po nesreči nevarne opeklino po prsih. Stanje otročička je nevarno. □ Kriminal. Območje mariborskega državnega pravdnistva se nanaša na 11 okrajnih sodišč zn celi predel severnega Štajerja od Koroške do madjarsk- meje v Prekmurju. V tem okrožju prebiva približno 200.000 ljudi in nad varnostjo vseh bedi mariborsko državno pravdništvo, ki je izdalo o svojem ve- kotnoni pravcu, ki jc za promet пајтапз ugoden. Edino Vetrinjska ulica bi v tem pogledu odgovarjala, če bi ne bila v spodnjem delu preveč stisn.ena. Vprašanje ugodnejše zveze mostu z Alelcsadrovo cesto se bo moralo' končnovel.javno rešiti v novem regulacijskem načrtu, ki se nahaja sedaj v razpravi pred gradbenim odborom. Slednji je o tem že ponovno razpravljal ter prišel do zaključka, da bo treba predvsem razširiti Ve-trinjsko ulico v spodnjem njenem delu z odstranitvijo nekaterih stavb. Na ta način bi se dobila polog zadostne širine tudi primerna vijuga, ki bi vodila ves promet na glavni trg' v lioševnem in ne več v pravokotnem jiravcu. Poleg tega pa je predvidena še di-jagonalna spojitev Glavnega trga z Aleksandrovo. z novo cesto, ki bi sekala Kopališko in Frančiškansko ulico ter bi se prav lahko izpeljala po sedaj še nezazidanih parcelah, le liri vhodu z Glavnega trga bi bilo potrebno odstraniti nekatera poslopja. Pri sedanjih razmerah seveda trenutno še ni misliti, da bi s:o dala oba načrta uresničiti, vendar so pa jiotrebni že seda.i principijelni sklepi, ki bodo potem uveljavljeni z novim regulacijskim načrtom. likem delu v minulem letu sedaj zanimivo statistiko. Posnemamo iz nje zgolj le številke, ki se nanašajo na splošno stanje kriminala z omenjenega področja: 5182 oseb ali 234% vsega prebivalstva je imelo državno pravdništvo v minulem letu skupno v »delu«, od tega je bilo pri 1742 dovršeno postopanje z obtožbo. 648 oseb je bilo po nalogu drž. pravdnistva pridržanih v zaporih, od tegr* 28 radi namerne usmrtitve, 7 po čl. 1—3 zakona^ o zaščiti države, 9 radi ropa; naj'več obtožnic je bilo vloženih radi .tatvin in ,adi telesnih poškodb. Predlijačili so v slednjih sodni okraji vzhodnega dela upravne|$)£sHp-dročja, ki so istotako na prvem mes^jčjjfte-vilu namernih usmrtitev. Sodnik-tMe^nee okrožnega sodišča je obsodil 363 qsel/; 8l pa jih je oprostil, sodniški senati pa so obsodili 709 oseb zaradi zločinstva, 35 radi prestopkov, oprostili so jih pa 83. Pogojno je 'lilo obsojenih radi zločinstva 306, radi prestopkov pa 235 ljudi. — Iz kraja kaznjive^a dejanja je bilo z izrekom sodišča izgnanih 30 oseb, prepoved zaliajan,ja v gostilne .ic dobila ena, v prisilno delavnico so bile odd ine 3 in pridržek po prestani kazni je dobilo 11 oseb. V zavod za vzgajanje sta bila oddana 2 mladoletna, v poboljševalnico eden, na preizkušnjo pa jih je bilo odpuščenih 5. □ Z glavo ob stopnice. V Krekovi 14. se je ponesrečila 34 letna zasebnica Ana And. el. Padla je ter udarila z glavo ob stopnjice s tako silo, da je zadobila na čelu veliko ze-vajočo rano. Pomoč so ji nudili reševalci. Celje j& V domovinsko zvezo celjske mestne občine so bili na zadn,i sev,i sptejeli: Kramar J os. p, droge ris t; Grofcelnik Anton, uradnik Celjske posojilnice; Zalokar Srečko, uradnik Mestne elektrarne in Baunigartner Ivan, mizarski mojster. Trije prosilci so bili odklonijeni, ker niso še izpolnili predpisanih zakonitih pogo.ev. <3 V ta,ni seji mestne občine celjske so bili urejeni nekaterim nameščencem službeni prejemki. & Pameten sklep celjskih oočinskih očetov. V tajni seji, ki se je vršila v petek zvečer na magistratu, je bila na dnevnem redu tudi sprememba službene pragmatike. Ta se spremeni v toliko, da bodo morale v bodoče vse uradnice, ki bi se hotele poročiti, po .ali ostavko na službo. C?' Umrli so v celjski javni bolnišnici Prekor-šuk Marija, 79 let, občinska reva iz Šmarja pri Jelšah; Bizijak Josip, 47 let, brezposelni čevljar z Zg, Ložnice pri Žalcu, V Komenskega ulici št, 8 je umrl Voh Franc, 42 let, skladiščni delavec. N. v m. p. •©■ Zlato poroko sta obhajala včeraj bivši ključavničarski mojster g. Jakob Inkret in njegova soproga ga. Marija. Še na mnoga leta! Piui Mi sksirak! hvalijo vsi, ki ga poinujo in priporočajo EKSTRAKT dr. z o. z. OoaposvclsUu eosla U. t). © Stiski sir na debelo se dobi v mlekarni ua Poljanski ccsti št. 3 — po isti ceni kg 18. 0 Grobnico kupim pri Sv. Križu, blizu glavnega vhoda. Ponudbe na upravo »Slovenca-:, pod »Grobnica 1094. © Opozarjamo, da sprejema gostilna v llokodelskem domu v Ljubljani Komenskega ulica 12, ulionente na dobro in zdravo hrauo po zelo znižanih cennh. 0 Dnmske klobuke modernih fazon izdeluje in preoblikuje poccni »Modistnrlja«, č>o-sposko ulica 5. 0 Dunajsko pranje, svetlolikar.je, Šimcnc, Kolodvorska 8. 0 f'ignv je olfarni prt? Policija je pred dnevi aretirala neko žensko, pri kateri je našla lep in prav dobro ohranjen oltarni prt. ?.enslta jc zatrjevala, da prta ni ukradla, temveč dn ga je kupila od neke ljubljanske barabe, ki ie pn ne jioznn. Prt Tudi v Halozah so bili v zadnjem času vlomi in tatvine na dnevnem redu, ne da bi prišli zločincem na sled. Tako je bilo na posestvu Oster-berger ukradena večja količina desk v vrednosti 600 Din; kovaču Jožefu Verdeniku iz Goreč kompletno kovaško orodje, vredno 770 Din; Matiji Drobniču, posestniku in mizarju v Zg. Pristavi, kompletne mizarsko orodje, vredno 990 Din, ter Ivanu Rajhu, posestniku in tesarju istotam tesarsko orodje, vredno 550 Din; pri posestniku Jožefu Turku v Lancovivesi pa je bilo vloml'eno v sla-.»ovanje po dnevi, ko so bili domači odsotni, Turku so nepridipravi odnesli 500 Din gotovine, obleko in lovsko puško. Skupna škoda presega 5000 dinarjev. j je bel, ima robove načipkane ter oškrobljeno in Jo \ dolg 3 metre. Prav gotovo ga je tat izmaknil v J kaki cerkvi, policija pa poizveduje, kje bi bilo lo. Upravitelj okradene cerkve naj se zglasi ali pa naj {lise ljublja nalil policiji (kriminalni oddelek). O Vsaka dama, katera rabi eleganten klobuček nizke cene. naj obišče Salon Anitn, Krekov trg 10, Ljubljana. t Občinsko gospodarstvo m v » v v Trztcu Tržič, 23. februarja. Proračunske seje naš občinski odibor še ni imel, pač pa )e n.a zadini,! se.ji v torek sprejel par zelo važnih sklepov. — Globoko v občinsko gospodarstvo bo zarezal skllep o najetju velikega posodila v znesku 1,500 000 Din, ki naj se porabi za nakup in preureditev poslopja bivše čevljarske tovarne Mally-Demberger. Preuredila naj bi se vsa stavba za urade in dekliško osnovno šolo. Proti najetju posojila so glasovali 4 odborniki, ki so gotovo imeli za to tehtne pomisleke Brez uradnega poslop.a tržiška občina vedno ne bo mogla biti. Naj bi se kupila v ta namen kaka man/ša hiša, ki bi jo bilo tudi lažje in ceneje preurediti v uradne prostore, kot bo to mogoče iz tovarniškega poslopja. Še bolj pereče kot vprašaiuje uradne hiše je pa vprašanje šole, ki bo .pa s to rešitvijo ssmo zakrpano; stara krpa pa vedino kliče po novih hlačah; tako bo tudi ta rešitev šolskega v,prašania v Tržiču vedno klicala po novi rešitvi. Alii je tovarniško poslopje stisnjeno med druge hiše z edin m izhodom na Glavni trg primerno za preureditev v šolo, to vprašanje prepustimo tozadevnim strokovnjakom. Gotovo bo trpela pri tem šolsKa uprava, saj imata deška in dekliška šota lsiega upravitelja in iste učne moči tu in tam, ki bodo oo-sojene na večno roman,'e po naij'bol:j prometnem kraju v Tržiču. Zakaj nc bi v doslednem času trži« ški otroci imeli šolskega poslopja na solnčnem.kraju z dvoriščem in vrtom, ko ima.jo lake šole že vse kmečke občine, k'cr prihajajo otroci s polja in gozdov, a v Tržiču hodijo povečini iz stisnjenih in zatohlih delavskih stanovanj. Taka rešitev bi stola sicer malo več — pa veliko več ne — a bi bila trajna, zdravju tržiških otrok potrebna in našemu mestu v čast. Sedanja rešitev bo pa stala ogromno denarja -— naeto posojilo ne bo zadostovalo — a bo v zadevi šole sa.mo krpa, z.aka: še preden bo dolg plačan, bo tu zaMcva po nov: >ali. Navedli smo tu svo'c pomisleke. Vemo, da bodo zaman, a kljub temu jih nava;amo, da se ne nekoč reklo, da smo bili s sklepi lega občinskega odbora zadovoljni. Teharje pri Cet'u Živirski in kramarski sejem se je vršil v Te-harjih v četrtek, PTižnane je bilo precej goveie živine in tudi konj. Kupčija pa jc bila razmeroma slaba. Le mesar|i so pokupili nekaj komadov, /ekv slab pa jc bil kramarski sejem. Bilo je malo blaga kakor tudi kupcev. OPOZORILO! Potniki neke konkurenčne tovarne smatrajo za dosego svojih ciljev za potrebno, širiti o naši tovarni neresnične vesti in govorice, da so tvornice „Zlatorog" prodane tvrdki „Schicht-Lever" v Osijeku. Izjavljamo s tem, da naše podjetje še nikdar ni menjalo lastnika in da so te govorice brez vsake podlage in popolnoma izmišljene. Pridržujemo si uvesti sodnijsko postopanje proti vsakomur, ki se poslužuje takih konkurenčnih manevrov. T V O RN1 C A „ZLATOROG", MARIBOR. j za zdravje slovenskega Ifudslva Ljubljana, 24. februarja. Zadnjič smo poročali o delu, ki ga je izvršit Higienski zavod v Ljubljani za »sanacijo naše vasi. Sedaj nam je dal ta zavod na razpolago obsežno uradno poročilo o svojem celotnem lanskem delovanju. Pod pojem »higienski zavod« moramo prav za prav prišteti vse zdravstvene zavode, ki jih upravlja vodstvo ljubljanskega higienskega zavoda. Teh ustanov je dosedaj v Sloveniji dvajset. V higienski službi so bile lani zaposlene 103 osebe, med temi 23 zdravnikov. Proračun higienskega zavoda je lani znašal 3,251.000 Din, od tega 1,700.000 Din za osebne izdatke, 1,550.000 Din pa za stvarne. Proračun šole za sestre je bil 210.000 Din, higienskega muzeja pa 21.00 Din. Omenili smo že borbo higienskega zavoda proti davici, zavod pa preiskuje seveda vse kužne bolezni. Lani je izvršil okoli 50.000 preiskav zaradi kužnih bolezni. 9000 oseb je bilo imuniziranih proti nalezljivim boleznim, proti steklini pa 315. Dalje je zavod izvršil 4067 desinfekcij, k čemur je treba prišteti še, da je ob povodnjih razkužil s kaporitom in protitifuznimi sredstvi 596 vodnjakov. Važno nalogo je higienski zavod opravljal z nadzorstvom živil. Tako je lani pregledal 3339 vzorcev raznih živil, kakor mleka, mesa. tnlevskih izdelkov in vode. V primeru z 1. 1932. so potvorbe živil padle za 50%, kar pomeni, da uspešno in ostro nadzorstvo živil učinkuje. Za zaščito dojencev in majhnih otrok se je brigalo 11 otroških dispanzerjev. V posvetovalnice za matere je prišlo lani 1912 dojencev in 695 malih otrok, število ordinacij pa je bilo 10.855. V otroških poliklinikah pa je iskalo pomoči in nasveta 6617 dojencev in malih otrok v 16.715 ordinacijah. Glavne bolezni, za katerimi otroci bolehajo, so pri dojencih motnje na prebavilih, pri malih otrokih obolenje dihal, pa tudi mnogo primerov angleške bolezni (čemur je vzrok pač slaba in nezadostna prehrana). Polovica dojencev, ki so jih prinesle matere v zdravniške posvetovalnice, je bila umetno hranjena. Zaščitne sestre so napravile na 2613 do- movih 8815 obiskov ter izvršile v dispanzerjih 1004 posvetovanja z materami. V deejeni domu Kraljice Marije je bilo oskrbovanih 264 dojencev in 47 mater, skupaj 5326 dni. Šolo za zaščitne sestre je obiskovalo 28 gojenk v drugem letniku, v tretjem pa 19, medtem ko je bil prvi letnik ukinjen. Za zdravje šolskih otrok se brigajo šolske poliklinike, ki nadzorujejo 23.653 učencev. Od teh jih je bilo pregledanih 15.125. Druge otroke so pregledovali banovinski zdravniki. Ambulatorije poliklinike je obiskalo 16.863 učencev v 25.000 ordinacijah. Posvetovanj s starši je bilo 2578, z učenci pa 1811. Polikliniški zdravniki so obiskali na domu 173 učencev, zaščitne sestre pa 596. Šolskim otrokom so pregledovali zobe trije zobni ambulatoriji. šolske poliklinike so poslale na počitnice 495 otrok. Šolske kuhinje so oddale 28.620 kosil, po šolah pa 138.681 porcij mleka. Na štirih podeželskih zdravstvenih postajah je iskalo zdravniško pomoč 4488 odraslih oseb, v njihovih kopališčih pa se je kopalo 14.525 oseb. Borbo proti jetiki je oskrbovalo sedem proti-tuberkuloznih dispanzerjev, ki jih je obiskalo 2618 oseb, od katerih je bilo 1985 jetičnih, med temi 260 z odprto jetiko V 158 primerih je bil izveden pneumothorax (vbrizgavanje zraka pod pljuča). V Sloveniji je približno 8000 ljudi bolnih za odprto tuberkulozo. Zdravilišči za ietične. Golnik in To-polščica, imata le 400 postelj, ki pa so po večini zasedene z bolniki iz drugih banovin. Obsežno borbo je izvedel higienski zavod v Slovenski krajini proti trahomu, kjer je ta bolezen precej razširjena, čeprav seveda ne tako. kakor se rado pretirava. Dosedaj je bilo ugotovljeno v Slovenski krajini 3780 primerov trahoma, po približni cenitvi pa je vseh takih bolnikov 6000. Za pobijanje trahoma je banska uprava prispevala 90.000 Din. Higienske ustanove so dalje priredile 11 potujočih razstav, ki jih je obiskalo 10.000 ljudi ter 378 predavani in tečajev z nad 40.000 obiskovalci. Pregled čez delo higienskega zavoda more biti torej za lansko leto prav zadovoljiv, seveda pa nas ne sme prevladati misel, da je to zadostno in da se več ne bi dalo napraviti. OD DVFJJA DO DNEVA !£ BOLJE POČUTIM j 7O letnica JatmOVC УПШПе Paziti je treba pri pijačah, ki imajo preveč ogljikove kisline — napenjajo namreč želodec — in če jih stalno pijete, vam morejo za vedno skvariti lepo liuijo telesa. Rogaška slatina ne obremenjuje želodca, temveč vpliva kakor balzam na vse prebavne organe in odplavlja previsno mast iz telesa. Skladišče rogaške slatine v Ljubljani. Gosposvetska cesta 13 (kolizej). Telefon št. 39-43. Duhovnik oproščen Kanonik Mikui Valentin iz St. Jurija ob j. ž. pred sodiščem Celje, 24. februarja. Državno tožilstvo v Celju je vložilo zoper kanonika g. Mikuša Valentina iz St. Jurija ob j. ž. obtožbo po § 400 kaz. z., če« da je 25. marca 1933 kot versiki predstavnik v porabljal v strankarske namene svojo duhovno ohlasit s tem, da je v cerkvi s prižmce ljudstvu razlagal, da so slovenski poslanci v Belgradu predlagali, na) bi se misijonarji, kapucini in drugi redovniki izgnali, kar so predlagali tudi slovenski ministri. To da so dale volitve, tako ste sedaj volili in boste sedaj imeli. Kakršni so poslanci, takšni so zakoni. Sedaj se bo zaičelo preganjanje najboljših Liuiai, ki so na svetu največ storili za ljudstvo. Dalje mu očita obtožnica, da je neke nedelje spomladi leta 1933, ko so pobirali pristopne izjave o sprejemu programa jugoslovanske radikalne kmetske demokracije, v župni cerkvi med pridigo kot župnik rekel, da pobirajo neki ljudje po i ar i podpise in da bi tudi on podpisal, če bi kdo k njemu prišel, ako bi tole dobro bilo, ker pa ni dobro, se nihče k njemu nc upa. Pri razpravi dne 9. oktobra 1933 je bil kanonik g. Mikuš obsojen na 2000 Dim globe in povračilo stroškov kazenskega postopanja. S so d bo pa ni bil zadovoljen in sc je pritožil na apeLacij-sko sodišče v Ljubljani. Apelaciijsko sodišče v Ljubljani je sodbo okrožnega sodišča v Celju razveljavilo, ker je imelo pomisleke o verodostojnosti priče Klaijnška Martina. Ta priča je bila namreč edina priča, ki je izpovedala za g. kanonika neugodno, medtem ko so vse diruge priče izključile, da bi bil župnik kaj tacega rekel. Dne 15. februarja 1934 je bila pri okrožnem sodišču v Celju ponovna razprava. Poleg že ca. 15 zaslišanih prič je sodišče zaslišalo šc 6 prič, ki so vse izpovedale, da kanonik Mikuš ni pridigal kaj takega, kakor mu očita obtožnica in kar je potrdil Klajnšek Martin. Vsled tega sodišče priči Klajnšek u Martinu ni moglo verjeli in je bol kanonik Mikuš oproščen obtožbe. Sodba je postala žc pravomočna. Kanonika Mikuša je branil g. dr. Likar iz odvetniške pisarne g. dr, Antona Ogrizka, odvetnika v Celju. Sodil je prvič sodnik g. dr. Lesjak, pri ponovni razipravi pa je sodil g. dr. Božič. — Nova založba v Ljubljani (Kongresni trg) ima knjigarno z vsemi najnovejšimi domačimi in tujimi književnimi deli, revijami in modnimi časopisi ter trgovino s pisarniškimi in šolskimi potrebščinami ter izbranim galanterijskim blagom za različne prilike. Priporoča jo ločna postrežba, bogata izbira v posebni izložbi, ki jc lo čena v kajig&i-niškem io papirnem oddelku. Kropa, 23. februarja. Pri vhodu v Kropo vas pozdravi lepa in prijazna domačija pri Jar mu. Čedna hiša, vzorni vrtovi s sadnim in senč- j nioi drevjem pričajo o lju- i bežni in skrbnem gospo- ; darstvu. Ta lepi kos sveta je že dolga leta skrb in briga skrbne gospe Jalen j Marije, ki je 22. februarja ! praznovala svojo sedem- ! desetletnico, svoj sedem- i deseti rojstni dan. Jubilantka izhaja iz stare kroparske rodovi-ne Šolarjev in je sestra g. župnika Šolarja v Žalni pri Grosupljem in Franca Šolarja, gostilničarja v Kropi. Poročena je bila z uglednim Josipom Ja-lenom iz rodovime Tavčarjev na Visokem, vendar pa ji je mož že zelo zgodaj umrl in ji zapustil tri i otroke: Joškota, Vinkota in Milico. Priljubljenost rajnega moža ie bila tako velika, da je spomin nanj šc danes po 30 letih ohranjen in svež. Svoje otroke je vzgojila v poštene in značajne ljudi in jih postavila na ugledna mesta. Sin Joško je rc- j vizor Hrvatske banke v Zagrebu, Vinko mornari- i šk.i kapetan v ladjedelnici v Tivatu, Milica pa živi na domu in je poročena z g, Alojzem Potočnikom. Jubilantka je bila vedno podpornica vseh člo- j vekoljubnih društev in ustanov, med njimi gasil- j nega društva v Kropi in Žebljarskc zadruge. Za : svoja dela vživa izredno spoštovanje in ljubezen > svojih otrok, kakor le malokatera mati, pa tudi drugih. V krog domačih graitulantov sc pridružujemo ! tudi drugi Kroparji in ji želimo šc veliko let v sreči in zadovoljnosti! Koledar Nedelja, 25. februarja (2. postna nedelja): Valburga, devica: Feliks III., papež. Ponedeljek. 26. februarja: Matilda, devica; Viktor. Osebne vesli =z Dvojni jubilej. Danrs obhaja ugledni trgovec g. Albin jazbec v Kranju 50-le.tnico svojega rojstva. Obenem obhaja s svojo gospo soprogo tudi srebrno poroko. Gospod jazbec je bivul dolga letu v Ameriki, odkoder se jc pred par leti vrnil \ domovino in ustanovil v Kranju trgovino, ki prav lepo uspeva. Gosp. jazbecu in njegovi ge. soprogi želimo, da bi ju Bog ohranil še dolgo vrsto let v zdravju, sreči in zadovoljnosti. = Iz finančne službe. Za pomožne davkarje IX. pol. skupine so imenovani nri davčnih upravah: Brežice: Berlot Vladimir; Vrhnika: Bregar Stanislav; Maribor: Rebula Karmen; Prevalje: Kozjck Anton. = Izpit so napravili za čin rez. veterinarskega podporočnika kaplara-dijaka Marjan Pavšič in Josip Turkovič; za čin rez. sanitetnega podporočnika kaplari-dijaki dr. Oton Fridman, dr Dragolin Griin-baum, dr. Vinko Arneri, dr. Mirko Engl, dr. Boris Kune in podnarednik-dijak dr. Jožef Ač ter za čin akt. peh. podporočnika narednik Mirko Vitas. = Upokojen ie topniški narednik vodn'k I, razr topniškega polka IV. armijske oblasti, na službi pri poveljstvu savske divizijske oblasti Fra-njo Jirko. Ostale vesti — Nov politični tednik v Ljubljani. Kakor smo informirani, prične v začetku marca izhajati v Ljubljani tednik »Edinost«, glasilo Jugoslovanske narodne stranke. — Državna podporna akcija občinum. V ne-! katerih občinah se čuti delovanje podporne ak-I cije občinam. Razdeljuje se moka, katero so prejele občine na voznine proste vozovnice. Ker znaša vožnja iz. Banata v Slovenijo približno 40 par od kg. pride ta moka tudi 40 par pri kg cciieja od one, ki sc prodaja v prosti trgovini. Ker je dandanašnja nadrobna cena moke v prosti trgovini 2.75 Din za kg, pride cena celi vreči 85 kg okroglo 234 Din. V resnici jo pa dobiš na cele vreče še ceneje. Če se pa odšteje proč 40 j par vožnje, pride cena 2.35 Din za kg. oziroma za vrečo okroglo 200 Din. Po tej ceni se je v I več krajili ta podporna moka oddajala. V tej i ceni je pa za popa den normalni trgovski dobiček za prodajo na kg. ne pa za cele vreče, kjer bi moral biti dobiček manjši. Tudi ni v rodu, da se oddaja moka, došila v tak namen po tem ali onem trgovcu, vsakomur, in se dela s tem umazana konkurenca reelnemu trgovcu, ki ne ve, od kod ima njegov konkurent toliko cenejše blago. V odpravo teh nedostatkov bi bilo po-j trebno, da se razdeljujejo tako vožnje proste j vozovnice kakor na te prejeto blago, pod javno j kontrolo. — Romanje na Trsat, združeno z. brezplačnim izletom po morju na otok Krk, priredi »Sveta Vojska« tudi leto« o Binkoštih 19. in 20. maja. Polovična voznina s posebnim vlakom in posebna ladja sta že zagotovljeni. Prijaviti se je treba čimprej, najpozneje do 8. aprila. Podrobna pojasnila objavi romarski list, ki izide okoli 10. marca. Kdor sporoči svoj naslov, dobi list brezplačno, če se potem romanja udeleži ali ne. Pišite še danes na naslov: »Sveta vojska«, Ljubljana, Dunajska cesta 17. — Mesto docenta za predmet »Razdelitev in potrošnja električne energije« pri stolici za električne naprave, razpisuje rektorat univerze v Ljub- zl z X m Z z a z z z z E9 i .L. Aj t 0 јјЗ • i m E3 t 'p Z t T z H 0 aw> K' Ž z •>>■• * •V »Л« Z z •Хмш z "M? '!,'■' V z z *2m a IZj IZ, [z z ZJ Novi grobovi -f- P. Mansvet Bernardič, frančiškanski zlato-mašniik, je umrl v Lankovici pri Koflachu 19. febr. t. 1. Bil jc Slovenec, rojen v Vidmu ob Savi dnie 19. novembra 1851 iin jc vstopil 1869 v frančiškanski red. Deloval je p° dovršenih študijah od 1875—1895 v Mariboru in pri Sv. Trojici v Slov. gor. kot kaplan, katehet in župnik. Potem je bil ves čas, dokler jc mogel, kurat v ženski kaznilnici v Lankovici, kjer je bil tudi gvardijan in pro-vincijal Avstrijske franč. provincijc. Bil je zmožen mož ler zgleden redovni mašnik. N. P. v m.I ■J- V Tržiču ie umrla v petek zjutraj gospa Ljudmila Slabe žena bivšega tržiškega organi-sta, ki je pred vojno 14 let služboval v Tržiču. Ko ie po službi v Št. Vidu nad Ljubljano stopil v pokoj, se je naselil s svojo družino v Tržiču. Pokojna gospa je posvetila vse svoje življenje svojim otrokom, izmed katerih ste dve hčerki še sedaj odlični cerkveni pevki. Mir njeni duši, žalujoči družini naše sožaljel + V Podkraju nad Vipavo je po dolgem bole-hanju izdihnila svojo dušo blaga soproga, predobra mamica in ljubeča sestra Jožefa Vrabec, roj. Kalin v 39 letu starosti. Pokopali so jo na farno pokopališče v Podkraju. Zapušča tri nepreskrbljene otroke, žalujočega soproga in dve sestri. Nai v miru počiva! Žalujočim naše sožalje! — Nosečim ženam in mladim materam pomor« naravna »Frani Josefova«. grenčica do urejenega Zeiodco in črevesja i ijani. Prošnje je poslati najkasneje do 6. aprila t. 1. ' Pogoji so razvidni iz »Službenih novin« št. 43. — Prošnje za razpisano mesto docenta za medicinsko kemijo je vložiti najkasneje do 4. aprila t. L, ne pa, kakor je bilo sprva razpisano do 20. junija 1931. — Sveta dežela in Egipt. Letos morete obiskali v maju mesecu svetopisemska mesta, po prav ugodni ceni. če se pridružite skupini jadranske straže v Ljubljani, ki se udeleži potovanju s »Kraljico Marijo«, največjo ju gosi. ladjo. Ker je prijava nujna, pišite po pogoje še danes, da dobite poseben prospekt s podrobnimi pojasnili. — V Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine št. 16 od 24. t. m. je objavljen »Pravilnik o opravljanju drž. strokovnega izpita diplomiranih inženjerjev: gradbene, strojne, elektro-strojne, ladijske stroke in arhitektov in Razglas 0 razpisu novih volitev občinskega odbora v občinah Polšnik, Sv. Križ, Šmartno in Trata.« — Tatvina svinj na Brdu. Graščaku u. Anionu Kersniku na Brdu pri Lukovici sta bili te dni ukradeni iz zaklenjenega svinjaka dve svinji, vredni 1200 Diu. Tat je svinji zaklal kar pri svinjaku, odrezal glavi in noge. izločil drobovino ter ju potem tako očiščeni odnesel neznano kam. Orožniki sicer poizvedujejo za tatom — nemara jih je bilo več — toda dosedaj brez uspeha. — Doraščajoča mladina naj za v živa zjutraj kozarec naravne »Franz-Josel« grenčice, ki doseza vsled svojega učinkovanja kot čistilo želodca, črev in krvi zelo zadovoljive uspehe pri deklicah in dečkih. Na otroških klinikah se uporablja »Franz-Josef« voda že pri malih, češče zelo zaprtih bolnikih — Konj rinil z vozom v izložbeno okno. V petek popoldne je mizarski mojster Zupančič .lože s Primskovega najel posestnika Antona Fendeta tudi s Primskovega doma, da sta odpeljala v Kranj več mizarskih izdelkov. Tako sta ustavila voz pred hišo odvetnika dr. Sabothyja, kamor sla v pisarno nesla izgotovljeno omaro. Konja je Fende kar samega brez nadzorstva pustil zunaj na cesti, vajeti pa je omotal okrog prvega kolesa. Ni znano iz kakšnega razloga in namena jc konj pričel telovadili po cesti, morda so ga vajeti držale pretrdo, začel je riniti voz nazaj in se kmalu postavil čisto povprek ceste. To samo na sebi nc bi bilo še nič tragičnega, ako ne bi voz. z zadnjim koncem, koder so bili naloženi naboji za precej velika okna, treščil z vso silo v izložbeno okno trgovca Božiča ter na drobne kose razbil veliko kakih 7 mm debelo šipo, ki je vredna 4000 do 5000 Din. — Tatvina denarja v Beli krajini. Pred dnevi je bila v vasi Lipovec pri Semiču izvršena velika 1 tatvina denarja. Posestniku Matiji Golobiču je nekdo dopoldne izmaknil iz zaprte hiše dva bankovca po sto amerikanskih dolarjev, bankovec za dvajset dolarjev, bankovec za on dolar, dalje Iri naše tisočake, 8 Tišlerjcvoc gospodarsko poslopje in zopet dalje tlo župnišču in cerkve. Ljudstvo je hitelo reševati živ ino. Ko pa je videlo, da se ogenj plazi okrog pril jubljene cerkve, je planilo nanjo, da bi jo rešilo ognjenih plamenov, slnbotncjši so reševali dragocenosti ti r sveto podobe, fantje in možje pu so neustrašeno gasili z gasilnimi briz-galtiatni. Trije ognjegasci so celo vztrajali v zvoniku in gasili, ko je že bilo vse ostrešje in tudi zvonik v plamenu, tako da so komaj ušli strašni smrti. A kljub vztrajnemu gašenju je pogorelo cerkvi vse ostrešje ter zvonik, a tudi zid jc močno razpokan in okriišen. l udi vsa druga.poslopja, ki so se vnela, so večinoma do tal pogorela, dočim si1 jim je posrečilo rešiti živino rnz.vcn.dveh svinj, škoda je seveda strašno velika in le delno krila z zavarovalnino. Ljudje so zelo potrti, n vendar je upati, da bodo v Okonini kmalu zrasla druga še lepša poslopja, saj so Gornji Suvinčani znani po svoji podjetnosti in delavnosti. Cerkveni veslnik JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI Dr. T i ha mer Totji Nove propovedi: : IM \VEI.NBERG DES I1ERRN: 335 strani.-Jfc- vezano 84 Din, vezano 116 Din. DIE LEIDEN CIIUISTI: 368 strnili. Nevezano «4,— Din. Cclonočno češčenje sv. R. T. v stolnici. V noči na prvi petek (I. na 2. marca) bo v ljubljanski stolnici redno mesečno nočno češčenje. Iz. .Večne molitve«: sc bo molila 6. ura: češčenje sv. run in sv. obličja Gospodovega. Pričctek nočnega češčeuja ob 9 zvečer. Možje in mladc-nici vljudno vabljeni. Bratovščina sv. R. T. bo imela svojo mesečno pobožno,st v četrtek, dne L marcu v ur.šu-linski cerkvi. 'Zjutraj ob 5 bo prva sv. maša, ob pol 6 pridiga in ob 6 sv. maša z blagoslovom za žive in rajne ude bratovščine. Vabimo vse častivce sv. Ilcšnjegn Telesa, da se v obilnem številu udeleže evharističiie pobožnosti v urštt-linski cerkvi. Sodalitcta Ss. Cordis za ljubljansko mesto bo imela svoj sestanek v ponedeljek, dne 26. febr. ob 5 popoldne v someniški dvorani. Sv. Lucija nn Skaručni. V petek, 2. marca je v božjepotni cerkvi sv. Lucije 1111 Skaručni letos prvikrat celodnevno češčenje sv. Rešnjcga Telesa. Najsvetejše bo izpostavljeno od 6 zjutraj do 6 zvečer. Sv. maša bo ob 6 z govorom, ob 10 slovesna z govorom, za sklep ob pol 6 pete litnni.je z udskiin petjem, zahvnlnico in blagoslovom. S,»'vedovalo se bode vse dopoldne in po potrebi tudi popoldne ter sc priporoča vernikom, da prejmejo sv. zakramente za veliko noč Vabimo častilce sv. Lucije! JSlasznanila Liubliana 1 Kino Kodeljevo. Danes ob 5, 5, 7 ju 9, in jutri ob 8 največja filmska senzacija King kong«. Žlirnal prikazuje železniško nesrečo pri Lagnvju v I'ranči j I in rudniško nesrečo nn Češkem. I Salezijanski mladinski dom. Prihodnji četrtek ob 8 zvečer bo v veliki dvorani misi jonsko predavanje s skioptičnimi slikami. Predaval bo g. Poršilh o /apudni Indiji. Vstop l«i prost, a pobirali se |«к1о prostovoljni prispevki /a misijone. I Veliko javno tombolo v korist socijalne-Шn londu priredi Oblastni odbor JS v I jnb-Ijani s sodelovanjem ljubljanskih Podmladkov JS v nedeljo, dne 15. aprila I. I. ua Kongresnem trgu. V slučaju slabega vremena naslednjo nedeljo. Glavni dobitek ">ixki Din v gotovini. Dobitkov lio na stotine: vožnja po morju, bivanje ob Jadranu in številni gospodarski predmeti. Socijalni fond ima namen čimprej zgraditi dečji dom na morju za zdravljenje in okrepitev siromašnim in potrebnim članom P.|S. Društvu in korporacije opozarjamo na gorenji datum. I \kademijo bo priredilo društvo Tabor v v olik i dvorani hotela linion v soboto, dne 7. aprila I. I. I Maria Vera. naša priljubljena d ranit-k u umri niču. proslavi 25-lctnioo svojega glcdališko-llinctniSkega delovanja v soboto, dne 3. marca t. i. z VisuSku kroniko«, ki jo je sama dramatizirala |к> znanem romanu dr. I. Tavčarja. Istočasno tudi režim. Sodeluje м-s dramski ansainbl. Združenje gledaliških igralcev jo izdalo zn to priliko lično vabilo s *liko slavljcnke. Opozarjamo vse ljubitelje gledališča na ta dogodek v naši Drami. I Občni zbor Podpornega društva železniških uslužbencev in upokojencev v Ljubljani« bo dne II. marca t. I. v dvorani Kina dvor«, Kolodvorska ulica. Začetek ob 8 dopoldne. Delegati so izkažejo s :pooblastilom.-, ostali pa s člansko izkaznico. — K obilni udeležili vabi odbor. 1 Društvo izložbenih nranžerjev dravske banovine v Ljubljani, priredi v mesecu marcu iu aprilu večerni lis.irski in praktični ločuj. Predaval bo priznani strokovnjak v arnnžer-skciit risanju, ak, s|. prof. a. Saša šnntcl. Ostalo vodstvo prrv/iime v .ožijo društvo ter bo s svojimi aktivnimi člani vodilo tečaj iu jamčilo /i uspeli. Prijave in informacije da jo tnjniš mi, Ivo \Vidnuiyer, Pogučurjcv trg. trgovina pri Soncu«, I Nočno službo imajo lekarne: danes: mr. Sušnik. Marijin trg 4. in mr. K tirali GospOsvel-ska rr«la 4: jutri: mr. I rnkoczv ded., Mrotni trg 4. in mr. Rnninr, Miklošičeva cesta 20. Maribor ni Enodnevni Icčaj o cepljenju vinske trte in o trsničarstvu so vrši v soboto, duc 10. marca t. I. nu banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk jc teoretičen in praktičen tor traja od 8 do 12 in od 14 do 18. ni V gledališču bo drevi in jutri v ponedeljek zvečer K nima nova opereta Vi jolica z Moutniartra« i Eriko Druzovičcvo v naslovni vlosri. Cel Se c Maistrovi borci iz Celja in okolice bi žele ustanoviti svoj odsek ler sklicujejo za nedeljo, dne 4. marca ob 10 dopoldne ustanovni občni zbor v rdeči sobi Nnrodnegu doma v Celju. Vsi, ki ste služili p o/1 poveljstvom generala Maistra letu 19Is in 1919 na naši severni meji, priili'e! Kdor se šc tii prijavil, dobi lam tudi prigiusnico. Drugi kraii št. Vid und Ljubljano. Prosvetno društvo iz Roteč pri škofji Loki gostuje danes popoldne ob 3 v cerkvenem vlomu z lepo dramo v 3 dejanjih: • /lutarjcvo zlato«. škofja Loka. Drevi ob s v Društvenem domu igra Minili Parižai, <. Nastopijo ljubljanski iglavci pod vodstvom režiserju g. dr. Bajen. Kranj. \ ubilo nu III. -coni občni zbor Ju-godov .-češkoslovaško ligo v Kranju, ki so bo vršil dne II). marca 1954 ob 8 /večer v Čitalniški dvorani .Narodnega doma v Kranju s sledečim sporedom: a) sprejemanje in odobravanje poročil glin nega odbora, računov za minulo loto in event. proračune za tekoče leto; Ii) volitev predsedniku ler ostalih članov odbora kakor tudi namestnikov in revizorjov z« tekoče upravno loto; c) slučajnosti. Občni zbor bo /družen s proslavo rojstnega dne prezidonla Mnsnrvka in s,. |in prav za prav vršil po ofl. cicliiotii programu proslave. — Odbor JČL v Kranju. Kranj. - Jugoslovanska strok, zveza« ponovi danes ob pol 4 pop. l eskovčcvo dramo Dva bregova'. V.si valil jeni! šinarliii pri Kranju. Drevi ob pol 8 gosi nje Narodno gledališče v Ljubljani v šmiirlitiskein (lomu s komedijo \ treh dejanjih: »Kuriicru kunclista AVinziga. — Da ne bo navalu in drc-nju pri blagajni preti začetkom predstave, naj si vsak že prej oskrbi vstopnico. Jesenice. Hlapci«, Cankarjevo dramo v 5 dejanjih vprizori drevi ob 8 v Krekovem domu pevsko in glasbeno društvo Aljaž«. Vstopnice sc dobe danes od 9—12 pri blagajni. Jesenice. Turislovski klub iŠkala« priredi danes na Rožici lnedklubsko slulom-tekmo. Prvi tlijo tek inovulci bodo dobili lepa darila. Zagorje oh Savi. V nedeljo. 4. marca bo v župni cerkvi cerkveni koncert. Dobiček jc na uiciijen za popravo cerkvene strehe. LJUBLJANSKO GLEDA!.ISfB Drnmn Začetek ob 20. Nedelja, 25. februarja ob 13: ».Robinzon ne sme unlr"ii r l/von Znižano ceno od 5 — 14 |)јц. Ob 20: > Gospodična«. Izven. Znižane ccne od 6 do 20 Din. Ponedeljek, 26. februarja: Zaprlo. ( )|10ГП Začetek ob 20. Nedelja, 25. februarja: »Carmcn«. Izven. Ponedeljek, 26. februarja: Zaprlo. MARIBORSKO GI.FDAI IŠCI5 Nedelja, 25. februarja ob 15: > Trnjulčioa«. Najnižje ccne (od 12 Din navzdol). — Ob 20: »Vijolica z Montniartrn«, pretnijera. Gostovanje Eri-| ko Druzovlčeve. Izven. Ponedeljek, 25. febr. ob 20; Vijolica z Montmar-i Ira . Gostuje Erika Druzovičeva. kontrast': Vojaški naskok na škorce 10.000 škorcev junaško brani „Kapitol" Evropskega škorca je šele pred 50 leti pripeljal v Ameriko neki kapitan. V tem kratkem času se je število škorcev tako pomnožilo, da Američani smatrajo škorca že za nadlogo. Škorci posebno oblegajo Wushington, slavno prestolnico Združenih držav. Naselili so se posebno v ulici Pennsylvania, ki je ena najlepših v VVashingtonu in pelje v ravni črti proti Kapi-tolu, sedežu predsednika republike. Škorci letajo v velikih jatah in povzročajo velik šum. To je šlo na živce mestnim očetom washing-tonske občine. Sklenili so, da je treba škorce na vsak način spraviti od tam, ako že ne iz Washingtona sploh. Župan je dal cestnim pometačem ukaz, naj se prvi spustijo v boj. Ti so pričeli plezati po drevesih in preganjati škorce. Škorci so si znali pomagati, spravili eo se na strehe in nervozni meščani so bili prepričani, dn radi njihovega čivkanja ne morejo delati. Mestni očetje so vztrajali pri svojem sklepu. Najeli so več stotin brezposelnih delavcev in jim plačali po 15 dolarjev na teden zato, da so preganjali trdovratne škorce. Brezposelni so se lotili dela na vsak način resno. Lovili so škorce po drevesih in tudi po strehah ter balkonih. Na hiše so plezali po lestvah. Na strehah so organizirali neke vrste »jazzband«, ki naj bi prepodil muzika-lične škorce. Vpili so, žvižgali in bili s pokri-vačami ter trobili z avtomobilskimi trobentami. Na ulicah se jc zbrala velika množica radovednih meščanov, ki so opazovali izredni prizor. In res. V veliko začudenje so se škorci dvignili in odleteli v bojni formaciji. Toda kam? Njihov smoter je bil »Kapitol«, odkoder daje Roosevelt navodila za gospodarsko obnovo države. Od tu so škorci s prijetnim žvižganjem spremljali govore senatorjev o gospodarski krizi. Če je bila njihova godba že mestnim očetom neprijetna, je toliko bolj /udela občutljiva ušesa senatorjev. Ko je moč mestne občine boj s škorci odpovedala, je stopila na njeno mesto vlada Združenih držav. Poklican je bil arhitekt Kapitola David Lynn. Ta je vodil boj proti nedolžnim škorcem, ki bi bili radi samo živeli. Lynn je dal na strehi instalirati motorne sirene, ki si jih lahko sprožil z gumbom na mehkem stolu v predsednikovi palači. Toda niti tuljenje mogočnih siren ni nič pomagalo. škorci se niso dali prestrašiti. Tedaj so pričeli spuščati s streh in z bolkonov balončke, s kakršnimi ee igrajo otroci. Tudi to ni prestrašilo škorcev. Pridružile so se jim še druge čete in očividci pripovedujejo, da je štela njihova vojska vsaj 10.000. Toda tudi na poslopju najvišjega sodišča in kongresne knjižnice se je naselila močna vojska. Prišlo je v nevarnost celo zako-nodavstvo Združenih držav; saj ni mogel več govoriti noben senator in tudi ne poslanec. Kakor vselej v skrajni nevarnosti, tako so morali tudi v tem primeru poklicati na pomoč redno vojsko. Zdaj je šlo zares. Škorci bi se bili morda radi še rešili. Zdaj se pripravlja pravi napad s plini na škorce. Pomorili jih bodo s plinom hidrocianom. Seveda bodo morali pri tem paziti, da bi radi plinu ne trpeli škodo poslanci in senatorji. Alarmirali bodo vso policijo v Wushing-tonu, ki bo zaprla vse dostope li Kapitolu, tla bi koga ne zadela ista usoda, kakor uboge škorce. Letalec K. Dittmar jc postavil tiov svetovni rekord 7. jadralnim letalom. Njegovo letalo je navadno letalo dvignilo 350 metrov visoko, nato se je Dittmar z njim dvignil 4200 uietrov visoko. Na sliki Dittmar z bratom Edgarjem pri letalu. Ze 20 let delam pod istim gospodarjem. Jaz pa 25. Kako tot Prihodnji teden praznujem srebrno poroka. Torpedni vlak iz aluminija bo pričel le dn voziti na ameriških železnicah. Na pročelju vidiš mrežo, skozi katero bo zrak hladil motor in obenem vetitUiral voz. Človeku sc zdi, kakor cla bi videl obraz srednjeveškega viteza z jekleno maska Z električno iglo obuja mrliče Newyorški zdravnik dr. Hyman je pred svojimi tovariš* predaval o svojem novem odkritju. Trdil je, da je mogoče s posebnim električnim ravnanjem obuditi mrliča. Dr. Hyman rabi pri tem zlato iglo, po kateri kroži enak tok, kakor ga povzroča srce. To iglo z^abode naravnost v srce in uspeh je gotov tudi v primerih, ko so injekcije adrenalina odpovedale. Toda dr. Нутап je takoj omenil, da njegov izum deluje seveda samo v nekaterih primerih, tako n. pr., če je nastopila smrt radi nesreče poroda ali narkoze. Ljudem, ki so umrli 7.a kako boleznijo, niti ta metoda nič ne pomaga. Ko ob nedeljah in praznikih zabuče moderne orgije ix> naših cerkvah, si jiosliišalec nili ne misli, kako težko in komplicirano je igranje na ta instrument, ki je gotovo najpopolnejši. Tudi tu so se že uveljavile ženske. Na naši podobi vidimo nekaj kritičnih trenutkov. Prva slika: pročelje velikih orgelj. Desno: takole so razpostavljeni registri pri modernih orgijah. Spodaj na levi: organistinja pred manuali. Na desni: pedali za bas Tiho mnoštvo — najlepša čednost Francoska akademija je razdelila letošnje Montionove nagrade za čednost. Kratki podatki o življenju odlikovancev, ki jih navaja poročilo, obujajo spomine na prvo junaško dobo Kristusove Cerkve. Prav za prav niso storili ti junaki ničesar posebnega. Še najbolj pisano preteklost ima mlad, 25 let star zdravnik, ki je prostovoljno pomagal zatirati koze na Korejskem, potem pohitel na boj z rumeno mrzlico v Dakaru in zdaj že deseto leto streže gobavcem v globini Senegala. Ta mož je vsaj videl dosti sveta. Vsi ostali junaki niso nikoli zapustili rojstne hiše in si služijo vsakdanji kruh kakor njihovi sosedje, povprečni meščani in kmetje. A med temi odlikovanci je preprosta hišnica, ki že dvajseto leto vzdržuje obubožanega in ohromelega delodajalca. Poklanja mu ves prosti čas, molče prenaša njegovo surovo nestrpnost in zabavljanje. Plačuje tudi gimnazijo za njegovo edino hčerko, siroto brez matere. In vse to je mogoče, čeprav ima ista hišnica petorico lastnih otrok ter vojnega pohabljenca za moža! Omembe vredna je tudi postava 46-letnega bretonskega ribiča, ki prostovojno izvršuje šc drug nehvaležen poklic na viharni oceanski obali, kjer imajo samo po en tnesoc mirnega vremena na leto. Rešil ze že 31 potapljajočih in jim bo priskočil na pomoč vedno, dokler bo obvladal vesla pa jadra. Slični mali nepoznani ljudje tiho izvršujejo najvišjo božjo zapoved in niso užaljeni, če nakloni javnost neprimerno več pozornosti sleparjem in morilcem, oijili slavo trobi dnevni tisk. S časnikarsko torbo po Turčiji Kemal paša uvaja v Turčijo zapadno civilizacijo. Turške žene ne hodijo več na ulico s pajčolanont oziroma s pokritim obrazom. Te novotarije imajo za Turke tudi nekatere slabe strani. Tako sodimo iz najnovejše okrožnice, ki jo je turška vlada izdala na vsa šolska ravnateljstva. Profesorjem in učiteljem je strogo prepovedano družiti se z učenkami. Profesor tudi ne sme na dom k staršem učenke z namenom, da bi se z n jo seznanil. Najvažnejši del novega turškega vseučilišča je gotovo Zavod za revolucijsko vedo. Ta naj bi vzga jal v turški mladini republikanski duh. Noben dijak ne bo mogel dokončati svojih naukov, ako ne predloži k zadnjemu izpitu »revolucij-skega potrdila«. Pri Turkih je v zadnjem času zelo priljub- ljena opereta. Igralci, pisatelji ter skladatelji se trudijo, da bi izrabili sedanjo konjunkturo. Toda vladi ni lo posebno po volji, ker se boji, da bi se turški narod pomehkužil. — Vladi je ljubša drama. Zato je |Kizvala skladatelje, naj nehajo s skladanjem operet. Ko pa je carigrajski guverner sporočil, da so drame slabo obiskane in da ne prinesejo dovolj denarja, je vlada pustila opereto. * Filmska industrija v Turčiji nima posebne sreče, Ko so snemali film v vasi Eyubu na Zlatem rogu, so morali takoj prenehati; filmske igralce so napadli derviši. Ista usoda je zadela seveda tudi operaterje. Derviši so planili kakor besni nn nesrečneže, ki so se komaj rešili z begom. Kako jo je Bismarck zagodel Viljemu Na Dunaju objavljena Maks. Gardenova zapuščina vsebuje naslednjo anekdoto iz onih daljnih let, ko je stal bismarck še na višku slave, dočim je bil Viljem navaden pruski princ; prestolonaslednik je postal šele pozneje. Oba sta se srečala pri obedu v neki aristokratski hiši. Viljem je bil izredno vesel in zgovoren. Po svoji navadi je načel vedno nova vprašanja, in drugi sploh niso imeli prilike, da bi kaj pripomnili. Bismarck je pazno poslušal in ogledoval bodočega cesarja. Saj ni dvomil nihče že takrat, da ne bo Viljemov oče dolgo živel. Razgovor se je naposled zasukal okoli vprašanja, kaj predstavlja največjo življenjsko nevarnost. Viljem je nagovoril po vrsti vse navzoče, ki so morali dajati odgovore. Seveda so bili različni: izdaja, revščina, čustvenost itd. Naposled se je oglasil Viljem sam in zaklical: Gospoda! Najstrašnejšo nevarnost predstavlja le neumnost, navadna povprečna omejenost. Nobena bolezen ali poltenoet, nobena veleizdaja ne zagreši več nesreč. »Gegen Duinmheit kiitn-pfen Giitter vergefbens!« Zato me je vedno strah, če srečam bedaka na vodilnem mestu... In vaše mnenje, gospod pl. Bismarck?« — Kancler je utrujeno prikimal: »Tudi jaz popolnoma delim Vaše mnenje, Visočanstvo«. A na tihem je komaj slišno znšepetal svoji sosedi, soprogi avstrijskega poslanika, ki nam je ohranil to poročilo: »Žalibog, je tudi mene nekoliko strah, ko ga gledam«. Psi pred sodnikom V Cortlandu v državi Now-York so te dni usmrtili štiri pse, ki jih je mestni sodnik v smislu obstoječih postav obsodil na, smrt, ker so objedli štiriletnega otroka. Usmrtili so jih s kloroformom in morfijem. Prva jc prišla na vrsto buldoga »Šport«, nato je prišel terrier »Pat«, tretji zločinec je bil »Fur-ley« in zadnji »Jack«. Najbolj se je upiral smrti »Pat«. Ameriško poslaništvo pri Vatikanu „Moje meso si povohal.. Carigrajski listi poročajo o duhovitem sodniku, ki je nenadno zaslovel med rojaki. Neki carigrajski gostilničar je 6topil zgodaj k mesarju, si natančno ogledal zalogo bravine, ba-rantal, a naposled odšetl, ne da bi kaj kupil. Mesar ga je us-'avil in zahteval denar. Ko je odvrnil kupec, da ni ničesar vzel, je zarohnel mesar: »Plačal l>oš, ker si predolgo vohal moje meso!« Ta zadeva je prišla pred sodnika. Mesar je tožil kupca, češ da mu je ukradel preveč ča6a. Sodnik je zahteval od obtoženca njegovo denarnico. Stresel si je na dlan njeno vsebino, zužvenketul s srebrom in rekel mesarju: »Tako. Zdaj pa lahko greš domov. Čul si žvenket denarja. To ti popolnoma zadostuje za plačilo, ker je vohal ta mož tvojo bravino.« Katoliška Španija se vrača Po sklepu mestnega sveta, bosta na veliki četrtek in veliki petek zop*t službenu prazniku, vse ijudstvo so l>o lahko udeležilo tradicijo-nalnih procesij. Američan Walther Marty je svoj svetovni rekord v skoku dvignil na 2.05 Tudi v Pragi so postavili zavetišče proti plin- | skim zračnim napadom. Pogled v zavetišče na spodnji sliki. Zgoraj razkuževanje vodnjaka, ki je bil okužen z zračnim napadom. »Osservatore Romano« je priobčil te dni članek, ki vzbuja upanje, da se bodo diplomatski odnosi med Vatikanom in Združenimi državami v kratkem času obnovili. V Ameriki živi 20 milijonov katoličanov, ki predstavljajo velikansko socialno silo. V interesu Amerike je, da pridejo ti še bolj v stik s svojim duhovnim voditeljem svetim očetom. Diplomatski odnosi so bili prekinjeni 1. 1S67, ko je bilo ustanovljeno italijansko kraljestvo. Poslej sta prišla Vatikan in Amerika samo enkrat v stik, in sicer, ko je Benedikt XV. odgovori na Wilsonovo noto o premirju. Po sklenitvi lateranske pogodbe in rešitvi rimskega vprašanja v 1. 1929 so splošno menili, da bodo Združene države obnovile odnose z Vatikanom. Do tega pa do danes ni MLADI SLOVENEC U. Trpinček: Moja mamica Moja mamica je drobna, bleda. Tolikral nic žalostno pogledn in oko se ji solzi, da ine v dno srca boli... .loj, zakaj mi pikdar ne pove, kaj ubogo stiska ji srce? Dve pač lažje bi gorje nosili in lioga usmiljenja prosili. Fridolin je iznajdljiv Pridoliu naš rad se sanka, kjer je sneg, tam on ne manjka Ljubi vam ta žlahtni šport bolj ko tisoč sladkih forl. Če si ko jegulja vitek, to res velik je užitek: kot peresce v belem snegu drčati strmem bregu ... Danes pa gre kakor strela! Ali glava bo še cela, ko navzdol kot plaz z višin prigrmel boš. o Fridolin? Sanke že so šle na dvoje... Jojine, jojine, lo hudo je! Mrtev boš zdaj, ali živ? Fridolin je iznajdljiv — — — Hal o, otroci! izmislite si kakšen zabaven koncc za čelrto sliko, ki jo prinesemo prihodnjo nedeljo. Dve najboljši rešitvi bosta nagrajeni, druge posrečene rešitve pa bomo objavili. Rešitve pošljite najkasneje do četrtka, 1. marca t. 1. na naslov: Kotičkov striček, uredništvo »Slovenca« v Ljubljani. Ančka in divfa gos Bila je strašna noč. Zunaj je divjal takšen vihur, kakor To je divja gos!« jc stnrka poučila Ančko, ko si je ogledala ptico od blizu. 'Gotovo si je rcvic.1 nekje ranila porotnico, pa sc je morala spustiti na zemljo: ko jc s svojimi tovarišicami letela čez nošo hišo.« Stopila jc k ptici in jo hotela prijeti. Go* pa sc jc obupno branila in vriščala, kakor da ji gre. z«i življenje in smrt. Hclc po dolgem trudu se jc stari Marjeti posrečilo divjo gos ukrotiti in jo spraviti v bližnjo drvarnico, kjer je začela hlastno zobati podarjeno krmo. Ko sc je vrnil očka domov, jc Ančki pojasnil, da je ujeta ptica mlada goeka iz družine potujočih divjih gosi, ki sc pozimi spustijo na jezera in močvirja, pomladi pa se spet vrnejo v južne kraje. Vrijščanje, ki ga je bila slišala ponoči, je povzročila takšna jata gosi, ki je priplula iz. daljnih krajev. Ančka je bila gosi na vso moč vesela. Skrbno jo je pitala in mnogo ur jc preživela v njeni družbi. Tudi gos se je s časom tako privadila svoje mlade prijateljice, da jc bila Ančka prepričana, dn bo /a vedno ostala pri njej. Toda bridko sc jo zmotila. Ko jc začel kopneti sneg in se je bližala pomlad, je divja gos postala čudno nemirna. V njej se je zbudil potovalni nagon, in domtožjc po tovarišicah jc postajalo z vsakim dnem večje. Visoko jc stcznlu vrat. ko so prve jate divjih gosi jadrale mimo, ter dvigala desno perot; leva perot ji šc vedno ni bila povsem zaceljena in zdrava. Ančke se je polastila tesnobna slutnja, da se bo morala nekega dne ločiti od svoje drage, ljube prijateljice. Podvojila je svojo skrb in jo pitala z. vedno boljšimi rečmi, da bi jo pridržalo. Pa je bilo vse zaman. Potovalni nagon divje gosi jc bil večji od njene hvaležnosti in ljube zni do Ančke. Ko jc nekega dne spet jata divjih gesi letela nad hišo, jc gos divjeradostno zavriščalu iri z obupno odločnostjo skušala dviniti obe porotnice. In se ji je to slednjič tudi posrečilo. Veselemu vrisku podoben glas se ji jc izvil iz grla. Dvignila se je visoko v zrak ter sc pridružila potujoči juti. Ančka je izte-govala roke za n jo, jo prosila, rotila, naj ostane, pa vse skupaj ni nič pomagale: gosi ni bilo nikoli več nazaj... Dežela Narobesvet Vesela zamorska pravljica Ko je minister Praznoslamomlatež izginil za bližnjim oglom, jo je Tonček hotel jadrno popihali s praga palače kralja Prismodavza, pa je v tem hipu še bolj široko zazijal: naproti mu je pridrvel možiček. ki ie imel kakor sod okrogel trebu ček. vrhu glave pa luknjo, iz katere jc štrlela slaina. »Kdo pa ste vi?« ga jc pobaral Tonček. »Jaz?« se je začudil možiček. »Glej ga «paka, takšnega vprašanja mi pa doslej šc nihče ni zastavil! Ne vem. kaj sem, samo to vem, da nekaj sem. Čakaj, čakaj, se bom takoj spomnil!« In je možiček potopil brado v dlani in začel napeto premišljevati, čez nekaj časa je žalostno odkimal z glavo in dejal: »Ne morem sc spomniti in se ne morem. Vrag vedi res. kaj sem!« »Morda ste tudi vi kakšen minister kralja Pri smodavza?« mu jc Tonček hotel osvežiti spomin. Možiček ga je svello pogledal in veselo poskočil od tal: »Lej ga spaka, ti si tni pa bister dečko! Le kako si mogel uganiti? Seveda sem minister kralja Prismodavza. kaj pa drugega! Hvala ti. dečko, da si me soomnil.« »Kako ie pa vam ime?« ga jc vprašal Tonček Poskakonček. »Meni? Vidiš ga, lo sem tudi pozabil.« »Prvi minister, ki sc tni je predstavil, se imenuje Praznoslamomlatež, vi ste i?a inorda minister Odprtoglavcž, ko imate luknjo na glavi?« je dejal Tonček. »Fant, ii si mi pa tič!« ie navdušeno vzkliknil možiček in ga pogledal z velikim spoštovanjem. :u občudovanjem. >Vse uganeš, te-le-te. le kie si se vzel? Taki-le modrijani v deželi Narobesvet ne padajo z neba!« -No, gospod minister Odprtoodavež, vašega imena pa res ni bilo bogve kako težko uganiti,« je skromno dejal Tonček in izvlekel iz možičkovc glave dolgo slamo >če iina kdo tako odprlo "lavo kakor vi. se pač drugače ne more imenovati Pri nas takšne ljudi, ki so odorte glave, silno obrajlaino!« »Ali res?« se je zavzel možiček in silno počaščenega se je čutil nad lo »polivalo«. >0 da. odprle glave sem pa vedno bil in vedno bom, hvala Bogu in sreča iunaška! Ampak fant. ker si (ako moder in učen, mi pomagaj nekaj |rt>i?kati.« »Kaj pa?« jc bil radoveden Tonček. Pamet sem izgubil, pamet,« ie žalostno zategnil možiček Tri dni jo žc iščem vse|)ovsod, pa je nc najdem.« »I, kaj boste painet iskali, gospod minister Odprtoglavež.« ga jc potolažil Tonček -saj ic imate že itak preveč. Kar iz glave vain štrli!« Minister Odprtoglavež ie potipal Inkmo na glavi in ko je otipal na njej slamnate bilke, se mu jc obraz razlezel v silnem zadovoljstvu »Hu. saj res, še la mi uhaja iz glave, toliko jo imam Fant povedal si mi, kaj sem, kako mi jc itne in še pamet si ini pomagal poiskati velikanske zasluge si si pridobil za deželo Narobesvet. Kakšno plačilo zahtevaš? Vse, kar želiš, ti dam.« »Pečeno piško tni dajte, lačen sem že izostal.« je zaprosil Tonček. »Pečeno piško?« ie široko zazijal možiček. — Kakšna pošast рд je lo? Šc nikoli nisem kaj tr.kega slišal. Pri nas poznamo samo pečeno oglje — sapra-dimiš, lo jc imenitni jed!« Na te besede ie možiček glasno zacmokal z jezikom in se polr pl'al ix> okroglem trebuhu. »Pečenega oglja dobiš, kolikor hočeš.« •Pojdite se solit s pečenim ogbem!« se je razjezil Tonček in pokazal presenečenemu ministru Odprloglavežu hrbet. Krenil je proti inestu. a komaj je napravil deset korakov, je zaslišal za seboj oster glas: Stoj!< Tonček sc Je ozrl in zagledal kraljevega čuvaja, ki je stal na pragu in tako grozno migal z dolgimi brki, da ga je knr zona oblila. Sntisli! se ie v tek, kraljev čuvaj pa je zagrabil svoje noge in jih dal pod pazduho, da lu mogel hitreje leči za njim. In je brez nog res tako bliskovito tekel, da jc Tončka dotekel. preden jc utegnil sleti do pet Prijel ga jc za nos iu zakričal: »Brž nazaj h kralju! Čakaj, čakaj, ;,e en lonček medu boš moral polizati za kazen, ker si hotel pobegniti. kaion!« »O, tisto pa kar rad,* je bil Tonček kar koj pripravljen In odrinila sta naz.ii v kraljevo palačo. Čuvaj ga je gnal pred kralja in zraven kraljn je sedela prelepa njegova hčerka kraljična. ki je bila tako mila in zala. da Tonček takšne lepole še ni videl žive dni. Je imela krasotica na glavi namesto las kakor sneg belo plešo, na nosu kakor jabolko debelo bradavico, pod nosom rjave brke roke nežne in majhne kakor lopate, za vsakim nohtom pol kile umazanije iu še škrbasta in grbasta ic bila povrhu — pa recilc potem, če ni bila v resnici krasna de klica, ta kraliična v deželi Narobesvet! Kralj je Tončka ostro pogledal in zagritiel nad njiim Uiti si nam hotel? Se drugo kazen bi ti na ložil, pa sem usmiljenega srca iu te zalo raje obdarim. Takšen imeniten godec, kakor si ti, zasluži, da postane naslednik mojega kraljestva. Oglej si mojo hčerko, kraljično Mladojulro in povej: ali ni lepa kakor lotosov cvet?« »O, šc mnogo bolj!« je dejal Tonček, v srcu pa mu je bilo, da bi se na ves glas zagrohotal.». »Dobro si povedal,« ga je pohvalil kralj Prismodavz. In ker si (ako dobro povedal, ti hčerko Mladojutro dani za ženo. Kralj postaneš namesto mene, jaz sem se že naveličal vladati, kajti je silno naporno in odgovornosti polno delo (o.« Tonček se je zgrozil. Takole strašilo, ki je vsemu prej podobno ko človeškemu bitju, naj vzame za ženo? Brr, saj veš, kako! Potem pa že raje ostanem reven kinelski fant v deželi domači kakor kralj v deželi Narobesvet... Tako si je mislil na lihem, na glas pa je dejal: »Prevelika je milost, s katero mc hočeš počastiti, 0 kralj! Saj nisem vreden tolikšne dobrote. In .. da li odkrito ]>ovem: ne upam si vladati tako velike dežele, kakor je dežela Narobesvet. Premlad sem še za to.« >E, kaj boš premlad!« ga je dobrohotno zavrnil kralj Prismodavz. »Jaz sem začel vladati, ko nu je bilo komaj dve leti in sem vladal modro in pravično, da nikoli tega. Torej boš znal tudi ti. ki si že dokaj starejši.« »Ne. ne, kralj, res si ne upam,« se je branil 1 onček. »Kraljično dobiš za ženo in namesto mene boš vladal deželo Narobesvet — pa mir besedi!« je odločno zamahnil z roko kralj Prismodavz. vOjojmene, vse drugo, samo (ega nikar!« se je izvijal Tonček. Tedaj je slopila prelepa kraljeva hčerka Mladojutro s prestola, pomolila lopataste roke Tončku pod nos in zakričala: »Kaj? Šc branil se me boš? Mene, ki sem najlepša kraljična. kar jih premore svet? Takšne zale bradavice nima na nosu niti hčerka liudožrskega poglavarja Romrotnoomtidralalijahons^ridedidelčin-darašabiminbom. kal'or jo imam jaz! Ali si slep, da le ne omami tolikšna lepota?« »Saj si res zala,« je v strahu jecbal Tonček, »ampak saj ne mislim ostali v deželi Narobesvet. Joi. v kakšnih skrbeh mora že biti mama, ko me toliko časa ni domov. Kralj Prismodavz, dovoli mi, da se vrnem domov!« »L kako na misliš priti nazaj v svojo deželo?« se je zarežal kralj Prismodavz. »Tudi če ti dovolim, ne moreš nazaj!« »Ojoj prejoj,« je začel milo tarnati Tonček, »pa kaj naj delam tu pri vas? Nazaj pojdem, če tudi peš! Bom že našel pravo pot.« »Nikamor mi nc pojdeš!« ie trdo dejal kralj. »Tu ostaneš, pa mirna Bosna. Vprašam te torej še enkrat: ali hočeš vzeti kraljično za ženo in postati kralj dežele Narobesvet?« »Nočem!« je zakričal Tonček med solzami in srdilo zacepetal z nogami. »Kakšna predrznost!« je zapihala kraljična Mla-doiutro. Očka. naloži (rmoglavcu najhujšo kazen, ki jo pozna dežeh Narobesvet!« Kralj Prismodavz je zaploska' z vsemi desetimi rokami naenkrat in v dvorano so privihrali trii e pobesneli kuharji in vsak je imel v rokah velik lonec. Prvi je imel v loncu med, drugi mleko, tretji velik pehtranov štrukelj. »Za svojo nepokorščino boš moral okusiti uaj-grozovitejšo kazen!« je zarohnel kralj Prismodavz nad Tončkom. »V treh dneh moraš polizati, popili in pojesti vse. kar je v teh loncih Kuharii. zaprite kaiona v jedilno shrambo — tam naj se pokori z< svojo neposlušnost!« Iu kuharji so zgrabili Tončka in ga odvedli v jedilno shrambo. Jedilna shramba je v deželi Narobesvet najhujša ječa za zločince... (Dalje prili. nedeljo.) Hud boj z volkom Neki kmet v Srbiji je vsnko zimo nastavljal zajcem in lisicam po gozdu železne pasti. Vsako jutro je pošiljal svojega sina po ulovljeni plen. Nekega dne jc dečko spet šel gledat. če se je kakšen zajec alt lisica ujela v past. Strašno se jc začudil ko jc videl, dn pasti ni nikjer. V globokem snegu je zapazil sledove volčjih tac. Takoj je vedel, do sc jc v železno pust ujel volk. ki je past (hIiicscI s seboj. Odbite! jc za sledjo v gozd. Tum jc že od daleč zaslišal volku, ki je strahovito tulil. Zver je z. zadnjo nogo zašla \ železno past in tulila od bolečine. Ko je volk zagledal dečka, se jc takoj pognal vanj. Dečko pa • i .seveda ni čakal, nego jc bežal, каг so ga nesle noge. Volk pa jc bil urnejSi, čeprav je imel eno nogo v železnih kleščah. Ko jc dečko videl, da mu je volk že čisto blizu, ie začel kričati na ves plns,- Mirtvi mami Oj, zvonovi, le zvonite! Svet naj bridko vest izve: moji zlati, dobri mami ne utripa več srce. V rakev so jo položili, s cvetjem okrasili jo, sveče ji v spomin prižgali, s solzami oblili jo. V zemljo je grobar izkopal tiho, hladno jamico, vanjo moj zaklad najdražji so zagrebli — mamico. Vse dni je trpelo zame to izmučeno telo — Silaj do kraja odpočilo v miru bo se pod zemljo... Carjev plašč lluski car Aleksander 1. se je zelo rad sprehajal brez spremstva. Ko se je nekega dne spet sam sprehajal po ulicah glavnega mesta Petrc-grada, ga je nenadoma ujela huda ploha. Po-mignil je nekemu izvoščku, ki je stal s svojo kočijo ob cesti, ter mu zapovedal, naj ga odpelje proti zimski palači. Kočijaž, ki je bil že zelo star, mu je prijazno pokimal: »Že prav, očka, že!« Car se je nasmehnil domačim besedam, pa je molčal. Ko eta se bližala zimski palači, je nastalo med čuvaji vrvenje in kakor bi trenil, so se vsi postavili v vrsto in začeli pozdravljati carja. Voznik je začudeno zmajal z glavo, potem pa je modro dejal: »Ti gotovo čakajo carja, kaj mislite, očka?« »Seveda,« je prikimal Car, »prav gotovo pozdravljajo carja!« Kinalu nato stu obstala pri stranskem vhodu v carjevo palačo. Car je hotel izstopiti, pa je zapazil, da nima s seboj denarja, da bi voznika plačal. Dejal mu je: »Počakaj malo, moj sluga ti takoj prinese denar!« Voznik pa se jc prekanjeno zarežal: »Hej, očka, tako se pa niemo zmenili! Že večkrat so me častniki speljali na led. Nak, ne dam se več! Očka, kar lepo pustite vaš plašč toliko časa v vozu, da prinese sluga denar!« Car se je nasmehnil in se ni prav nič upiral. Odložil je plašč, ga izročil vozniku, potem pa je odhajajoč dejal: »Dobro torej! Obdrži si plašč, dokler ne prinese sluga denar.« Voznik je vzel plašč, se zadovoljno zarežal in privlekel iz žepa steklenico. Krepko je potegnil parkrat iz nje, kakor da se hoče poplačati za svojo prekanjenost in previdnost. Komaj jo je spet potlačil v žep, je pristopil carjev sluga. Hotel mu je izročiti 25 rubljev in vzeti carjev plašč. ;t »Ne, očka,« ga je prehitel voznik in mu iztrgal plašč iz rok, »ne dam ве кат takole Osle-paritil Plašč je vrede.i več ko 25 rubljev. Meni se vse tako zdi, da hočeš prav poefeni priti do dragocenega plašča. Pokliči častnika, ki se je vozil z menoj! Samo njemu izročim plašč.« V tem nipu je prihitel carjev osebni sluga. Pojasnil je presenečenemu vozniku, da je vozil samega carja v kočiji, ter mu ukazal, naj mu izioči plašč. Obenem jc pokazal okno palače, kjer je stal car Aleksander in veselo opazoval ves prizor. Voznik ee je najprej hudo prestrašil, potem pa si je mislil: »Car gori, car doli — petindvajset rubljev je še premalo za carja, ki ima mili-I jonc!« In je pograbil rublje, vrgel slugi carjev plašč in jo hitro odkuril s svojo kočijo nazaj na cesto... Debeli Nikolini Na Saksonskem «jr za kralja Avgust« ГП. /ivcl pevec, ki mu je bilo ime Nikolini in je bil silno debel. \ širino ga je bilo skorajda več ko v višino. Kar izmerite ga, pu boste videli! Na navadnem stolu debeluhov sploh tli mogel ec-deti iu tudi Kočija sc jc udrla pod njim, čc ni hila prav posebno trdnu. Ko jc Nikolini umrl, ga niso mogli odpeljati na pokopališče lia navadnem mrtvaškem vozu. Narediti so morali zan j posebno krsto, ki so jo z njegovim truplom položili nu močan tovorni voz. — Neki manjši mož ki je podedoval za Nikolinijem njegove hlače, si jc napravil iz njih celo obleke., .ahko si torej predstavljate, kako debel jc bil! Naš Trebušnik, кј ga jc pisatelj Mlukar tako imenitno opisal v Mohorjevih knjigah, jc bil prot: temu dcbeluharju pravi euhcc. Volk mc bo požrl! Pomagajte! Pomagajte!« Dečkovo vpitje je slišal njegov brat, ki jc fital na dvorišču preti hišo. Urez orožja jc planil i bratu na pomoč. Ko jc prihitel bliže, jc videl, kako se brat obupno prizadeva, da bi se otresel : volka. Zato je tudi on začel nn vse grlo klicati I na pomoč. Besna zver jc tedaj izpustila brata I in planila proti njemu. Tetlaj sta kričala na po- I moč oba. Njuno kričanje je zaslišal stric Jure. ; Pridrvel jc s puško iz hiše, pa si ni upal streljati, ker se jc bal. d.i zadene enega od dečkov, i Volk je tedaj planil proti njemu in kmet je nastavil puško ter ga ustrelil. Dečka sla nezavestna obležala \ snegu. I\. sreči volk ni imel več zob. ker si jih je polomil, ko je grizel past, ! Dečka sla zaradi tega odnesla lc lažje poškodbe iz boja l volkom. DELAVSKI VESTNIK Revizija socialne zakonodaje Od časa do časa so pojavljajo v javnosti predlogi za revizijo naše socialne zakonodaje. Ti predlogi prihajajo večinoma iz ile-lodfijalskih krogov, odnosno od institucij, 1:1 v prvi vrsti branijo delodajalske interese. Danes prinašamo nekaj misli o reviziji naše socialno zakonodaje, ki jih je izrazil v svojem referatu na zborovanju Obrtne zbornice v Belgradu g. Markovič Vlado. Iz tega bomo spoznali mišljenje enegu dela naših delodajalcev in moremo tudi sklepati kaj nas čaka in kakšna je našu dolžnost. G. Markovič je pričel referat z običajnim uvodom, da se je rodila naša socialna zakonodaja v nenormalnih in kaotičnih razmerah in da zato ne odgovarja stanju našega narodnega gospodarstva ter tudi ne ustreza kulturnemu razvoju našega naroda. Glede zakona o zavarovanju delavcev pravi g. Markovič, da obstoja njegova glavna napaka v tem, ker priznava prevelike podpore, ki so večje, kot v mnogih civiliziranejših državah. Kot primer navaja nezgodne rente, ki znašajo 100 do 150% (kar pa ni res, kor znaša najvišja renta 133 ^љ; tako visoko rento uživata na področju ljubljanskega Okrožnega uradu samo dve osebi). Dalje očita g. Markovič zakonu o zavarovanju delavcev preveliko liberalnost, zato so mogoče, pravi, kar največje zlorabe. On trdi, da obstojajo okraji, kjer se skoraj vsi V nezgodnem zavarovanju predlaga g. Markovič zamenjavo sedanjega sistema kapitalnega pokritja z dokladnim sistemom, s čimer hi bilo našim delodajalcem vsaj za 15 let poinagauo. Kaj bi bilo potem z nezgodnimi rentami, tega ne pove. V bolniškem zavarovanju predlaga g-Markovič podaljšanje karončnih rokov in znižanje podpor. Posebno ostro pa se obrača g. Markovič zoper določila zakona o zaščiti delavcev, o katerih pravi, da ovirajo napredek in celo uničujejo konkurenčne zmožnosti našega narodnega gospodarstva. Predvsem zahteva, da se odpravi glasovanje delavstva o tem, ali naj se delovni čas podaljšu aH ne. Ta odredba je — mimogrede povedano — itak samo na papirju. Dalje zahteva, da se odpravi določilo o 50% povišku za nadure. Pravi, da bi 25% povišek popolnoma zado"' ~'ral. G. Markovič je sploh proti vsakemu glasovanju v podjetjih. Delavec nnj dela — to je dovolj zanj in naj bo s to pravico kar zadovoljen. Glede nedeljskega odmora, ki mora trajati 36 ur oz. 60 ur, kadar sta dva praznika, predlaga znižanje na 24 oziroma 48 ur. Poleg drugih predlogov za revizijo je treba omeniti še tega, da naj se porodnicam ZENA IN DOM j katoliško žensko gibanje? Vse ženstvo in vse žensko gibanje na svetu druži danes zahteva, dn se prizna ženi človeška osebnost ter vse dolžnosti in pravice, ki izvirajo iz nje. Dalje jc vsemu ženskemu gibanju na svetil skupna socialna misel, ki ima v žen-stvu naravnega zaveznika in pobornika; kar so storile žene na socialnem poprišču, daje njihovi prvi, temeljni zahtevi najlepše opravičilo. Vsem ženam je skupim volja, du sodelujejo pri kulturnem snovanju vsaka svojega naroda, katerega neločljivi, sestavni del se čutijo in so. Enako druži vse žene mirovna misel, dasi je pod skrajno nacionalističnimi režimi (Nemčija!) ne sinejo tako vidno nuglnšuti. Najsi pa je še toliko skupnega, kar veže vse žene na svetu, je vendarle povsem naravno in pravilno, da sc žensko gibanje nc razvija pod eno samo skupno zastavo, marveč sc deli v tri glavne tabore: svobodomiselno (meščansko), marksistično - socialistično in katoliško. Ženstvo se torej loči po svetovnem nazoru. Drugače biti ne more, ker sc po svetovnem nazoru ločijo najbistvenejše vrednote človeškega življenja in stremljenja, loči vrednotenje človeka samega. Kakor je treba priznati meščanskemu ženskemu gibanju, da je nu splošno etično vedno visoko stalo, so se javljale v njem vendarle vedno skrajne struje, ki so zavzemale in šc zavzemajo v marsikaterem vprašanju stališče, ki ga zavestna katoliška žena nikdar sprejeti ne more. To so predvsem vprašanja, ki se tičejo zakonu: ločljiv ali neločljiv zakon, odprava plodu, nezakonsko materinstvu. Tu gre meščansko in socialistično ženstvo skupaj — saj je verski nazor, ki tu nedvoumno in brezkompromisno določa stališče, obema tuj. \ boju za nedotakljivost in svetost zakona iu materinstva stoji katoliško ženstvo samo. Isto velja glede nravnili načel v umetnosti in javnem življenju vobče. To pa ravno daje katoliškemu ženskemu gibanju največji pomen. Katoliško ženstvo je poklicano, da brani dostojanstvo žene in tisto višino družine in materinstvu. ki ga zagotavlja cdinole krščanska nravnost, krščanski zakon. Brani, ee treba, proti vsemu svetli, tudi proti delu ženstva samega. Katoliško ženstvo je poklicano, dn vodi boj za nravne vrednoto v kulturnem življenju, za ohranitev prave, resnične narodne kulture, ki jc slovenska i u katoliška vsa, kolikor je jc — rodio na otroci — delavski in kinetski račun socialnega zavarovanja. Predlaga sledeče spremembe: Spremeni naj se dosedanji način prijav in odjav ter naj se namesto tega uvedejo k ijižice, v katere bi — brez plačilnih nalogov — lepil delodajalec posebne znamke. S to knjižico bi se delavec legitimiral pri zdravniku, pri uradu i. t. d. Kako bi se izvajalo uspešno nadzorstvo glede rednega plačevanja prispevkov, ni povedal. Ker bi morali delodajalci kupovati znamke naprej, bi Okrožnim uradom — pravi g. Markovič — ne bilo treba terjati velikih vsot, ki jih sedaj dolgujejo delodajalci, ampak bi kupnine za znamke cclo presegale redne prispevke in bi bil urad na dobičku za obresti od teh presežkov. skrajša njihova zaščitna doba od 2 mesecev pred porodom na 1 mesec in od 2 mesecev po porodu na 6 tednov. Važen jc tudi ta predlog, da naj se prispevek za Delavsko zbornico ne plačuje preko delodajalcev in Okrožnih uradov, ampak naj delavsko organizacije same skrbe za pobiranje tega prispevka. Predlogov za spremembo določil o borzah delu in o inšpekciji dela niti ne omenjamo. Tudi ti predlogi imajo namen še poslabšati že itak težko stanje našega delavstva v ... Potrebno je, da smo budni čuvarji našin pravic. 0(1 delavskih zbornic pa pričakujemo, da bodo — kot naše zakonite zastopnice — zastavile ves svoj vpliv, da se ne uresničijo ti nazadnjaški načrti. Današnji človek Dane« v času tehničnih iznajdb in naprav je človeku uspelo, da je s pomočjo najmodernejših prometnih sredstev zagospodaril vsej zemeljski obli. Človek je prodrl in odkril najgloblje v skrivnosti prirode. Neizmerna, nevi-dezno neskončna pota zvezdnih teles meri z največjo nutančnostjo, telita jim težo, zasleduje njih sestav. Na zemlji in pod zemljo rešuje najtežje uganke. Do najenostavnejših prvin razkraja stvari in zasleduje njih spojitve; uspehe svojega truda pu uporablja v liebrojnili iznajdbah, ki preobražajo svet. Človeku res ni nič več pretežkega; vse izve, vse premaga. Človeštvo je res napredovalo v vseh ozirili, toda ta napredek človeštvu ni prinesel miru, zadovoljstva i,n sreče, ker tu gigantski napredek je človeka le zasužnjil. Človek je hotel, da postane gospodar — a postal je suženj. Moderna industrija, današnje tvornice — v katerih milijoni delovnih rok služijo svoj boren kruli — ustvarjajo moderno suženjstvo, ki je hujše od starega rimskega suženjstva. Nekoč je bii človek suženj človeka, danes je suženj stroja. Stroj je delavcu vzel in izpil telo in dušo, izpil mu je vse življenjske sokove in mu uničil vso življenjsko energijo. Zuradi tega ni čudno, če so ljudje postali stroji brez duše in nesposobni za vsako duševno udejsivovanje. Teži ka sedanja doba ubija delavčevo dušo, pritiska ga nu ramenih in tlači ga k tlom. Huda borba za obstanek je delež današnjega človeka, ki se bori za sebe in za svoje drage. Življenje človeka je borba ljubezni in pravice, borba resnico in laži, kreposti in grehu. V resnici je človeško življenje večna borba in veličastna pesem, ker člc-eško življenje jc borba duha in materije in ne zgolj borba za obstanek. Človek se bori tudi za višje stvari — zu ideje. .Nekateri moderni pisatelji hočejo v svojih delih |x>kazati, da je človek le neka višje razvita žival, ki ima na svojo nesrečo tudi razum in svobodno voljo. Gotovo jc, če so dognali »nekateri«, ki jim pamet škoduje, d« smo le živali, pač ni čudno, tla se z nami tudi gospodarsko tako postopa kakor z živalmi. Ti moderni pisatelji ne poznajo človeškega dostojanstva. ker so ponižali človeka do navadile živali. — Moderni ljudje nimajo nobenega smislu /.a kaj pametnega ali za kuj svetega. Religija, dušu, Bog zu nje ne obstojajo. V njihovih domovih Bog nima prostora. Vrgli so ga iz svojih domov, ker so ga vrgli iz svojih src. Srce modernega človeku jc polno nemira, išče mir pa ga no najde, ker ga pač ne zna iskati. Ker jc j»ot modernih ljudi kriva, zato ne najdejo onega, kar bi jih naročilo in kur želijo. Organiziraj se! Mislimo, tridesetletnem vztrajnem boju se jc uvedel načelno v vseli industrijskih državah 8-urni delavnik. Toda vsled velikanskega napredka tehnike je 8-urni delovnik že /davnaj predolg. Vsi gospodarstveniki in sociologi — tudi kapitalistično usmerjeni — so si na jasnem, du vseli brezposelnih delavcev ne bo mogoče nikoli zajmsliti. tudi če bi se gospodarstvo izdatno in močno izboljšalo. Ne bilo bi dela zu vse delovne moči in sile, nc bilo bi za vso delavce in njihove družine kruha. Zato je pu utemeljena zahteva, do naj se delovni čas skrajša vsaj nu 40 ur na teden, kar bi tedensko znašalo ravno en dan manj 8-umega dela. Toda ta zahteva je preskromno, ker bi j samo z.a kratko dobo nekaj zalegla. Prišla bo 1 gotovo spet nujna potreba, da se delovni čas ! ponovno skrajša. Uvedba 40-urnik« bi bilo vsaj nekaj in če bi se zboljšalo še gospodarstvo, bi oboje resnično pomenilo izboljšanje socialnih razmer, ki danes postajajo žc obupne. Zahteva suma in lurli želja je nekaj, potrebna jc pa tudi borba, j da se 6-urni delovnik uzakoni in tako povsod uvede. Naloga delavskih organizacij je. da se bo ta zakon tudi izvajal, kajti tudi danes se ! še dogaja, dn jc v naši državi še veliko obra- j : tov, v katerih delavci delajo po 12 ali tudi več I ur na dan, pa čeprav imamo pri nas 8-lirnik j že zdavnaj uzakonjen. Njihova dolžnmt je, tla se žc zaradi brezposelnih tovarišev bore brezobzirno proti tem ncrlostatkoin. Čc se bo delovni ča.s skrajšal, se bo brezposelnim nudila izdatna pomoč'. Kajti, če si v sedanji krizi delavstvo tc zahtete ne bi priborilo in bi gospodarsko kriza pozneje odnehala, bi bila tn borba velik > težja in bi bilo še več nerazumevanja kot ga je danes. Borba jc nujna, ker je golovo in jasno, da vseh delovnih moči tudi v najboljših časih nc bi mogli zaposliti. Vsak ima po božji postavi pravico do kruha in življenja in č" mu ga človeška družba ne daje. jc to krivica. In to krivico je treba |K>prnviti, pa na svetu nc bo ne duhovne rev-\ ščine in ne godrnjanja, upiranja in ne»n«lnvolj-j stva. Delajmo tako. kakor smo sc odločili — ' pa bomo storili svojo dolž.noet. Ravnanje s stvarmi Vsaka oblikovana stvar, predmet, orodje ima nekako dušo, nekako življenje, nekako individualnost, ki mu jo je vdahnil oblikovalec in jo tako šele usposobil za neko določeno službo. Zalo je treba tudi s stvarmi ravnati obzirno, dejali bi spoštljivo, računati z njihovimi posebnostmi in jih tako podpirati v njihovi službi. Če ravnamo nasprotno in delamo predmetom surovo silo, jih okvarimo, onesposobimo za službo in sebi ali bližnjemu jiri-zadenemo neprilike in škodo. Tako početje je za umno bitje nesmiselno in če pogledamo globlje, tudi nenravno. Koliko vrednot se iz vneniurnosli, nevednosti, brezobzirnosti nasproti stvarem ugonablja jio naših gospodinjstvih! Obleka, perilo, obutev, tla, peči, posoda, ključavnice, orodje — vse nosi znake nezmiselnega, napačnega ravnanja. Vsak predmet je njegov oblikovalec priredil tako, da bi dobro in lagodno služil čini dlje. Seveda pa je treba dobro I poznati vse lastnosti in bistvo predmeta, poznali vse prijeme in pravilno postopanje z njim. Za pametnega, umnega človeka jc to ob sebi umevno in bo zanj pri vsaki reči prv»i slvar, da jo dobro spozna in se nauči sam ali po drugih pravega ravnanja z n jo. Brezglav, lahkomiseln človek pa ravna j in lomasti z vsem kakor bi slona spustil v skladišče stekla ali porcelana. V gospodinjstvih, po stanovanjskih hišah je na prvi pogled očito, ali ima gospodinja — gospodar — stanovalci zmisel za stvari ali ne. Ponekod lep red, vse snažno, vse celo, vse v dobrem stanju; drugod pa ravno nasprotno: vse razmetano, tu leži to, ondi ono, vse zanemarjeno, vse nesnažno, pokvarjeno, uničeno. Kjer se ravna tako s stvarmi, tam tudi v čisto človeškem ne more bili vse v redu. Pravilno, zmlselno ravnanje s stvarmi je bistvo velikega dela gospodinjskega pouka; in tn pouk bi se moral razširiti še na vse tehnične in sploh prav vse naprave in predmete v gospodinjstvu, hiši in na vrhi. Matere naj tiče otroke od zgodnje mladosti lepo, obzirno, skrbno in zmiselno ravnati s predmeti. Opozore naj jih, kako so tudi mrtve stvari za tako ravnanje hvaležne, a kako neizprosno nas v nasprotnem primeru kaznujejo: pokvarijo se ali pa docela propadejo, a škodo, seve. nosimo sami. Mednarodni kongres za Bolj ko se zapleta svetovno gospodarstvo, težje ko postajajo razmere — viduejiša postaja važnost gospodinjske panoge iu gospodinjskega znanja. To se med drugim očituje v mednarodnih kongresih za gospodinjski pouk. katerih zadnji, to je četrti, se je vršil v Rinili. 1'eti kongres pa se bo vršil letos od 22. do 26. avgustu v Berlinu. V Nemčiji so klasična tla gospodinjskega napredka in gospodinjs'ko-na-učnili ustanov ter jo v tem pogledu prekaša pač samo Amerika. V Nemčiji imajo močne gospodinjske organizacije in visoko razvito gospodinjsko šolstvo, ki jc točno opredeljeno na eni strani za mestne, na drugi pa za kmetske razmere in potrebe. Nekaj čisto novega je »prostovoljna ženska delovna služIm« — akademska in druga ženska mestna mladina hodi na neplačano sezonsko delo nu kmete ali opravljat gospodinjstvo v tabore moške mladine — in pa pripravljajoče se »žensko službeno leto«, ki sc bo istotako odigravalo na poprišču gosjio-(linjskega dela in pouku. Razen tega so v Nemčiji uvedli tudi žc kmetsko leto zu mladino osnovnih šol«, ki ima namen, da poveže vso mladino brez razlike z. domačo grudo in jo seznani .s kmetskim gospodarstvom in gospodinjstvom. Za časa kongresa prirede tudi veliko gospodinj, razstavo. Udeleženci kongresa bodo imeli torej kaj videti in proučevati in bi bilo želeti, da bi se s to priliko okoristili tudi Ju-goslovuni in posebno Slovenci. Kava je okusnoj$a, če dodamo zmleti bobovi kavi zrncc soli. Dobro je tudi, če kavna zrna, predno jih zmeljemo. sogrejemo. Od leta 1813 odličen bel šifon Glavni znaki pomladne mode v,- "i-- .»гс« t- ^лт ШЖшШ Letošnja pomladna moda izrazito poudarja vitkost. Dvopoluu krilu se do kolen tesno opri-jeinljejo in šele nato razširijo, a padajo tudi od kolen mehko nizdoi. četverokotno v/.orčaste tkanine — ki so zelo moderne — se krojijo (ako, tla stoje četverokoti nu konici, torej po-ševno, kar poudarja vitko linijo. Pri letošnjih kostimih se vrhnja jopica tesno prilega životu, posebno tudi v pasu in bokih. Jopice so kratke, rcverji široki, ne več po moškem kroju, ovratniki ploski, dostikrat v obliki velike pentlje, ki so da odvzeti. Katne so sicer tod in lani še uuziiačcnc s kakim liašivoni, a ne več ravne, razširjene po moškem vzorcu, marveč mehko, žensko oblikovane; kimono in raglan sla zopet priljubljena kroja. Med tkaninami prevladujejo še vedno mehke, voljne volnonine. Med barvami zavzema modra v .vseli različicah glavno mesto: zraven zeleno, rjava pa robidnično rdeča. Slamniki se vračajo k normalne j šim obli-kum in ne čepe samo na eni strani glave; vendar je raznolikost skoraj neomejena, od gladkega klobučka brez krajcev do sijajnih široko-krnjuikov. Okrasje ostane slejkoprej zelo skromno in preprosto. Med drugim prinaša letošnja moda zopet tako priljubljene lahko panama slamnike — topot z. drznim peresom za trakom (Glej slikol) s črnim korenom Črni koren je med prikuhanii prava deli-katesa in ga nekateri cenijo bolj od beluša. Prizadeva pa veliko dela iu neprilike pri pripravljanju. če ga čistimo surovega. Kajti korenina postane rjava, predno jo ostrgamo, kar nc bi smela, iu nič ne pomaga potem oetovu kopeli. Enako nuni pri tem jxi rjave roke. Vsem tem neprilikani se izognemo, ako kuhamo črni koren \ oblicah in ga šele nato olupimo. Vre naj pol ure. Korenine ostanejo potem bele ko sneg in jih brez najmanjše težave olupimo ko n. pr. rdečo peso. Na ta način moremo uporabili tudi čisto drobne korenine. — Črni koren pripravljamo nu enake načine kakor beluše. Goveji juhi dodajmo med kuhanjem majhen .košček švicarskega sira, s čemer dobi po sobno izvrsten okus. Če katerokoli preprosto meso inaloe pretaknemo s sirom, postane nežno iti izvrstnega okusa. Prcmastnc gnjati nima vsak rad iu je občutljiv žclodcc tudi ne prenese. Zato obrežimo mast in jo preevrimo s svežini špehom; oboje da zelo okusno, krepko zabelo zu prikuuc, pečenke in podobne jedi. Limone in oranže mnogo pridohe na okumi in sočnosti, če jih hranilno v topli sobi. Inventurna prodaja zimskega blaga napol zastonj. Priložnostni nakup •v Trpinovem bazarju Maribor, Vetriniska ulica 15! ff SLOVENCEV" SVETOVALEC Naš domači zdravnik M. V. - L. Ozdravljenj jetike je možno tudi v drugi dobi bolezni. Na splošno dobite vpogled v to bolezen iu uspešnost zdravljenja v dr. Pebevčevi knjigi, ki jo je izdala Mohorjeva družba, podrobnosti pa vain razloži samo zdravnik, ki vas osebno preišče in kaj časa opazuje. Isti Jetičnega hiralca, ki nima nikakšnih sredstev, trajno oskrbeti? Poizvejte pri bližnjem proti-tuberkuloznem dispanzerju ali naravnost pri Osred nji protiluberkulozni ligi v Ljubljani, ki imata nalogo, da v takih primerih posredujeta in pomagata. Л. S. - S. Oddelek za nosne bolezni imata v Sloveniji dve bolnišnici, v Ljubljani in Mariboru, za vas pride v pošiev tudi klinika za take bolezni v Zagrebu. Laž.i primeri se zdravijo v ambulatorijih. hujši na oddelkih samih. S. K. - M. Samozdravljenje z elektriko rajši kar opustite, ko nimate pojina o bolezni nc prave priprave, saj se vam nudi vešča pomoč na šolski polikliniki ali v bolnišnici! H. K. - S. Nos po strani iu črne pikice na njem, ki se ne dajo opaziti na daljavo preko enega metra, vas vznemirjajo? Srečen človek, ki nima hujših tegob! Ce se še za te ne zmenite dosti ali nič, kar vam priporočam, smete biti pojiolnonia »zadovoljen Kranjec«. M. Ž. - Lj. Močno utripanje srca, ki zbuja priletno ženo iz spanja, je vendar zadeva tolike važnosti, da je točna ^zdravniška ugotovitev potrebna, ker jaz na daljo ne morem nič točnega vedeti. Moja domneva v vašem primeru meri v drugo smer; večkrat jc napenjanje v trebuhu vzrok srčnim motnjam zavoljo pritiska. F. T. - Lj. Jetika na ledvicah, ki da se javlja že osemnajst let z raznimi nevšečnostmi sečnega mehurja in ki da se v nosečnosti potuhneva, ni bržčas ne jetika ne druga bolezen ua obistih (ledvicah). Skrbna preiskava drobja v medenici, pregled mehurja in seča pojasni vašo bolezen, ki očitno ni nevarna in morda niti resna. F. K. - P. Tiščale na vodo, hud kašelj z bolečinami v prsih in povrh še nahod vas navdaja s skrbjo, če ni vse to izraz jetike Brez zdravniške preiskave je razprava vaše bolezni nemogoča; če imate vročino in se potite, pokličite zdravnika k sebi, ki ni tako daleč, če ni teh znakov, pojdimo k njemu. Ce tega, kar vam svetujem, ne morete ali ne marate, držite se vodil učenega moža, ki se zdravi v takih in enakih in sploh vseh boleznih kakor maček, ko oboli: poleti leži na soncu, pozimi za pečjo, ne je nič in ne pije nič, dokler ga bolezen ne popusti sama. A. K. - Lj. Vsako perilo se ne da prati v javnosti. Vašo zadevo najbolje in zadovoljivo razreši zdravnik, ki ga določi dvomeča stran in ki po ugotovitvi dejanskega položaja pove in utemelji svoje mnenje — na šest oči in ušes. Vse drugo je prazno pričkanje! R. C. - Z. Želodčni poniz (ali pogrez ali used) je zadeva prav jnosebne vrste in skoraj da nikoli samostojna bolezen, navadno postranska iu drugotna pojava najrazličnejših važnih in nevažnih prememb v truplu. V vašein primeru mi je težko kaj reči, ko ne vem, zakaj vatn je trebalo rentgenološke ugotovitve želodčnega stanja, tudi ne |3oročate o morebitnih sedanjih želodčnih motenjih. Zavoljo želodčne lege same se vain ni treba vznemirjati, da le želodec opravlja svoje jx>sle povolino, če jih ne, treba se zadeve lotiti od te strani. Močno se bojim, da se vam bo godilo, kakor nekemu meni znanemu mladeniču. ki setn mu jxi večmesečnem prizadevanju spravil želodec in prebavila v zadovoljivo stanje, da ie lahko vse jedel brez težav in se lepo zredil, a je jx> nesreči padel v roke nekomu, ki mu je predočil, da ima želodec pod popkom. To odkritje je vplivalo na .mojega znanca tako porazno, da zelo dvomim o njegovem ozdravljenju v doglednem času. Prebirajte ta moj odgovor tri mesece vsak dan, na tešče in |x> večerji. Zato sem zapisal iz početka, da je vaša bolezen prav posebne vrste, namreč živčno-duševne narave. T. V. - T. Mlada mati, ki je bila kot dekle krepka, a zdaj kot žena hira, nosečnosti jo sicer popravljajo, a otroci čezdalje bolj izčrpljajo. kaj naj naj)ravi, da se ustavi očitno [propadanje? Tudi mož bi vas rad imel takšno, kakršno vas je vzel. Zelo umevno vjjrašanje, a odgovor je sila težak, ko vas prav za prav nič ne jxiznam. Iz vašega pisina posnemam, da ste se jioročila morda premlada, da imate preveč dela, ko ste v hiši »za vse sama«; zaporednost otrok se zdi jjravšna, tek vam je pa muhast. Najbolj vas mikajo mesnine. Brez temeljitega zdravniškega jjregleda plavajo vsi nasveti v zraku; |xiznati treba stanje vašega drobovja, preiskati treba vsekakor tudi seč, potem se da določiti primerna prehrana, sedanja je gotovo neprimerna, boljša je mlečna in rastlinska. Da se zbudi zdrav tek, je obilo lekarniških sredstev na razjx>lago, izmed domačih sinje po pravici čaj pelina in zlatega grmička (»tav-žentrože«). Prav je, da ne marale na svojo pest rabiti reklamnih sredstev (»hormonalili h biserov«, • Venerine maže« ali celo mehaničnih priprav za večanje prsi); kar vam treba umetnih jM-ifiomočkov, naj določi zdravnik! Ojx>zarjam vas še na važno okolnost. Ce vprašate katero lejx) okroglo Nemko, kaj jo redi, vam odgovori šaljivo: dobra čud. Mirna, t. j. |>otrpežljiva čud več zaleže ko najboljša in naj-obilnejša zabela! Ista. Občutljivost za prehlade in naklonjenost za goltna vnetja se bo dala s |)rimernitn in opreznim utrjevanjem v poletni dobi |x)lagoma odpraviti. Radi golta je tnorda potrebna tudi zdravniška jiomoč. A. B - C. Neduhe se bojte, ker »nedttha spravlja od kruha«. Po ravnem hodite lahko in celo nitro, hoja ludi majčkeno navkreber vam pa kar zapira sapo, prav tako, če nosite kaj težjega, hropete ko kovaški meh. Dvomim, da bi bila vaša bolezen prava nedulia (»napihnjena pljuča«) in domnevam tako na daleč, da vam ni v redu srce ali glavna žila ali pa da vam tišči kaj na sapnik, morda skrita golša ali kaj drugega. Zdravnik, ki vam je na razpolgo, bržčas sam razjx)zna dejansko stanje in določi zdravljenje; če je zadeva kako bolj zapletena, vas pošlje na rentgenski pregled. Jaz vam ne morem dati drugega sveta kakor da se čim prej potrudite k zdravniku. (Veseli me, da znajo naše starejše gospodinjske jTotnočnice pisati tako čedna, lepo in pravilno sestavljena pisma!) P. L. - C. Boleča oteklina okoli palca, ki se jto nekaj dnevih jjorazgublja, a se povrača, daje misliti na protin ali putiko; v tej domnevi me nekoliko moti samo vaša mladost, ker protin se izjavlja navadno v poznejši dobi, a ne prizanaša mladini; protin spada med dedne bolezni. Mojo domnevo iz daljave potrdi ali ovrže zdravnik, ki vas more preiskati med na|)adotn. J. B. - P. KruSenja zob se bojite, ker se vam je pojavilo jio prvem porodu v hudi meri. Nekaterim se dogaja to med nosečnostjo. Ta zoprnost je bržčas v zvezi z notranjo presnovo in ni še dovolj pojasnjena. Poleg skrbne, a ne pretirane nege zob vam svetujem, da si jx> vsaki jedi zobe »brusite« s krepkim žvečenjem (trdega domačega, najbolje kmet-skega kruha, priprostega prepečenca posušenega sadja itd.), držite se mlečnih jedi in sira, uživajte večkrat sočivje (grah, lečo, fižol) in vsak dan kaj svežega sadja ali zelenja. Dokler je hladno vreme, jemljite j>o dve žlici ribjega olja na dan, Kmetijski nasveti Kdaj jc treba pripustiti kravo zopet k biku, potem, ko je storila? Pri nas se navadno to zgodi že ob prvi pojatvi krave po porodu. F. S. K. Vsakdo ravna zelo napačno, če pripusti kravo k biku že takoj, ko se prvič poja po porodu ali otelitvi. Najbolj narnvno je, če se krava oteli samo enkrat v letu. Ker traja brejost pri kravi okrog devet mesecev, bi bilo potemtakem pripustiti kra\o k biku tri mesece po porodu. Vsaka bolj zgodnja pripustitev se ne priporoča. Če se krava zopet ubreji kmalu po otelitvi, potem se mlečnost krave hitro zniža, kar nam ni v korist. Če mladovno kravo pripustimo prehitro zopet k biku in se tudi ubreji, potem se navadno zgodi, da količkaj bolj mlečna krava ne prestane pravočasno z mlekom in daje mleko do prihodnje otelitve, kar pn nikakor ni dobro. V takem slučaju smo prisiljeni delati na to, da močno breja krava preneha z mlekom vsaj 6 do 8 tednov pred porodom. To pa se navadno zgodi samo po sebi. ako je bila krava pri-puščena k biku šele. ko so pretekli vsaj trije meseci po otelitvi. Ali naj zavlečemo zopetno pripustitev preko treh mesecev ali ne, je odvisno od namena reje. Kdor sc peča s plemensko vzrejo živali, ki jih lahko redno dobro od-proda. tn bo pripustil kravo k biku takoj po treh mesecih po otelitvi. da pride čimprej zopet do teleta. Komur pa donaša več oddaja ali prodaja inleka kakor pa vzreja in prodaja plemenskih ali morda pitalnih živali, ta bo svojo mladovno kravo zopet pripustil k biku šele takrat, ko bo krava že dosegla in prekoračila svojo najvišjo mlečnost, da jo bo tako čim bolje izrabil za dobavo mleka. Da bi se krava ne nbrc-jila. ako jo ne pripustimo k biku takoj ob prvi pojatvi. je gol predsodek, kakor uče in potrjujejo skušnje. \f. š. — 0 osvetljenih pnnjih želite zvedeti na*c mnenje? Pravite, da so vam všeč in da jih Poste naročili, če sc bo naše stališče njim v prilog nagnilo. Zaradi obilice vprašanj, ki so dosnela pred Vašim, se nam je odgovor odrinil. Po našem mišljenju osvetljene panje pri imenovanem g. inženjerjti kar lahko naročite, čc so tudi sicer brezhibno in prvovrstnp izdelani. O osvetljenih »anjih se je do sedaj pri nas bore ninlo pisalo. čebelarji so pekolikp stnrokopitni in se K vsake »novotarije« otepljejo. Vsled teza je tudi to vprašanje ostalo v ozadju — čeravno ni prav. Po svetil se jc o tem že veliko pisalo (11. pr. v Rusiji in med Nemci), seveda sta se kot povsod, tudi tu pojavili dve struji. Prva nemara nekoliko pretirano hvali, druga preveč omalovažuje. Tak panj je lansko leto preizkušal naš čebelar-mojsier \. Žnideršič in ucotovil lep uspeh. Dru-?!пл (od peterih edina) mu je dala čeden naraven roj. te/ak 2.U) kg. pa je kljub temu do jeseni nabrala toliko, kot katera drtiin. Nekateri nemški čebelarji vneto trdijo, dn so bile dru-jlne v osvetljenih pnnjih "V>—50?5 boljše, ko v navadnih. Stvar elede teh panjev — ki pri nas niso kaj prida preizkušeni — utegne biti vsega upoštevanja vredna. Po našem mnenju si osvetljene panje kar nabavite. Od nikoder ni slišati, da bi v kateremkoli pogledu bili kaj slabši od drugih, da so pa boljši, nekateri z vso gotovostjo trdijo. Ako bi Vi pozneje ne bili z njimi zadovoljni, si vcdtio lahko pomagate: 11a okencih zaprite, »polkenča«, pa imate neosvetljene panje. Kolikor nam je znano, ima g. inž. Lah več takšnih panje\ na razpolago in jih za eno leto posodi zastonj čebelarjem, ki bi se zanje zanimali, pozneje jih pa nn lastne stroške vzame nazaj, če se komu ne bi obnesli. Čebelarji, poskusite! Zakaj sc ne bi, stremeč po napredku, prepričali o uporabnosti, če je poskus tako poceni! Veselilo nas bo, če bomo svoječasno od kod prejeli poročilo o uspehu ali neuspehu, ki ga hotno na tem mestu radi objavili. Jeseni dobro skisnno zelje je sedaj vedno bolj grenko. Kako temu odpomoči in isto za-brnniti prihodnje leto? I. L. P. Vzrok, da se jc okus zelja poslabšal, jc lahko posoda ali nepravilna oskrba. Nova. zlasti hrastova posoda, ki ni bila temeljito izčiščena, izloča čreslovino. ki prehaja na zelje in mu podeli grenkljast okus. Tudi v cementnih posodah, ki že niso bile več časa ogla janc, sc tvori jo S|ki-jine, ki nplivajo na okus. Novo leseno kad napolnimo z vrelo vodo, v kateri smo raztopili sode. Čez 24 ur vodo zamenjamo s čisto. Mrzlo vodo zamenjavamo tako dolgo, da se več ne obarva. Pri cementnih posodah. katerih notranja stena je razjedenn od kisline, moramo poskrbeti za novo gladko cementno prevleko. Največkrat pa se zelje pokvari vsled nepravilne oskrbe. Zelje moramo vedno čistiti, ktir se zgodi z umivanjem. Pozimi ga umijemo enkrat, poleti dvakrat na teden. Važno je. da poberemo vodo. ki stoji nad zeljem, do zadnje kapljice, predno odvzamemo kamenje in deske. Če tega ne storimo, zelje vodo posrka in / njo vred neštevilne škodljive iflivice, ki povzročijo, da dobi zelje /operni duh in okus, poslane mehko in izgubi kislino. Ravno tako se zelje pokvari, če ga jemljemo iz kadi tako. da odrinemo desko in ga izgrebenio. da nastane jamica. Ta sc napolni / vodo od površja in zelje je okuženo, lako zelje ne moremo več popraviti. Najboljše je. da vzamemo zelje iz kadi ob ensu snnženj. Prt. s katerim imamo zelje pokrito, deske In kamne, moramo dobro izprati, preden jih denemo nazaj. Čez pn nnlijemo za štiri prste visoko, čiste, mrzle vode. Kako napravim sladki sir iz posnetega mleka? Ali -ta jc mogoče napraviti brez slriščn? Sladki sir moremo napraviti le s pomočjo sirišča. Kupite sirišče v prahu, ki mu je priložena merica z navodilom, koliko s n naj vzamemo /n določeno mno/ino mleka, če se 7 merico sirišča znsiri 100 I mleka, potem vzmetno zu 2" litrov četrt merice. Sirišče raztopimo v četrt do pol ko/nren vode, ki smo ji prideli onr zrn soli. in ea orili- jemo mleku, segretemu na 58" C. Med vlivanjem mleko mešamo, du se sirišče enakomerno porazdeli. Pokrito posodo pustimo na takem prostoru, da mleko obdrži svojo toploto. Ko se je zusirilo, kur se zgodi včasi že tekom 60 minut. ga zrežemo z dolgim lesenim nožem v velike kvudrate in ga previdno stresemo v vrečo ali prt ter pustimo čez noč obešeno, da sc sirotka odteče. Drugi dan obtežimo vrečo s sirom za par ur med dvema deskama. Sir lahko porabimo takoj, ali ga denemo, ko smo ga zrezali, 11a velike kose in solili, v čisto leseno poeodo. Pokrijemo ga s snažnim belini prtom, jiokri-jemo z deskami in obtežimo s kamni. Sirotko prekuhamo, osoliuio in hladno vlijemo čez sir, tako da stoji čez deske. Sir se polagoma omehča 111 je okusen priboljšek h kruhu. Hranimo ga v hladni kleti in večkrat očistimo posodo in deske ter s|)erenio prt. Kopitni rak. — C. M. v Sv. P. linam konja, ki ima gnijoče žabe ozir. kopitnega raka. Nekateri mi pravijo, naj zdravim s formalinom. Ali bi bilo varno zdraviti s for-malinom? Iz Vašega dopisa je sklepati, da smatrate »gnijoče žabe« za isto bolezen, kakor jo jio-znamo pod imenom »kopitni rak«. Temu pa ni tako. Dočim se dajo »gnijoče žnbe« ozir. »gniloba strele« odpraviti s tem, da sc kopito temeljito očisti, gnijočo strelo pa namaže s kakim razkužcvalnim sredstvom, ali j>a jiosuje s stol-čeno modro galico. je pravi kopitni rak mogoče odpraviti v splošnem le z opcracijo, ki jc uspešna le v začetnem stanju bolezni. Svetujemo vam, da pe'jcte konja k bližnjemu živinozdravniku, ki bo ugotovil, gre li za gnilobo strele, ali za pravega kopitnega raka, ter bo vse potrebno ukrenil. Glede forma lina jc pn pripomniti, da je treba z njim previdno ravnati. Pri gnilobi strele bodo zadostovala milejša sredstva, pri kopitnem raku je j>a uspeh zelo dvomljiv. Največja izbira in najnižje cene kompletnih potrebščin za šivilje. Istotam bogata izbira damskega perila, žepnih robcev, kravat, vsakovrstnega modnega blaga, itd. Josip Peteline, Ljubljana za vodo (blizu Prešernovega spomenika) Imamo prašiče, ki jih poleg prekuhane zelene krme krmimo tudi s sirotko, čez poletje dobro rastejo in tudi radi zrejo, v jeseni pa, ko jih začnemo pitali, kar naenkrat ne jedo, kakor bi imeli in tudi rede se ne. Ko jih zakoljeino, imajo na želodcu okrogle in podolgovate rane in več kot polovica želodca je rdeča. j. F. v O. Z ozirom na to, da imajo Vaši prašiči vneto želodčno sluznico, močno sumimo, da gre za prašičjo rdečico. Rdečica mnogokrat nastopa v jeseni tudi pri takih prašičih, ki so bili spomladi cepljeni proli rdečici. Kajti zaščita traja lc 5 do 6 mesecev. — Ker pa spada zdravljenje rdečice pristojnemu živinozdravniku, Vuiii svetujemo, da v jeseni, ko spet prašiči obole, pokličete živinozdravnika, ki bo v slučaju dvoma poslal del organov veterinarskemu bakteriološkemu zavodu v Ljubljani. Preiskava v tem zavodu je brezplačna. Pravni nasveti Davek od kovaške obrti. M. B. — Oče je za delo nezmožen in vodi kovačijo s pomočnikom. Ali je dolžan plačevati pridobnino? — Po zakonu )e dolžan plačevati pridobnino. Višina dav.ka je odvisna od višine obdavčljivega čistega dohodka. A. H. Kmetski dolgovi, napravljeni pred 20. oktobrom 1931 za nakup obleke, obutve in življenjskih potrebščin spadajo ne glede na višino zneska pod zaščito. Samo po tem dnevu napravljeni dolgovi za življenjske potrebščine, obleko in obutev do zneska 500 Din so od zaščiite izvzeti. Občinski odbornik, ki ni pristojen v občino. J. M. — V vaš občinski odbor so bili sprejeti tudi taki občinski odborniki in namestniki, ki niso pristojni v vašo občino. Ali je mogoča pritožba in kam? — Po § 27 zakona o občinah more biti izvoljen za občinskega odbornika samo član občine, to je oni, ki ima v občini domovinstvo. (§ 15 zak. o občinah.) Čim se ugotovi, da odbornik nima pogojev, ki se zahtevalo po tem zakonu za odborni-ško mesto, ga v smislu § 129 zak. o občinah ban razreši odborniške funkcije. Zato vam »veforemo, da gornji slučaj prijavite banu in predlagajte, da se odborniki odnosno namestniki, ki nimajo zakonitih pogojev za te funkcije, razrešijo Gostilniški dolgovi. A. R. M. _ Vaš sin, star 23 let in zaposlen na Vaši kmetiji, je vdan pi;ači. Neki krčmar mu je dajal pijačo in ne'kaj denarja na upanje, brez Vašega znanja. Vprašate, če ste primorani ta dolg plačati za sina in če ne obstoji neka naredba, da lahkomiselni dolgovi v gostilnah niso plačljivi, ker dotični krčmar mladoletne k zapravljanju zapeljuje. — Dolg, ki ga je napravil Vaš polnoletni sin, se lahko Iztoži le proti sinu in Vi kot oče za ta dolg niste plačnik. Na ozemlju bivše Avstrije je bil poseben zakon le za Galicijo, da so dolgovi v gostilnah na pijači bili proglašeni za neiztožljive. Na ozemlju bivše Hrvatske in Slavonije pa je še dandanes v veljavi posebni zakon, da dolgovi v krčmah na pijači, ki so nad 5 Din, niso vtožljivi. — Po sedanjem kazenskem zakoniku so po § 268 kaznjivi gostilničarji, ki dajejo ma-loletnikom pod šestnajstim letom opojno pijačo zaradi posredne ali neposredne uporabe. Za ta prestopek je zapretena zaporna kazen do 6 mesecev, s katero mora biti izrečena tudi denarna kazen do 5000 Din. V slučaju povratka se gostilničarju lahko tudi prepove izvrševanje obrata. Nakup posestva v španoviji. J. P. — S sorodnikom ste kupili skupaj posestvo. S posestvom ste prevzeli tudi par tisoč dinarjev vknjiženega dolga. Vi ste plačali celo svojo polovico posestva in še sorodniku ste posodili nekaj denarja za kupnino. Sedaj bi radi s svoje polovice posestva zbrisali vknjiženi dolg in se tudi vknjiždi za dano posojilo na polovico svojega sorodnika. Vprašate, če in kako je to storiti. — Čc ste s sorodnikom skupaj kupili posestvo, potem odgovarjate prodajalcu solidarno za vse obveznosti iz kupne pogodbe in prodajalec ni dolžan izdati izbrisne pobotnice, dokler ni ves vknjiženi dolg plačan. Če sta pa vidva s sorodnikom kupovala vsak le polovico posestva in je vsak za sebe prevzel le polovico vknjiženih bremen, potem Vam je prodajalec dolžan dati iz-> brisno pobotnico, čim ste mu na Vašo polovico odpadajoči vknjiženi dolg plačali. — Za sorodniku izplačano posojilo zahtevajte od njega podpisano zadolžnico z izjavo, da dovoli vknjižbo zastavne pravice na njegovi polovici posestva. Predlog na vknjižbo zastavne pravice lahko sami slavite pri okrajnem sodišču. Streljanje rib z dinamitom. A. K. R. — Nekdo si je poštenim polom preskrbel dinamit za izstrelitev skal. Vendar ga ni uporabil v ta namen, pač pa razdelil med prijatelje, ki so šli ob strugi navzgor, ko je bila voda priprta, in so z dinamitom streljali ribe. Veliko rib so ulovili, še več pa pobili in je zakupnik ribolova oškodovan. Vprašate, kakšna kazen bi doletela fante, če jih orožniki naznanijo. — Vsii ti divji ribolovci bi se v slučaju ovadbe morali zagovarjati pred okrožnim sodiščem radi prestopka iz § 322 k. z., ki se kaznuje z zaporom do petih let. Tisti, ki je razdelil fantom dinamit, pa bi morda bil kaznovan še po čl. 14 ali 15 zakona o zaščiti države z zaporom do 6 mesecev ali v denarju od 10.000 do 100.000 Din. — Najboljše bo, čc fantje zakupniku povrnejo škodo, kajti poleg kazni bi obsojeni fantje itak morali povrniti ludi škodo. Dopolnitev dolžnega deleža. J. G. 32. — Lela 1926 ie Vaš oče izročil posestvo Vašemu bratu kot najstarejšemu sinu. Oče sam se v sedanjih razmerah ni več znašel, računal je v goldinarjih in je bil popolaoma (>od vplivom brata in očeta bratove žene. Vam je bilo izgovorjeno le 7500 Din. Leta ; 1930. ie oče umrl. Ker je po Vašem mnenju po- i sestvo še danes vredno 250.000 Dm. vprašate, če Lahko terjale brata za premalo izplačano doto. — I Ob smrti očeta ste imeli pravico, da ste terjali svo| dolžni delež oziroma njegovo dopolnitev. Ta pravica pa je zastarala v treh letih, tako da sedaj, v četrtem letu po očetovi smrti, s tožbo nič ne morete zahtevati od brata. Morda Vam da kaj zlepa. Izplačilo pokojnine v Italiji V 101. — Svetujemo Vam, da se informirate osebno pri kakem denarnem zavodu v Ljubljani, ki ima poslovne zveze s kakim zavodom- v Gorici. Potem si lahko daste privatno pokojnino nakazati na ljubljanski zavod, ki jo bo obračunal z goriškim, brez pošiljanja denarju. Ta način se nam zdi najenostavnejši v sedanjih razmerah. Kmetsko starostno zavarovanje, V. B. S. — Vprašate, če obstoji v naši državi zavarovalne družba za kmetsko starostno zavarovanje in če n». vprašate, če je mogoče zavarovati se v drugi državi, kjer je starostno zavarovanje urejeno z zakonom. — Mislimo, da jc nepotrebno zavarovati se pri kaki zavarovalnici izven naše države, ko imate dovolj domačih zavarovalnic na razpolago, da sklenete kombinirano zavarovanje tako za slučaj nesreče, ki bi imela za posledico pridobitno nesposobnost, ter za doživetje. Vsaka zavarovalnica Vaim bo rada stavila ponudbo in najugodnejšo sprejmite. — Če bi bilo pri nas uvedeno obvezno starostno zavarovanje, bi bili pač prispevki zavarovancev sorazmerno nižji. Skrbi najemnika. A. Z. P. — Pred dvemi leti ste se vselili v stanovanje. Z gospodarjem ste se le ustmeno dogovorili glede višine najemnine. Pri tem dogovoru mi bilo nič omenjeno, kdo da nrora plačati popravila v stanovanju in dimnikarja. Gospodar od Vas zahteva, da plačate dimnikarja za čiščenje dimnikov in da izvršite gotova popravila v stanovanju. Ker se nočete ukloniti _ češ pri ustni pogodbi ni o tem bilo sploh govora — se Vam zdi, da hoče gospodar odpovedati. Vprašate, če Vam moire gospodar odpovedati kadar se mu zljuibi čeprav redno plačujete najemnino in če'gava je dolžnost popravljanja stanovanja. — Popravila v stanovanju, ki so potrebna zaradi redne uporabe stanovanja, gredo hišnemu gospodarju v breme. Če pa zahteva gospodar, da mora najemnik na svoj račun kaj popravili, a ta noče, mora najemnik pač s tem računati, da mu gospodar ob krajevnem odpovednem roku stanovanje odpove, če prav redno plačuje najemnino. Kdo ima plačati dimnikarja, je stvar najemninske pogodbe. Če niste od početka, se morate pač sedaj dogovoriti o tem. — Kakšen je krajevni odpovedni rok v Vašem kraju, boste zvedeli na županstvu. Obveznice vojne škode. B, K. in A. St. L. — Vsaka obveznica vojne škode je označena s številko serije in s svojim številom. Izžrebana morata biti tako številka seirije kakor številka srečke, potem zadenete dobitek. — če ste izgubili »kupone« obveznic, boste v slučaju izžrebanja Vaše serije in številke dobili dobitek s predajo obveznice. Če ste s kuponi izgubili tudi »talon«, ne boste mogli dobiti novega kuponskega lista od lela 1934 dalje, ki ga bodo to leto prejeli vsi lastniki obveznic proti izročitvi »ta,Iona«. Svetujemo Vam, da pravočasno predlagate sodni postopek, da se proglasi Vaš izgubljeni talon neveljavnim. Pritožba proti davku na poslovni promet. S. Pritožujete se, kar vatn davčna uprava nalaga davek na poslovni promet, ker nakupujete les za brata, čigar uslužbenec sle. Proti odmeri ste že ugovarjali, pa nič ne pomaga. Radi bi vedeli, kttj storiti. — Niste povedali, loko ste ugovarjali. Ce se niste formalno jiravilno pritožili, se vaši ugovori niso mogli obravnavati. Pritožiti se morate v 15 dneh po vročitvi obvestila o odmeri in pritožbo kol-kovati s kolkom za 20 Din, jiriloge pa po 2 Din. Pritožbe se vlagajo pri davčni upravi, ki je davek odmerila. Zojier sklep višjega davčnega ob'aslva se sme vložili tožba na upravno sodišče. Rok za vlaganje tožbe znaša 30 dni od dne, ko se je davčnemu zavezancu vročil odlok Zastopstvo po advokatu za take to/be nt predpisano, ali dvomimo, da bi jo znali sami sestavili. M. G. Lj. Na vaše vprašanje smo že odgovorili, najbrž pa pod drugim naslovom kakor sle želeli. Ce pa niste odgovora razumeli, morate ločno povedati, kaj hočete, ker dopisov nc hranimo. E. J. Objavljanje denarnih zavodov, ki so |iod zaščito in onih, ki niso, tte spada med pravne nasvete. Državni železniški upokojenec. J. F. M. Ket plačujete od svoje hiše nad 100 Din neposrednega davka na leto. ste dolžni tudi od le privatne imovine plačati kuliik, čeprav se vam isti odteguje od pokojnine. Ako zaščiteni kmet ne bo plačal prvega obroka. J. F. Upnik lahko po 15. novembru 1934 (oži dolžnika. ako la nc bo plačal prvega obroka in ga potem seveda lahko prisilno iztirja ČITAIELJEM one Bn/.in: Ш Ш v Moz :.SLOVENEC., dne 25. februarja 1934. NEDELJO V limouškeni okolišu, ki ima bogate /ito-rodne dolino pa revne obronke s kostanjevimi nasadi, sta živeli , Loutrelova in Annevardovu, Obe sta imeli veliko posest: plodno zemljo, ko,s gozdu in pašnike. Loutrelovi so stanovali na enem, Anncvnr-dovi pa na drugem koncu vasi, ki je bjla pravzaprav ena sama ulica nu gorskem obronku. Njihovi vozovi /, volovsko vprego so se pogosto srečava I i na svojih potih. Njihove črede so pogosto pilo iz, taistih studencev, Л nihče pa šc ni bil videl, da bi bili spremljevalci teli živali kdaj spregovorili drug z drugim. To namreč niso bili posli ali dninarji, ki bi delali na zemlji, kutero so bili ti kmetje začasa starih rodov polagoma spravili skupaj. Tisti, ki so držali bič ali tresli kostanj, so bili sinovi, zeti in včasih tudi žc vnuki. Oče Loutrel je imel sedem otrok, od katerih samo zadnja, Lujiza, še ni bila poročena, a An-nevardova mati jih je imela osem. Nc samo po okoliških vaseh, marveč celo v mestu jc bil vsak ponosen, ki je mogel pokazati na levi obronek in reči. mi smo v sorodu l Annevardo-vimi — ali pu pokazati na desni obronek in reči: naša hči se je poročila /. Loutrelovim sinom. Ostala je bila, kakor sem že rekel, samo še ena Loutrelova hči, ki še ni bila omožena. Bilo je lo močno dekle, zelo zagorele kože, in dasi ni bila ravno lepa, je imela oči, ki so vzbudile pozornost slehernega. Tudi dota je bila privlačna. Lujizin mož lio dobil lepega dne polje in gozd in gospodarsko oblast nad tolikimi revnimi dninarji, hlapci ali sinovi najemnikov. Lujiza jc to vedela, а kljub temu, da ji je bilo že štiriindvajset let, jc ni bil še nihče zasnubil. Dostikrat so — kakor je to žc pri ljudeh, posebno iz nižjih slojev, navada, da naravnost nore za tem, du bi druge možili in ženili — govorili: »Ali veste, da se je Loutrelova Lujiza zagledala v Franceta Anncvarda? O Vseh svetili bo svatba!« 'l'u veliki France Anncvard se je srečava! in pogovarjal z njo, a samo tako, kakor / vsemi drugimi dekleti iz domačega kraja. Ko sta ob nedeljah prihajala od sv. maše, ji je rekel: »Lepo vreme imamo, (o jc dobro /u pšenico; aH je vaša lepa, Lujiza?« ali pa: »Čc bi mi vaš oče mogel prodati kos tistega lepega travnika, ki leži oli Dohinieri, bi mi bilo zelo ustreženo!« Nihče Hi mogel reči, da bi se bil kdaj šalil z njo, ali da bi bil z nerodnim obnašanjem ali zmedenim nasmehom, kakor jc to navada med kmet-sko mladino, pokazal, da mu je všeč. Bil jc resne narave in skoroda mnlcc divji. Vzlic temu, da jc bil zadnji izmed osmih \nnevardovih otrok, iu da je prišel na svet, ko je bil oče že zelo star, je bil vendar višji in širji v plečih kakor vsi njegovi bratje. Njegova moč je bila znana, in če je hotel, jc z eno samo roko vodil težki plug v premočeni zemlji. Bil jc,zeff> mlad v lice, imel je svetle, dekliško mehke lase, fiiodre oči, ki so gledale, kakor da bi se bale i žensk i moških, in ki so se povsem odprle in Sasijule samo pred pšenico, ječmenom ali luccrno, katerim jc bil preje pripravil brazde, ali kadar sc jc spuščal po bregu nizdol ined oljkami, ki so ob večerih dišale, ali pa, čc se je ozrl po velikem dvorišču na kraju vosi, polnem slamnatih stogov in nizkih staj ter na nekako vzvišeni krov očetnega doma. Tam je tako rad prebil večer za večerom, pri svoji stari materi in neomoženi sestri, ki je vodila gospodinjstvo, ter med ostalimi člani družine, s katerimi sc jc mirno pogovarjal o jutrišnjem dnevu. Ker jc imel lep glas in je bil lepega obnašanja ter sc je ludi hitro naučil not, ga je izbral župnik, ki je bil prijatelj tako Annevardovili kakor tudi Loutrelovih, za drugega pevca na koru. Pozimi, ko na preji rešetajo vse mogoče in ko lupijo kostanj, sc je naenkrat raznesla vest, katere izprva ni hotel nihče verjeti. Pa kdo bi Za mlin ali drugo industrijo! V večjem mestu srednje Dalmacijo je naprodaj moderna trin.i'lstro ina zgradba s kompletno mlinsko opremo, stanovanjskim poslopjem in večj 111 igralen m kompleksom zemlie Pripravno tudi z.a drugo industrijo. - Cena ugodna. - Gotovina tli potrebna. Vprašama pod »Srednja Dalmacija P-33l(>« na Inter-rtkiain d. d., Zagreb Masarj kova ul , ZA tudi verjel?... Dekle, ki je bila videti tako resna!... Nič več niniu tako živili oči kakor preje. Zadnjo nedeljo so v cerkvi uiti ui upala iti do svoje klopi, ostala jc zadaj pri škrojiil-niku... Loutrelovi so seveda divji! Stari je bil videti ko volk, ko je jio maši rekel Lujizi: 'Pojili domov iu da se mi več nikamor ne ganeš!« Kmalu ui bilo več mogoče dvomiti o tem, da je Loutrclove zadela nesreča. Sramota se je zgrnila nad staro kmetsko družino. Najmlajša hči je bila v blagoslovljenem stanju, štiri mesece je bila molčala, štiri mesece je odklanjala odgovor očetu, ki jo je zapodil iz hiše; jesti in spati je morala v sušilnici, а predenj jc morala samo tedaj, ko jo je hotel vprašati: »Kdo te je zapeljal? Vedeti hočem, kdo mora biti oče tvojemu otroku, kajti — pri mojem poštenem imenu — plačam 11111 to sramoto. Pojdi, nc poznam le več!« Jokala je in vila roke, а imena ni povedala. Meseca maja pa, ko sc žc ni mogla pokazati, ne da bi s prstom kazali za njo in sc ji posmehovati, in ko je postajal oče od dne do dne vse Irji in je vedno huje grozil, da jo da odpeljali v porodnišnico v mesto kot bi'ezdomko — je začela kolebati; dobila je živčni napad in vsa bleda je planila iz sušilnice, in vpila: ;To je bil Annevardov France!« Za starega Lputrela jc bil lo nov udarec. Dve najboljši, najbogatejši družini celega okoliša v isti mali osramočeni! Njegova lastna družina in družina soseda z nasprotnega brega, do katere je vedno gojil čut spoštovanja in prijateljstva. Bilo je ob šestih zvečer in ravno je iz-prcgal voli, s katerimi je bil pripeljal voz sveže rži, ko jc zvedel za hčerino skrivnost. I11 kakor že ni bil kdo izmed tistih, ki bi sc s kom posvetoval ali izpremenil svoj sklep, je tnkoj šel v sobo, v kateri je spal s svojima dvema sinovoma, segel v omaro po suk njeni jopič iti jiražnjc I čevlje, ter se napotil po stezah, ki so vodile za vaškimi hišami, proti Annevardovim. Minil jc travnike, ki so bili njegovi, ne da bi bil opazil, kako lepa je trava. Mimogrede se je ozrl po pšeničnih njivah in se ni ustavil, kakor jc to navadno storil, da bi potežkal klasje, ki je poganjalo iz steblov in ka/alo soncu štiri vrste svojih mlečnih zrn. Kaj mu je bilo zdaj na tem, kako 11111 polje rodi? Mislil je na osramočeno hčer in 11a zadoščenje, ki ga mora dobiti. Ko je prišel k Annevardovim, je našel mater, sinove, silahc, zete in hčere za mizo. Prikazal se jc na pragu velike sobe, v katero so vodile tri stopnice, se odkril in ne da bi odzdravil na njihov pozdrav rekel: »Gospa Annevardovu, prihajam v važni reči. Naj gredo drugi ven...« Vsi so vstali, tudi France, a mati jc г znamenjem roke pridržala najstarejšo hčer, ki je bila že osivela in ni bila videti mlajša od nje, ter mlajšega Janeza, ki je vodil gospodarstvo: "tu dva sta bila vedno njena svetovalca v važnih tirali. Prisedla sla k materi na klop, ko so bili ostali odšli iz sobe, n na drugem koncu je stal stari Loutrel. Drgetal jc in obraz 11111 je bil tnko trd, dn ga tisti, ki so to uro zrli vanj, šc nikdar niso bili videli takega. A premagal se je in rekel: »Gospa Annevardova, in vi. Amalija, in ti, Janez, veste, kakšna nesreča je zadela mojo hišo, veste pa tudi to, odkodi jo prišla! Zahtevani od vas to, kar mi po pravici gre.« »Nc razumem vas,« pravi vdova. »Ne razumete me?« odgovori kmet srdito. »Prav, bom pa jasneje govoril! Moja hči mi je povedala, kur je bila prod menoj skrivala in kar ste tudi vi tajili. Namreč, da jo jc eden od vas jiripravil v nesrečo. In zdaj sc spodobi, da ta .. л -Kdo torej?« »France!« >On prav gotovo ni bil.« pravi vdova. >Na to morem priseči,« Sin je nekaj časa molčal, nato jc pa ostro rekel: -Nc, to ne more biti. da bi bil on!« Hči ni rekla nič a je odločno odmajala z glavo v znamenje, da misli kakor mati in brat. »Popraviti mora svoj Ne erem preje, dokler mi ne reče: da! Kajti vso zimo nisem spal niti eno edino noč. gospa Anncvard, in ljudje se mi posmehu jejo. ko grem no vasi.« -Naj pride France! pravi staro, nc da bi I vstala. Auicliju, ki jc bila videti v pol 11 k* m i bledo ko smrt, je šla k vratom sosedne izbe in zaklicala : »Brat France, mati te kličejo!« Od ondi je prišel rdeč, 11 nikakor ne z n rdel i/ zadrege, veliki France iu sc s povzdignjenim pogledom /fizrl naravnost v moža, ki jc ponovil: •To jc tisti, ki jc onesrečil mojo hčer!« •Ne njej, nc kateri drugi nisem ničesar prizadel. oče Loutrel!« »Poročil jo boš! Priznaj njenega otroka! Tvoj je!« •Vaša hči laže!* de mirno France. Ali vidite, gospod Loutrel, sama sem bila prepričana, da moj sin Francč ni kriv.« »Bojazljivee!« jc divje siknil Loutrel, stisnil prste v pest in šel proti Francetu. Janez, Ameliju in mati so vstali in se postavili mednja, da bi preprečili boj, ki bi Se bil morda odiirral v njihovi hiši med LoutrelOm in članom njihove družine. Stari je obstal in se preko njihovih rani srepo zasledal v mladeniča, ki nI povesil oči, ter čutil, kako mu sni prehaja v roke. ?>Te že šc najdem!« jc zavpil. »Zdaj vem samo to, da si bojazljivee! Od danes naprej Loutrelovi in Annevardovi niso več prijatelji. Mojo sramoto mi boš plačal! Zgubi sc! Vsi vi mi jo boste jilučali!« Velika izba je videla solze, ko je odšel. Mati, sestra A mol i ja in ostale žene so prosile F ranceta, naj prizna, čc jo kriv, ter ga. prevzete nemira, ki ga vsako obrekovanje pušča v srcu onih, ki so nas branili, izpraševale sem in tja. A mladi mož ie lieomnino zanikal vsako krivdo. Naslednjega dne jo bila vsa vas vzburka-na. Eni so dajali prav Loutrelovim, .Tu,« je pokazal na Čeri, »bil sem šc dečko, ko nas je zalotil vihar in nas treščil ob le čeri. Pod onim skalovjem, evo baš tu, jc ono noč utonila moja maijka.« Utihnil je potem pa nadaljeval. >>Še danes jo vidim, kako dviga roke iz valov. Bil sem šc deček, oluja naju ie z očetom vrgla vrh tistele čeri, našo barko pa so pogoltnili valovi. Da, to je bila naša pr'a barka,« je poudaril. »Solta sc je imenovala. Tri dni sva preživela 1 očetom na leh čereh, četrti dan naju ;e rešila tuja ladja.» Potem je utihnil. Zaslrinel ee jc v gole čeri; bil je žc star, a tiste noči ni mogel pozabili, grozna je morala bili. Pravil je, tla sc vsakokrat ko plove tod mimo, spomni na svojo mater. Na brezoblačnem nebu sc jc povzpelo sonce že visoko, ko se je v temnih valovili dvigal pred nami Vis in mas pozdravil njegov najvišji vrh Hum, pa liste bele j>ečine, ki «e tako slikovito dviga,;o iznad nemirne gladine, čudna jc usoda lega malega otoka, ki sam sredi neizmerne gladine bdi noč nofi in dan in kljubuje besnečim valovom in zre samoten ob mesečnih nočeh na srcbr„o ravnino in čuva kot buden stražar svoje druge ob obali, ki zro nanj iz sinje dalje in mu pošiljajo pozdrave drage domovine. "Nadaljevanje orihodnio nedeljo) H. Erinan: Vlomilec Nekaj je zaškripalo v hiši. Slišal sem popolnoma ; pred menoj nesrečnik, ki so ga vsi ljudje tepli in dobro. Zopet! Spodaj v jedilnici nekdo hodi! Zdaj . preganjali? Cim dlje ga gledam, mlaji se mi zdi. je zopet zaškripalo. Ali bi vstal? ! Kaj ni največ štirideset let star? Nemara ie tudi šc Ko bi ini le glava ne bila tako težka; ta prekleta | mlaji?... Ali ni morda preobložen z delom? Cez snoči. Nikoli več, nikoli! inero utrujen? Ali ga niso morebiti ljudje v svoji krutosti prisilili, da je poslal to. kar je? Ali ne jokajo morda doma njegovi lačni otroci? Uboga žena? Zdelo se je, da mu vino prija. Postal je okret-nejši. Jedel je hitreje in hitreje. Ilza se bo čudila ntojemu teku. Pa vendar sem storil dobro delo. Potepuhu sc je obraz razvedril. Tudi čelo se mi je zdelo više nego preje. Motila tne je samo brada okrog ustnic, ki so bile razvlečene v porogljiv nasmeh. Kamada jc bil moj gost zgodaj postal sirota. Odgojili so ga redniki. Na|>ačno so ga napotili. Sam bi bil rad postal pevec, slaven in bogat. Tega mu niso dovolili. Imel je krasen glas. Še sedaj bi mogel ... Odklonil sem. Zaradi flze. Gotovo bi se prestrašila. Poslej se je bilo mnogokai dogodilo. Nihče ni maral vzeti v službo bivšega Kaznjenca. Nekoč, ko je bil lačen ... Tako so tekli dnevi. Med lakotjo in sitostjo, de- pijača ... ------- -------- . Lopov je moral to zavohati... pa misli... Nak. samo ne zaspati! Uboga moja glava! Vendar moram iti doli. Ne morem kar tako dopuščati, da bi vlamljali v moje stanovanje. Kaj bi rekla Uza! Ze vidim njen obraz; vidim, kako se je vsa vzpela in kako me z viška sočutno meri. Seve! Dvoboj na pištole, na tri korake razdalje za pisalnikom. Za pisalnikom moreš vse! A ko bi se moral v resnici izkazati ...! . Moj Bog, vsa naša srebrnina, preproge, bronce! Stokrat sem bil že rekel llzi, da se morajo posebno zgornja okna skrbno zapirati. Na oknih v pritličju ni železnih križev! Stanujemo tukaj skoraj docela sami! Povsem lahko . ZojjcI so zaškripala vrata, doli moram. Saj se menda ne bojim? Ne vem. kaj je z menoj. Tako ini drhte kolena. Ah to prekleto vino. — Ne, še malo me ni strah. Ilze ne zbudim! .,..,, Mimo tega sem bil čital, da vlomilci nikd.tr ne napadejo človeka. . . . .. Cisto tiho vstaiiem s postelje. Bedasto, da lezi moj žepni nož doli na pisalniku. Vsekakor bi bilo dobro, da vzamem s seboi kako orožje. A razen lzt: ne pastirske palice z zadnje maškerade nunam kaj drugega pri roki. Ni ravno videti posebno nevarna, ovita je z rožnatim trakom — vendar imam vsaj nekaj: nisem golih rok... . . „ • i • Previdno se odpravim po stopnicah. Kajpak je zaškripala ravno zadnja stopnica, in to močno, lakoj je nastala mrtva tišina. Nič se nt ganilo. Noge so me odnesle naprej po temnem hodniku. Nisem hotel prižgati luči. Bolje je. da ne — tudi to sem bil nekje bral. Izpostavljaš se nevarnosti da te kdo ustreli. Ne, ne, le ne luči. Bolje je, da ne! Morebiti je pa že odšel, sem st mislil, predno sem krenil proti kuhinji. Srce mi je trenotno zastalo. — Skozi priprta vrata je prihajala luč. Torej vendarle vlomilci! — Hitro sem si dal par nasvetov. Ostani miren! Nastopi krepko in odločno! Zavaruj si hrbet! Zdaj pa naskočimo! Ne vem, zakaj sem si vlomilce vedno predstavljal velike in močne. — Tu pred menoj, pred odprto kuhinjsko omaro, sedi staro, sključeno človeče. Na glavi ima par šopov sivih las. Na majavih kosteh visi še povsem dobra, a prevelika obleka. Noge tiče v rumenih nogovicah — čevlji stote pred kuhinjskim oknom. Kajpak, Uza ni bila zaprla zgornjega dela okna — opazim, motreč vlomilca Siv, utrujen obraz ini je zrl nasproti. V rokah je držal zvrhan krožnik bobov. Zdaj postavi krožnik previdno na tla poleg sebe. Potem jx)časi vstane. Pred menoj stoji lopov, vlomilec — in ko ga tako osujmjen motrim, se raztegnejo njegova s kodrasto brado obraščena usta v zlohoten, zmeden nasmeh. . . ....,, »Gosjx>d!« sem dejal, kajti nasproti tej klavrni jrostavi sem se čutil vzlic višnjevi pyjami in z rožnatim trakom okrašeni pastirski palici vzvišenega: Gospod! Kako ste mogli brez moje vednosti tn brez vednosti moje žene tukaj jesti?« ln takoj sem vprašal, če si je razen dveh zvez-njev, v katerih so se nahajale vse naše dragocenosti, napolnil tudi žepe. . Vlomilec samo odmaje z glavo in se udari po žepih. , , ... »Potem pa ven! Ampak skozi vrata!« sem dejal odločno in glasno. Drhte je pobral svoje čevlje m se začel obuvati. Kako nerodno jih je zavezoval! Še poštenih trakov nima nesrečnik! Ali bi mu dal svoje... Še enkrat se drhte nagne, pobere krožnik z bobi, postavi v omaro in jo zapre. Šc danes mislim, kako bi se bilo vse srečno končalo, če ne bi bil videl žalostnega in bednega p°g,e" da, s katerim je vlomilec postavil krožnik v omaro. Sem človek, ki more ostro nastopiti in se brezobzirno postaviti po robu v najhujšem boju. Človek sem celo, ki ljubi boj — biti morem neizprosen m brez srca. Toda bede ne morem videti. Potem postanem mehak. Pogleda na bedo ne prenesem, v resnici — ne. ...... , . , Kaj bi bilo to z bobi? Ali bi se jih bil sedaj se kdo izmed nas dotaknil? Ali ni bilo popolnoma naravno, da sem dejal človeku: »Kar mirno jih jjojejte, če ste lačni.« in ali ni bilo naravno, da sem vzel krožnik, ga postavil na mizo. mu porinil stol in mu še enkrat ponudil, naj jč, dočim me je molče motril s svojimi upadlimi očmi? Nazadnje ne morem dopustiti, da bi kdo od lakote umrl! Niti tedaj ne, če prihaja kakor sovražnik. To bi bil še večji greh. In dal sem mu snočnjo mrzlo pečenko in kruh. Celo velik kozarec vina. Kaj pa je, če možakarja enkrat pošteno nasitim? Jutri lahko porečem llzi, da sem bil ponoči postal lačen. Kaj sploh pomeni sovražnik? Mar nc sedi tu lom in beračenjem, prostostjo in zaporom... Pri tem se žena in štirje majhni otroci. Vsi tned dvemi in tremi leti. Potem mu je žena umrla. Zdaj mora najstarejši skrbeti za ostale. Mož ihti. Ganjen sem. Seveda je dosti takih slučajev. Toda temu človeku morem pomagati. Rešiti morem njega in njegove bedne črvičke. Prava sreča, da ni vlomil pri sosednih vratih, kjer stanuje državni svetnik, inače bi.. Pomagati morem. Jutri ali pojutrišnjem naj se zglasi pri meni. Najdem zanj za nekaj tednov dela na vrtu. Pozneje borno videli. Nikoli ne pozabim tistega napol ugaslega pogleda tega človeka, ko sem mu zavil v papir ostanek fječenke in mu stisnil v roko stotak, za začetek. Še enkrat sem ga potapljal po rami in ga odslovil. Ko sem hrupno zapiral hišna vrata, sem slišal, kako se je tiho in nekako obolavljaje oddaljeval po vrtu. Utrujen sem se vrnil v jx>steljo Ves srečen sem trdo zaspal. Zopet enkrat sem bil mogel jx)magati, dati nekomu malo ljubezni in zaupanja. Naslednje jutro me zbudi Ilza. Stala je pred mojo posteljo in vpila: »Vlomilci so pobrali vso srebrnino in bronce. Prišli so skozi zgornje okno v kuhinji!...« Zares, povsem sem bil pozabil zapreti okno... Sah Frtaučku Gustl ma beseda kokr sa s Šent-jakubčani inislel. Župa se nkol tku uroča na je, kokr sc skuha, ln tku je pr usak reč. Člouk na sme prec scagat, če mu na gre prec use tku. kokr na žnorc. Kene, kašna lar-ma je bla tekat, k c sa Šentjakub-čanem tejater ud-nesl ke dol nekam, še ud Šenklauža naprej, še tekat, kc je biu tist hud putres u Iblan, d P sa se hiše tku tresle, ket de b lile iz žouce. šc tekat nisa bli Šentjakubčani tku razburjen, kokr pol, kc sa jim tejater udnesl. Babncc .sa kur nurelc in jukale tku, de je biu ceu šentjakubsk ferklr- ud souz pušprican, in ta nar mn šternnjst dni ni biu treba tam ukul iz mestnem špricautumu-biliini blata delat. Kulk je biu takat engu zabaulaina čez gc-spuda Daksa. ke b mogli u ubčinsketn svete interese sojeli zastopat in se zanje puteguat. Tu ni za puvedat. Sevede [*a use za-stojn. On je pihnu na vs tist zabavlajne. Glih narobe. Hnial pu tistem sa jim pa še knižnea udnesl ke nekam u flečkajnarska fara. Tku, de sa bli Šentjakubčani kar naenkat čist ub use. Sam utroke sa jm še r usti. Mene kar zona ublije, če sc spounem na tiste čase, tak je biu. En upoune, ke sm glih pr kusil sedoti in kisle kumarce hrusti se je pa uglasila pr-men ena deputacija. Men se zdi, če sni proti šteu. s bli trje mužakarji, pa tri babnee. Sevede dol pu štengali, u vež in pred hiša jih jc biu pa še cela ratnunda. Ta nurveč utroK, tku, de je biu mene kar strah, ke sm jiogledu skus vokn. Sevede, jest sm en čas debel gledu, ke nism vedu, kua tu pumen. Pol sm pa le prašu deputacija, kua sm nuredu, de me je duletela taka čast, ke dons ni moj gud, rojstn dan pa tnd ne, sm reku. »Mi t nisma pršli vošt,« ee je uglasila na tu ena bahnea. udrinln dece nn stran in stupila Oh, sej sm vedu. predme. »Mi sma te pršli prost za puniuč. Teb de na u tku hedu, jc glih tku dobr znan, kokr nam, ke (lela pred l-m,- o (aj,a stujema, in unem, ke dol pred hiša čakaja, de uja /.vedi, kua sma upraule. Teb je glih tku znan, kuku sc dela z nam Šentjakubčunem grdu. Kene, soj čas sa nam cutrue naredi Du-lejnsktt železnca in nam z 110 ndgnal iz našga ferklca use furmane, ke sa učas pusti lepe kraj-ccrje gor pr Gurišk u Flltrjansk ulc, pol tle pr Amerikance, pr Lozari, pr Virant. pr Tomlešk, pr Belin Krajnc in tku naprej. Tku de sina pršli nazadne čist na kant. Pa tu jm še ni biu zadost. Pol sa nam udnesl še ta usrana šola. ke sm še jest notr hudila, in sa tam naredi tejatr. Krajnsk parlament sma tud mel u naš far. Krvuva rili ta tud. In Buh ve, kua še use. Zdej nazadne sa nas pn prpraul še ub tejater, jm ub knižnea. Kua črna nardit. Naša fara je pršla na psa, pa je fertik. Če nam ti na boš pumagu, kc maš dobre zveze, nam je za scagat.« Jest nism niogu deputaci prec udguvort, ke J sm mou glih potihne usta kumare. Ke sm jih j dol pužeru, sm reku: »Dražestne daine, častit gespudi! S takem prtožbam b ee mogl ubrnt prou za prou na vašga zastopnka u ubčinskem svet. Ta drži vajet u rok. Jest vam pa na morm Duleinskc železnee kar pudrt in razkopat, kokr pu Iblan ccste razkupavajo. Sevede za brez-poslne b biu tu lep zaslužek, ampak jest nimam te ublast. Mal putrpite. Murde vam uja tud še železnca uzel, kcdr na ute mel nč druzga več, de b vam pubral. Kar se f>a tejatra in knjiž-nce ara tiče, je pa glih taka figa. Jest vam na morm sam tejatra špilat. Če ete pa usi za tu, de ga špilama, pa ga začnima špilat. Sej že tku ceu svet tejater špila. Jest um pa tud soje ku-ruke sturu. da ute pršli tud vi, ket pušteni pud-ložniki kam naprej.« Vite, tku sm jm puvedu in tud u resnic tud sturn. Jest nism sam jezek brusu, kokr punavad delaja. Jeet sm jm tn peru Ižance z drvmi na Žabjek skumenderu. De uja mel s tem drvmi tud kej za pečt in za poliat, uja dubl pa še hru-vaške purmane na šentjakobek trg. No, a ni fajn usti mu. F. G. On: »Saj eem ti pravil, da si nikar ne kupuj zopet nove obleke, ko so mi pa plačo utrgali za 15 odstotkov.« Ona: »Le pomiri se. možiček moj, saj ta obleka je tudi 15 odstotkov ceneja, kot so bile prejšnje.« Najstarejše, uajsolidnejše podietje: C. PICREL tovarna cementnih izdelkov, d. z o. z. nudi po konkurenčnih cenah: betonske cevi, stopnice, raznovrsten umetni kamen za tlak. cement, apno, kamen naste cevi. ploščice za oblaganje sten, strešno lepenko, izolacijske plošče, asfalt i. t d. — Le prvovrstno in najboljše blago Tovarna: M \ ^IBOH Kornščeva ulica št. 39 — Vrbanova ulica št. 60 ■■■k Aljehina je izzval sedaj na mateh tudi ho-landski prvak dr. Euwe. Mateh je Aljehin sprejel in ga bost., igrala prihodnje leto, seveda če Aljehin Bogoljubova premaga. Dr. Euwe je mlad in dober igralec, ki je žc kot osemnajst-leten mojster vzbujal |K>zornost in mu je že takrat prorokoval dr. Laskcr velike uspehe., še bolj pozoren je postal šahovski svet nanj po matehih, ki jih je igral z Aljehinom, Bogolju-bovom in Capablanco, s katerimi vsemi je sicer izgubil, toda v zelo tesnem razmerju. Ti uspehi so ga spravili v vrsto kandidatov za svetovno prvenstvo. S tem sta za dve leti že določena Aljehinova nas|»rotnika v boju za svetovno prvenstvo in s tem sta vsaj za dve leti izključena tudi dva mojstra, katerih boj z Aljehinom bi bil gotovo bolj na mestu, namreč Capablanca in Flohr. Flohr bo Inliko čakal, ker je še zelo mlad, težje bo j>a čakal Oujmblonca, ki bi moral prvi igrati z Aljehinom, ker ima pravico do revanša. Mogoče bo na vsem tem kaj spremenil rezultat velikega turnirja, katerega nameravajo prirediti Rusi v jeseni in katerega se bo najbrže udeležil tudi Capablanca. Zadnjič smo prinesli iz turnirja za prvenstvo Berlina zanimivo partijo Samischa, danes pa prinašamo še partijo njegovega konkurenta Ahuasa, katero je dobil s krejikim napadom. Ahues : Dahl 1. d2—d4, Sg8— f6; 2. c2—c4, e7—еб; 3. Sbl —c3, dT—<15 (Črni se jc raje spustil v domski gambit, kot pa v indijsko igro, v katero bi lahko prešel z Lf8—b4.); 4. Sgt—f3, Sb8—d7; 5. e2—e5 (z Lel—g5 se ne da mnogo doseči.) c7—c6; 6. Lfl —d3, d5Xc4; 7. Ld3Xc4, 1)7—b5; 8. Lc4—d3, a7— a 6 (Na b5—b4 ima beli manever Sc3—e4—d2— c4); 9. 0—0, c6—c5; 10. Ddl— e2, Lc8—b7; 11. a2 —a4! (S to |x>tezo beli zelo učinkovito potij)a oslabljeno črno dameko krilo. Črni mora prepustiti belemu strateški važno polje c4) b5—b4; 12. Sc3—bt, Lf8—e7; 13. Sbl—d2, Dd8—c7 (Izkušnja pravi, da dnina na c-liniji ni varna.); 14. Sd2—-c4, 0—0 (Tuka j bi mogel črni igrati Sfb—g4 z grožnjo LXf3, nakar bi si moral beli nekoliko oslabiti kraljevo krilo, ee ne bi hotel s Sc4—d2 ponavljati potez.); 15. Tft—et, c5Xd4 (Beli je grozi / napredovanjem pešca); 16. e3Xd4, Tf8 —e : i7. Lel—d2, Sd7—f8 (Ta poteza je prepa-sivna in črni zaide v še večje težave;) 18. Tal— cl, Sf6—d5; 19. Sf3—e51 (Grozi Se5Xf7!) Le7— f6; 20. De2-h5! (Grozi Sc4—il6! in po DXd6 DXf7+poleg DXe8!) Sf8—g6; 21. Sc4—еЗ Dc7 —e7 (Bolje bi bilo Db6); 22. Se3Xd5! Lb7Xd5; 23. Tel—e3 (Beli žrtvuje pešca zato, da more spraviti še stolp v igro.) Ld5Xg2; 24. ТеЗ—g3, Lf6Xe5 (Sicer bi prišlo ŠXg6 in TXg6 s hitrim koncem.); 25. d4Xe5. Lg2—1)7; 26. Tg3—h3, h7— hb; 27. Ld2Xh6! (Beli napada zelo energično Črni mora vzeti.) g7Xh6: 28. Dh5Xh6. Te8—c8; 29. TclXc8+, Ta8Xc8; 30. Ld3Xg6 (Črni more braniti mat samo še z žrtvijo kvalitete.) Tc8— cl-f; 31. Dh6Xcl, f7Xg6; 32'. Del—h6, De?—e?r 33. Dh6—g5 in črni se je vdal. Problem št. 8. I. G. Hume. Črni: Kc5, P:a5, еЗ, f4, f5, g6 (6 fif.) a b c d e f ' g h 8 §§ jjf iCI Ш 8 7 šili §§} ■ Ш 7 6 §§ jjj УШ ii JJJ 6 5 in m И i Ш 5 4 jj§ jjj JJ§ §§ 4 3 Ш H §§§ Ž ■ is 3 2 Ш v////////, Ш & JPP ^ gj 2 1 ш ш Ш (Ш jЏ/у/УЛу 1 a b C d e f * h Beli: Kg2, Sli 3, P:e2, f3, g5, h2 (6 fig.) Beli je na jiotezi in doseže reinis. Precej enostaven problem, katerega rešitve bo vsakdo vesel. Cenjene rešilce prosimo, da pošljejo rešitve problemov št. 5., 6., in 8 do ». marca. INSERIRAJTE V »SLOVEIM L«! Mladega doktorja Smole -srečni sen Kaj se vse nc dogaja na svetu! Ljudje premišljajo, čuvstvujejo, presojajo in obsojajo, so srečni in nesrečni. Nekateri vse življenje molče, drugi pu o takih stvareh pišejo, včasih za šalo, včasih za res. Pričujoče vrste so vesela zgodba za res. Mladi, nadebudni doktor Smola, vkljub zelo veliki nadarjenosti in izredni podjetnosti še vedno odvetniški koncipient, je bil zelo družaben človek. Ljubil je petje in smeh in tiha kramljanja o tajnah duše, o literaturi, o gledališču in o umetnosti sploh. Sani je namreč nosil širok črn klohuk iu črnoobrobljena očala. Visoko je menda čislal Nictzechcjcvo filozofijo o nadčloveku, а nad vse je cenil male ljudi, vse one ljudi, ki jih jc z visokimi besedami in širo- | kimi kretnjami mogel očarati in osupniti. Hodi omenjeno, dn je nagibal precej k teatralstvu in se je vselej mirno smehljal. Na splošno bi mogli reči, da sc jc zanimal za vee, najmanj pa za de- ! kleta. Pomislite: prav v tem edinem nezanimanju | pa ga jc hotelo življenje omajati. En sam prijazen pozdrav je postal zani usoden. Ves njegov poznejši hlad, hudobna muhavost in |>onižujoči prezir ni izzval pri tnUidcnki ničesar razen naraščajočega navdušenja in občudovanja za mladega moža. Skratka: nadebudni doktor se je kmalu znašel v |>olcžaju ženina in nikakor ni mogel dokazati dekletu, šc manj seveda nje- eovi materi, da to njegovo vedenje ni morda nku preizkušnja ljubezni, temveč odkrito izraženo načelno nasprotje. Kruti zakon narave .i/ malega ruste veliko' se je tu docela uveljavil Na /imo s<, začeli mladenki domači priprav- I ljati balo, mati je ginjena razkazovala natlačene skrinje in na hiši. ki je bila del dote, so se začela razna mala popravila. Doktor je bil obupan: on, mlad človek, bodoči kulturni delavcc, doktor Smola, naj se pripravlja na kariero v takem položaju! Kje najti meč, dn proseče ta ostudni vozel, v čigar središču je tičal, kje najti rešilno misel za razči-ščenje položaja? Morda bi vsak mladi mož zahvalil Bogu, da bi brez truda sedel kot gospodar v lično vilo. ne oziraje se na okoliščine in vest. Nadobudni mladenič pa ie bil človek naj-idealnejših misli in dejanj, l.ahko bi se celo reklo, da ni bil človek tega sveta. Poleg čistega idealizma je bil v njem del duha bodočih dob. Njegovi načrti so biti načrti velikega, samoniklega, morda revolucionarnega moža. Mladi mož pa je tudi dobro poznal vse težke ovire bodisi ljubezenskih ali žc zakonskih zvez pri slehernem resnem delu. Položaj je bil torej na koncu koncev bolj nevaren kot nevšečen. Lepega zimskega dne, ko je bil že ves eredi težkih problemov, je srečal prijatelja Pavleta, mehko muškelirsko dušo, ki ni sicer nikdar preživljala težkih bojev, pač |ia že v gimnazijskih letih rodila dokaj prelepih, do neke mere celo klasičnih pesmi (med njimi tudi nekatere epopeje), ki so vodile misli celo nirvani v naročje. (Pesmi se žal niso ohranile, pač pa jih omenja nek mlad doktor v svoji nedavno izišli doktorski disertaciji.) Mirno in iskreno je pozdravil Smolo in izrazil resno zaskrbljenost spričo njegove vidne oslabelosti, ki jo je kazal v zadnjem času. To jc odprlo zatvornice težko zadržanim besedam tlačenega sren. Smola je govoril vso uro. Mirno so zableščale luči. snežinke so sc vr-tinčile, veter jih je veselo preganjal. Doktor Smola pa se je odkrite glave navdušeno uiahajc izpovedoval: »Tako jc z menoj. In včasih, prijatelj, sc hropeč zbudim: v areni življenja stojim; okoli mene — to ie grozoten pogled — same zveri, divje zveri. Ne ena. deset jih je... Trenotki borbe... Gledalcem znetuia dih — smrtna tišina - lasje se ježe. Zverine davim, a teniile rokami jih... Potem, prijatelj, vzkliki in ploskanje, cvetje dežuje: z lovorjevim vencem stojiam jaz - zmagovalec — od vseh občudovan...« »Grozno, hočem reči — prekrasno,« je vzkliknil Pavle, ko da jc prevzet od veličine prizorov. Postrani je premeril tovariša. »Toda jKikrij se. prosim te, prijatelj, saj je vendar mraz, in umiri sc, prosim. Vedno sem slutil, da si velikani«, je pristavil zaskrbljen. Mladi doktor je nadobudno uprl v daljo iskreče se oči: »Da. Prijatelj, kako krasno bi po dobljeni sijajni zmagi lahko zaspal. A, poslušaj, takrat leže name neznanska teža: saj jaz sem jetnik! Jaz sem žrtev! Tovariš, jaz niti stopiti ne bom mogel v areno! Poslušaj me: mene vežejo hudobni jeziki, jaz sem — ženin! Slišiš: ženin! Jaz som ko lev v kletki! Zapečaten! O. ironija usodo!« V ozki ulici, kamor je zavil Pavle iz previdnosti, zakaj dr. Smole je postajal izredno razburjen, sta se |>oelovila. Mladi doktor je bil očitno utrujen. Pavle pa jc odhajal poln resnih skrbi za nesrečnega, tako globoko vznemirjenega prijatelja. * Čas je potekal, zabrisal to in ono, n nesreče dr. Smole še ne. Zgodilo se jc. tla je neko noč stkala luna srebrne tenčice in jih navesila ob okna, za katerimi jc mirno spal mladi nadobudni doktor j)0 veseli pustni noči. V sanjah je minilo žc celo leto. Iz dalje je plesal spet pust v deželo, toda to pot tako, ko da jc leto milosti zasijalo nad belini mestom, ob žc regulirani strugi. Dobri Pavle je rešil duhovnega velikana Smolo gotove smrti, žrtvoval sc jc na oltar domovine. za duhovni blagor male dežele: pridobil jc mladenko s pomočjo vražjih zvijač zase in jo poročil iz goreče ljubezni. Junaški čin je izzival po vrsti prav lepa dejanja, vlivai poguma in dobrih misli v mlada j srca. Nešteto zarok so razdrli, celo nekaj ločitev zakona je bilo izvedenih. Možje in mladeniči so 1 .se namreč z vsem srcem posvetili svojim po-klicem, po Smolincm vzgledu. On sam pa je preskočil domače ograde, |«> stal zmagovalec v areni življenja. Duhovno je vidno obogatel. ymil se je z večjimi črno obrobljenimi naočniki fn širšim klobukom. V lujini jo vneto gojil svoje vsestransko zanimanje. Izpopolnil se je v stotih malih stvareh, (začel se je zanimati tudi za dekleta) priučil pa se je poleg tega tudi pleskarstva. /. intenzivno barvo je preplesknl /arje novega kulturnega dne v zaplotni deželici. Po mnogih uspešnih delili se jc umaknil v zatišje in postal čudak: ni ljubil več smeha, ne petja, ne ljudi — razen široko-umnih novinarjev in poročevalcev. Pomlad se je v tem blagoslovljenem letu kmalu raztegnila. Zelo zgodaj je pregrnila vlažne vzpetine, / žametnim zelenjem je zave,sila prazno vejevje, posula prvo cvetje ob potih, med polji so se poigra.ali vetri, zažuboreli so potočki, zukukule so kukavice... bila je pravcata pravljična |>ouilud. • V Gruberjevem kanalu pa so našli inrivo dekle. Mila je baje polzmedemi. zadnje čase se je nemo jiogrezala v daljše meditacije. Česlo je še govorila o lepih gorskih večerih, o šelestenju lip in bolečini srca. Večkrat jc prebirala Nie-tzscheieve sestavke. Zadnje čase je vidno slabelo. Zelo rada se je sprehajala ob Ljubljanici. Dejali so. da je po nesrečnem naključju paln vanjo. Položili so j" v pomlajeno prst. Ljudje pa so šepetali, da ji je nekdaj nude budil odvel niški koncipient mladi doktor Smola. Za |)ogrelioin so se poleg ostalih v rstili- dolge procesije predobrih mamic. Nič klepetanja ni bilo. urno so drsele jagode rožnih vencev, Bog vedi. da ne /a Jiokojničino dušo. temveč 'в njihovo lastno |)umct. Dr. Smola &c je zbudil v sivo pepetnu-iu. jutro in zastrmel v februarski vlažni sneg, vedro razpoložen po prijetnih 9anjah Gospodarstvo I Poslanstvo gledališč Zaposlenost slovenskega delavstva v januarja Po statistiki Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani je ostal konjunkturni razvoj posameznih industrij v januarju isti kot v decembru. Sezijski razvoj kaže v glav. padec zaposlenosti, kar je običajno od decembra na januar. Sezijski prirastek je jako majhen, dočim je padec, v celi vrsti panog prav znaten. Podrobnejši konjunkturni in sezijski razvoj absolutni iu relativni posameznih industrij kaže sledeča tabela: Zavarovanci Razlika v v jan. 1934 prim. z dec. Industrijska skupina 1933 v % Rudarstvo 5 Gradnja železnic itd. 1905 Tekstilna industrija 11499 Gradnja prevoz, sredstev 234 Kemična industrija 1608 Poljedelstvo 583 Industrija tobaka 963 Občinski obrati 1409 +40.—% —14.49 „ - 1.83,, - 2.46,, - 1.18,, - 5.32,, 0.31 „ 0.35,, + I Industrija papirja Grafična industrija Industrija kože in gume Denarni in zavarov. zavodi Hišna služinčad Gozdno žagarska industr. Industr. kamenja in zemlje Industr. hrane tn pijače Gostilne, kavarne tn krčme Kovinska industrija Higijena Oblačilna industr in čišč. Zasebna promet, podjetja Gledališča, svob poklici Centrale za proizv. sile Predelovanje kože Javni promet Trgovina Industr. za predel, lesa Gradnje nad zemljo Skupaj 1848 — 1.03 „ 1142 -h 0.35,, 1514 - 3.44 „ 573 + 1.92 „ 8367 - 0.18,, 5329 - 5.50 „ 2291 -26.36,, 3613 — 0.80 „ ■2858 + 0.78 „ 6065 - 2.44 „ 1584 - 1,53 „ 3953 -r- 9.94., 783 - 3.58 „ 1126 - 1.07,, 482 - 7.26,, 2794 — 16.61 „ 502 - 9.16,, 3287 - 3.01 „ 3110 — 6.62 „ 1114 -157.45 „ 70591 - 5.12,, Zgodovina slovenskega zadružništva Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani je izdala izpod peresa Ivana Martelanca svojo zgodovino. Ta spominski spis se ic nekaj zakasnil, kajti namen je bil, da se izda ob priliki proslave 30-letnega jubileja, ki ga je Vzajemna zavarovalnica praznovala pred štirimi leti. Slovenci nimamo še napisane zgodovine našega gospodarstva, tudi gospodarske monografije so pri nas redke. Zato moramo pozdraviti knjigo, ki nam odkriva del naše zgodovine in nam kaže razvoj važnega dela naše gospodarske organizacije. Namen knjige je,'da pokaže zgodovino Vzajemne zavarovalnice. Vendar se pisatelj ni držal strogo tega namena, ampak je skušal prikazati celotno zavarovalstvo v Sloveniji. Vzajemna zavarovalnica je zrasla iz prizadevanja slovenskega ljudstva, da si ustvari lastno gospodarsko organizacijo. Gibanje na političnem in gospodarskem polju j e v zadnjem desetletju prošlega stoletja šlo za tem, da postavi našemu gospodarstvu trdne temelje. Kato- 1 liški shodi so dajali smernice za to deio. Tedaj . je bila pionirska doba za naše zadružništvo. j Vzajemna zavarovalnica je postala člen pospo-darske organizacije rojene iz tega gibanja. Ko gledamo sedaj na podlagi spominskega spisa nazaj v tisto dobo, ko se je ustanuvljala Vzajemna zavarovalnica, moramo priznati, da so njeni ustanovitelji izvršili delo velikega nar.-fjospodarskega pomena. Zavarovalstvo je bilo popolnoma v tujih rokah. Domač kapital se je zbiral v tujih podjetjih. Za Slovence že itak siromašne na kapitalu, je dvakrat žalostno, če 7.' njegpvimi Tcapitali gospodari tujec. Zato je t|ebjr~toliko bolj poudariti in ceniti delo Vzajemne zavarovalnice, ki še danes predstavlja edino domačo zavarovalnico. Pot od ustanovitve pa do danee, Vzajemni ni bila lahka. Bojev z domačimi in tujimi nasprotniki ni manjkalo. Toda trud in boji so bili kronani z uspehom. Iz malih in skromnih po-četkov, ko se je Vzajemna bavila le s požarnim zavarovanjem, je zrasla velika zavarovalnica, ki obsega že skoraj vse panoge zavarovanja. Grafične in številčne preglednice na koncu knjige dajejo nazorno sliko o razvoju poslovanja. Iz teh preglednic vidimo kako velik napredek jc napravila Vzajemna ravno v zadnjih desetih letih. Od približno ene miljarde zavarovane vsote v požarnem zavarovanju leta 1933, je zra-vsote v požarnem zavarovanju L 1932, je zrasla na 3 miljarde in pol v letu 1933. Premije so v tem času narasle od 1.8 mili. na 8.4 milj. Procentualno še v večjem razmerju je v isti dobi zvišala svoje f>oslc v življenjskem zavarovanju, ki ga je vpel jala šele po vojni. Zelo informativen je zemljevid, ki kaže koliko odstotkov objektov je zavarovanih zoper požar pri Vzajemni v posameznih sodnih okr. Na prvili mestih sta Velike Lašče in Ribnica z nad 80%, sledijo pa Cerknica, Kranj in Kamnik z nad 70%. V zadnjih letih jc Vzajemna zavarovalnica nvcdla posmrtniiifiko zavarovanje Karitas. S tem je ustregla veliki potrebi, kajti široki ljudski sloji niso imeli prilike za to potrebno zavarovanje. To so izkoristili razni špekulanti, ki so pod nazivom samopomoči nekaj let mogli mirno vleči iz ljudstva milijone, dokler ni prišlo do neizogibnih fiolomov. Bil bi zadnji čas, da bi bil konec s takimi »samopomočmi« in, da se ljudsko zavarovanje organizira na solidni bazi kot jo nudi Karitas. Na več mestih pridemo v zgodovini Vzajemne do mest, kjer se je postavilo vprašanje, ali javno uli privatno zavarovanje. Vzajemna je bila ustanovljena z namenom, da pripravi pot deželni zavarovalnici, isu je plačati jx)leg nominala še 20 Din za utemeljitvene stroške. Likvidacija. Stanovanjska zadruga uslužbencev drž. žel. v Ljubljani, r. z. z o. z. v Ljubljani. — Stavbna in gostilniška zadruga »Delavski dom« na Glincah pri Ljubljani, r. z. z o. z. Konkurz je razglašen o imovini Čopič Cilke, trgovke v Ljufljani, Streliška ulica 24. Prvi zbor upnikov 1. marca, oglasiti se jc do 13. aprila, ugotov. narok 28. aprila. —■ Nadalje je razglašen konkurz o imovini Kovačiča Fr. Rudolfa, trgovca v Ljubljani, Miklošičeva cesta. Roki: 6. marca, 22. marca in 7. aprila. Poravnalno postopanje je razglašeno o imovini Ankersta Franceta, pos.. gostilničarja in lesnega trgovca na Brezju št. 64, narok za sklepanje poravnave 4. akrila, oglasiti se ie do 29. marca. — Nadalje je razglašeno poravnalno postopanje o imovini Мауегја Ivana, hotelirja na Bledu, hotel Triglav, narok za sklepanje poravnave 10. marca, oglasiti se je do 4. marca. — Nadalje o imovini Troha Frančiška, jx>r. Medved, trg. v Ljubljani, Cesta na Kode-ljevo 21, narok za sklepanje poravnave 14. marca, prijaviti je terjatve do 9. marca. Potrjena poravnava. Florjane Frančiška, trgovka v Št. Pavlu pri Preboldu št. 28: 40% v 10 mesečnih obrokih. Francoske ugodnosti za avstrijski uvoz lesa. Dunajski listi z zadoščenjem prinašajo vest, da je senat včeraj odobril avstrijsko-francosko prefe-renčno pogodbo glede lesa, ki je torej stopila v veljavo. Prednost se nanaša na 15.000 vag. avstrijskega lesa in znaša zmanjšana carina 5 frankov za 100 kg ali 500 frankov za vagon. Ves avstrijski izvoz lesa v Francijo je znašal lani 7.200 vagonov, Borza Dne 24. februarja 1934. Denar Promet je na ljubljanski borzi ta teden znašal 2.602 milj. Din in je v primeri s prejšnjim tednom naraste!. V prejšnjih tednih je znašal 2088, 2.345, 2,043 in 2.315 milj. Din v prejšnjih tednih. Najznatnejši je bil promet v torek, dne 20. t. m., ko je znašal 1.717 milj. Din, največ v šilingih. Toda 20. t. m. je stopila tudi v veljavo naredba, da morajo izvozniki oddati 30 odst. svojih avstrijskih terjatev naši Narodni baraki po pariteti v odkup, kar je povzročilo zmanjšane posle v šilingih na naših borzah in tudi povišalo tečaj šilinga. Curih. Pariz 20.38, London 15.77, Newyork 310.75, Bruselj 72.25, Milan 26.70, Madrid 41.925, Amsterdam 208.30, Berlin 122.7, Dunaj 73.3 (56.45), Stockholm 81.30, Oslo 79.20, Kopenhapen 70 40. Praga 12.25, Varšava 58.325, Atene 2.945, Carigrad 2.48, Bukarešta 3.05. Hmelj Žatec, ČSR, 22. febr. Na žateškem trgu je slej-koprej čvrsta tendenca. Promet je znaten in je povpraševanje znatno večje kot ponudbe. Lastniki, kolikor še imajo blago, zahtevajo zanj 1800 Kč, po kateri ceni je bilo ženekaj tnalo prometa. Notaciie so se gibale drugače po kakovosti med 1600 1800 Kč za 50 kg. Zaloge so se letos zelo izpraznile. Jajca Cene jajc so v zadnjem času zelo nazadovale. Izvozuičarji, takozvaaega štajerskega področja, plačajo danes 6.50 Din za l kg. Ako pomislimo, da vlada trenotno še mraz iu zima in da vsled tega produkcija še ni v polnem teku. st lahko predstavljamo, kakšne bodo cene, ko bo zavladalo splošno toplo "reme in ko se bodo jajca vsula kot listja in trav Temu ,e vzrok dejstvo, da ie ostala edino še Švica, ki uvaža v večjih količinah .ajca. Cela Evropa pionuja jajca v švico in je nam na (em trgu najhujši konkurent Danska katera žc danes vsled svoje intenzivne jajčne produkcije meče 'na trg v velikih količinah svoje težko ceneno blago, V Nemčijo, ki je dodelila naši državi mesečni kontingent od 100 tisoč kg ali 20 polvagonov, kar pomeni samo kapljico v morje, se pa sme početiSi od 1. tnarca izvažati samo blago v leži od 55 gramov navzgor s I srednjo težo 57'A kg 1000 komadov. To pa jiotnerii, ! da Nemčija za nas sploh odpade, razven če sc l>odo izvozničarji, kar bi bilo jako pozdraviti, temu prilagodili in začeli nakupovati jatca od 55 gramov navzgor, seveda po primerno višji ceni. To se bo pa jxi našem mnenju lahko prakticiralo samo v zgoraj omenjenem štajerskem jx)drcčju. S tem bi si pridobili zopet Nemčijo, h kateri bi se pridružila še j Češkoslovaška, od koder že prihajajo povpraševanja po našem blagu. — Sv. Jurij ob juž. žel., dne 23. februarja 1934. Les Tendenca na 'tukajšnjem lesnem ^tržišču »e ostala šc nadalje mlačna, povpraševanje pa živahno zlasti v deskah, tramih in sploh mehkem lesu. Produkcija bukovinc je močno oživel^. V hrasto-vini ni povpraševanj, dočim je nespremenjeno živahno povpraševanje v otfliu, posebno canclli. V povojnem vrvežu duhovne in gospodarske krize si iščejo izhoda, ki bi odgovarjal sedanjemu času, vsi narodi, vse umetnostne, gospodarske, občeprosvetne in socialne skupine. Z dosedanjim načinom Izživljanja vseh kulturnih in gospodarskih vrednot ni več nihče zadovoljen. Nekaj novega mora priti, nekaj prav temu času odgovarjajočega. In tako snujejo načrti za načrli. Celo države že ponekod posegajo v poeamezne doslej samoupravne skupine, kakor so zlasti'razne visoke prosvetne ustanove, univerze, različne akademije in podobno, prav tako pa tudi v podeželsko prosvetno življenje, da bi ga spravili v sklad s sodobnimi potrebami in cilji. Seveda je to poslednje doslej rodilo samo zlo, ker države niso doumele ljudske dušev-nosti in torej niso mogle nuditi tega, kar bi ljudstvo potrebovalo. Živ zgled za to so nam razne fašistične države, ki so uničile sleherno samostojno rast kulturnega in gospodarskega življenja. Med drugim se danes vse povsod pojavlja vptašanje, kakšno bodi sodobno gledališče, da bo v vsakem pogledu odgovarjalo časovnim potrebam. Trojno poslanstvo mora predvsem imeti in ga v vsej obsežnosti izvajati: umetniško, etično in sodobno. Brez teh treh sestavin je gledališče nepotrebno, zakaj niti kamena ne premakne v du-hovno-kulturni palači svojega naroda. Umetniško poslanstvo Nobena predstava ne sme imeti zgolj razve-seljevalnega namena. Gledališče ne sme biti le zabavišče, marveč predvsem tempel lepe umetnosti. Gospodarska kriza ali poplitvenje občinstva še ni razlog, da smejo prihajati na gledališki oder brezidejne, neetične, nesodobne igre. Zakaj s takim pojmovanjem se ubije še tista trohica umet-1 niškega čuta v sodobnem povprečnem človeku, ki ! jo ima. In tak obiskovalec se nujno navadi na I nekvalitetne stvari ter nima več nobene potrebe I po pravem umetniškem delu. S tem ne trdimo, da 1 ne bi smele na oder razne komedije. Saj človek j v času vseobče depresije potrebuje razvedrila, po-. trebuje lahkih komadov, med katerimi pozablja težke dni, toda ta dela ne smejo stopiti pod umetniško in etično črto. Tudi komedije morajo prinesti človeku neko idejo, ki ga duhovno zadovoljuje. Utile cum dulci. Ob razvedrilu še duhovna /corist! Etično poslanstvo Ali je umetnina sploh umetnina, čc ni etična'/ Problem je to. Toda naše trdno prepričanje jc, da prava umetnina mora biti etična. Brez te notranje vrednote je umetnost vselej propadala in z njo celotna kultura in narodi. Spomnimo se samo besed modrega Platona: »Propast glasbe ima za posledico propast dobrih nravi in vse države.« Isto je dejal Konfucij: »Če je dežela dobro in nravno vladana, poslušajte njeno glasbo!« Oba velika moža sta vključila v umetnost vrednoto etosa, brez katerega si umetnosti nista mogla misliti. Pa tudi vse širokopolezne igre starih Grkov, katerih se je udeleževalo tisoče in tisoče občinstva, .so imele v glavnem namen duhovnega očiščenja. Ko je grška kultura na to notranjo vrednoto svojih umetnin j pozabilu in je postalo igranje in celotno umetniško ustvarjenje zgolj samemu sebi namen in ni čutilo i več potrebe po etičnem poslanstvu, je bilo to zna-! inenje, da jc vsa kultura na začetku propada, kar 1 je kesneje nujno sledilo. Kultura jc propadla in njej je sledil narod. — Tudi danes, v času skraj-I nega individualizma, ko se vse človeštvo bliža pro-j padu, gospodari po svetu gola naturalistična umetnost brez sledu kakega etičnega poslanstva. Tod? j ker hočemo in moramo rešiti svoj čas, moramo pred vsem rešiti visoko umetnost, ki mora bit" nujno etična. Sodobno poslanstvu Slehernega gledališča poslanstvo je tudi, da posreduje svojemu narodu podobo časa, v katerem živi — z vso problematiko duhovnega, gospodarskega, socialnega iskanja in podobnih perečih vprašanj, ki danes grizejo človeštvo. Gledališče mora biti v polnosti zrcalo časa. V gledaliških delih ; mora narod videli sebe z vsemi stremljenji in pri-j zadevanji, svojo zaskrbljenost in brezskrbnost, j svojo narodno voljo in nevoljo. Vsi komadi preteklih časov, ako nimajo občečloveškega v sebi, 1 marveč so samo tesna časovna slika neke dobe, ! nimajo danes več prostora na gledaliških odrih, j Najmanj pa dela, ki nimajo drugega v sebi kot skupek slanih ali neslanih domislekov. To si morajo zapomniti vsa vodstva gledališč, ki sestavljajo vsakoletni gledališki program. Brez tega je namreč sleherno gledališče izgubilo svoj pomen, ki ni zgolj v razveseljevanju nekaterih brezskrbnih ljudi, marveč v umetniškem in etičnem vzgajanju celega naroda. L. G. Speti svrho sestave našega reprezentančnega je odredil podsavezni kapetan gornji tek- Zanimiv nogomet na Primorju 1. Hermes : A. reprezentanca 2. ASK Primorje (liga) : reprezentanca Ljubljane. V moštva mi, ki naj bosta nekaka revija naših najboljših klubov in igralcev. Klubi so čez zimo pridno trenirali na 'prostem in smemo pričakovati napetih in zanimivih, borb izenačenih moštev. Tekma med Pri-mdrjem in rep. Ljubljane, ki jo bodo sestavljali prvovrstni igralci, bo še prav posebej zanimiva, saj je naše športno občinstvo vedno rado prihajalo na take tekme. Ker v Ljubljani že delj časa ni bilo prvovrstnh tekem, zato vlada za današnjo tekmo izredno zanimanje. Prva tekma prične ob 14, druga pa ob 15.45. K današnji tekmi Primorje : komb. team A. (Izjava SK Ilirije.) V reklamnih objavah za današnjo tekmo Primorje : komb. team A se zadnje dni navaja, da bo to pravzaprav srečanje med Ilirijo in Primorjem. Odbor SK Ilirije obvešča s tem klu-bovo članstvo in športno javnost, da sc navaja to brez sporazuma s SK Ilirijo in da SK Ilirija nima nobene ingerence na sestavo kombiniranega te- ama. — Odbor SK Ilirije. * Alpinski smtiški tečaj SPD. SPD v Ljubljani priredi začetkom marca meseca, in sicer od 4. do ll. osemdnevni alpinski snuiški tečaj na Krvavcu. Ta tečaj jc namenjen onim sinu-čurjem-turistoni. ki smučanje zn silo žc obvladajo, a jim manjka sigurnost v kretanju na terenu. Namen tečaja je izvežbati smučarja v toliko in onih likih, ki mu omogočajo sigurno knnarenje tudi 'na težjem pobočju v alpskem terenu. Pouk bo razdeljen tako, koj. Ponudbe upravi -Slov.« pod šifro »Poceni 2013«. (a) Dekle pridno in pošteno, vajeno dobre mešč. kuhe, zmožna samostojno gospodinjiti -išče službo pri boljši obi-telji. Naslov v upravi lista pod št. 1978. (a) Kolarski pomočnik vajen vseh del, želi mesta. Hojkar, Dobrova 55 pri Ljubljani. (a) Službo išče pošteno dekle z dežele, ki zna šivati — za vsa hišna dela ali šivilji v pomoč. Naslov v upravi »Slovenca« št. 2014. (a) Krojaški pomočnik išče službo. Anton Frlan, Češnjica, p. Železniki, (a) Vrtnar s 15 letno prakso išče stalno službo. Nastopi lahko takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod 2020. (a) Gospodinja zmožna vsakega dela išče službo. Gre tudi na deželo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Poštena« št. 2039. (a) Za obnošene ženske obleke ali perilo grem šivat na dom. Vzamem tudi v nakup. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Damski krojač« št 2032. (a) Vrtnarski delavec zmožen tudi hišnih del — želi službo — Naslov: J. Klokočovnik, Spitalič pri Konjicah. (a) Br^zolačno grem v pisarno. Ponudbe pod Absolvent trgovske šol<"< St. 2083 na upravo »Slovenca«. (a) Br zposelni organist (Ceciliianec), cerkovnik, z večletno prakso, trezen in vesten, družinski oče, prosi službe čimpreje in kierl oli. Ponudbe na upr. »Slo,.- ped št. 2086. la) 16 letno dekle Stajerka, pridna in poštena, želi službe pri krščanski družini. Naslov v upr. »Slov.« « 2098. a I Vajenci ii Učenec močan, kmečkih staršev, se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom na deželi. - Leopold Se-nica, Sevnica ob Savi. (v Krojaškega vajenca ali pomočnika začetnika sprejmem. Kocjan, Do, lenjska cesta 20. (v) Krojaškega mojstra iščem, ki bi vzel gluhonemega vajenca z gluho-nemno izobrazbo v obrt z vso oskrbo v hiši. Po možnosti v bližini Maribora. Naslov: V. Pevalec, pri A. Glas, pekarna, Studenci pri Mariboru. (v) Vajenko takoj sprejmem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Plačana« štev. 2057. (v) Mesarskega vajenca zdravega, močnega in poštenega kmečkega fanta, starega 15 ali 16 let — sprejmem. Oskrba v hiši. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Priden« št. 2081._(v) Brivskega vajenca sprejme salon Polanc — Kopitarjeva ulica 1. (v) Strokovnjaka prvovrstnega organizatorja, išče zavarovalnica za vodilno mesto. Sprejme tudi več akviziterjev. — Ponudbe na upravo »S1.« Maribor pod »Takoi« št. 1944. (b) Zastopnika išče tovarna vsakdanjih potrebščin za ljubljansko okolico. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Agilen« št. 1885. (b) Kleparja in vodovodnega inštala-terja s svojo koncesijo, iščem. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Klepar« št. 1965. (b) Deklico revnih staršev ali siroto 14—15 let, takoj sprejmem k otrokom proti hrani in obleki. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1964. (b) Več akviziterjev sprejme takoj zavarovalnica za področje dravske banovine. Oferte upravi pod »Akvizter« 2008. (b) Zaslužek Boljše perilo in obleke sprejmem v pranje, šivanje in likanje. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1807. (z) 100 Din dnevno plačamo osebam za raz-pečavo dveh novih življenjskih predmetov. Potreben kapital 50 Din. -Ponudbe z znamko za odgovor na podružnico »Slovenca« Maribor pod »Resno« št. 1942. (z) Pouk Nemščino, angleščino, francoščino, italijanščino in klavir poučuje dipl. učiteljica, Kolodvorska ul. 11, priti, a ŠOFERSKA ŠOLA I. Gaberščik. bivši komisar za šoferske izpite, Slomškova ulica. Garaža Stupica. Organist - fant vešč pevovodja, dobi takoj službo. - Zupni urad Vinagora, p. Desinič, Hrv. Služkinjo snažno in pošteno, vajeno kuhe in drugega dela sprejme Wesiak A., trgovina z deželnimi pridelki, Pragersko. (b) Služkinjo veščo vrtnih del in prodaje zelenjave na trgu -sprejmem. Naslov v upr. lista pod št. 1992. (p) Službo spretnega organista ki je dober pevovodja in zmožen voditi godbo, razpisuje cerkveno prestojni-štvo v Kamniku Dohodki mesečno 700 Din in prosto stanovanje. Trimesečna obojestranska odpoved. Nastop po veliki noči. Pismene prošnje na nadžupni urad do desetega marca. Hotel »Bellcvue« Ljubljana sprejme v službo: kuharico, plačilnega in jelonošo, samo perfekt-ne moči. Direktne ponudbe s spričevali in sliko do 1. marca. (b) Krojašk. pomočnika prvovrstnega, iščem. Anton Škofic, Kralja Petra trg 8. (b) Hranilne knjižice in prepise prvovrstnih tukajšnjih denarnih zavodov jemljemo do preklica zopet v račun. A. & E. Skaberne, Ljubljana. (r) Bančne vloge vseh zavodov, nakup, prodajo in posojila posreduje najkulantneje St. Praznik, Zagreb, Varšavska 6, telefon 28-33._(d) Hranilno knjižico Kmečke posojilnice za 22.000 Din prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1886. (d) »Starih« vlog lastniki nad 55 let, naj sporoče v svrho sestave skupne prešine na g. ministra za trgovino kot pritožbeno instanco proti odlokom ćg. komisarjev pri zaščitenih denarnih zavodih svoje doživke, glede zavrnjenih prošenj na izplačilo zneskov za življenje, zdravljenje in davke na naslov: Ivanka Kimovec, Kranj, Prešernova 130. (d) Kmetje - dolžniki! Pri ureditvi Vaših dolgov ste ali boste naleteli na razne ovire, vkljub temu, da ste zaščiteni. — Obračajte se za pomoč vselej na »Zaščito«, edino zadrugo te vrste v Sloveniji, ki na zadružni podlagi urejuje za svoje člane tudi vse po uredbi o zaščiti kmeta, »Z a š č i t a« , r e g. z a -druga z omej. zavezo — Ljubljana, Masarykova 14/II. 300.000 Din posojila v knjižicah Zadružne gospodarske banke, iščem. Jamstvo solidno. Odplačilo mesečno z obrestmi. Ponudbe na naslov, ki ga pove uprava »Slov.« pod št. 1962. (d) 10.000 Din posojila iščem proti gotovemu jamstvu. Ponudbe na upr. »Slov.« pod značko »Varnost« št. 1820. (d) Najkiiinntnejšn posojila dajemo na vloge velebank. vrednostne papirje vojno škodo držav bone Blai-rova posojila in na ku-rantno blago Naloge iz province promptno izvršujemo Pučka štediona. Zagreb. Meduličeva br 31 Telefon 90-03. - Naš zastopnik za dravsko banovino ie Rudolf Zorč, Ljubljana, Gledališka ulica 12. na katerega se ie obrnili. Trgovska agentura v bančnih in posojilnih poslih J o s. A u g u s t i n , Ljubljana, Aleksandrova cesta 4 — posreduje tudi glede nakupa in prodaje hranilnih knjižic. (d) DAMSKE POMLADNE PLAŠČE nudi po zelo nizkih cenah in sicer športni plašč, reklamna cena .... 175 Din eleganten športni raglan............350 Din trenčkoati v novih fazonah iz najfinejšega Diagonala.........; 550 Din temnomodri in črni plašči od . . . 450 Din kakor tudi damske obleke, športna krila in bluze po najnižjih cenah: F. L GORIČAR, LJUBLJANA, SV. PETRA C. 29 Lastna izdelovalnica za damsko konfekcijol Plašči se delajo po meri! — Oglejte si izložbe! Iščem posojilo 30.000 do 50.000 Din proti dobrim obrestim in prvovrstni garanciji za dobo šestih mesecev. Cenj. ponudbe pod: »Sigurnost 34« 2064. (d) Vsem dolžnikom! Za Vas posluje »Zaščita«, reg. zadruga z omej. zav., Ljubljana, Masary-kova 14 'II. Zaupajte Vaše ležave, poverite ureditev Vaših obveznosti zadrugi, ki je v neštetih slučajih posredovala med upniki in dolžniki z dokazanimi in odličnimi uspehi. Hranilne knjižice Ljubljanske mestne hranilnice in Kmetske posojilnice sprejmemo kot gotovino do 1. marca. Peči montiramo tudi pozneje. Tovarna Lutzovih peči — Ljubljana VII. (d) Iščem i>osojilo od 100 000 do 200.000 Din delno lahko tudi v hran. knjižicah dobrih zavodov. Plačam dobre obresti in nudim prvovrstno garancijo. Posojevalec bi dobi! cventuelno tudi namešče-nie. Ponudbe nasloviti na: Uprava »Slovenca« pod: »Dobra investicija št. 99« 2063. (d) Zenitbe Mlad trgovec posestnik - išče nevesto z dežele. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Zenitev« št. 1954. (ž) Nižješolca sprejmem v svetlo, zračno sobo s souporabo kopalnice, v popolno skrbo in nadzorstvo pri učenju, v novi palači, za nizko ceno. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2074. (D) Stanovanje komfortno, v sredini mesta, obstoječe iz 5 sob, poselske sobe, kopalnice in drugih pritiklin - se odda 1. maja. Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 1928. (č) Stanovanje podpritlično, soba, kuhinja, se odda takoj ali s 1. marcem. Presetnik — Šmarska 15 — blizu Sv. Križa. (č) Stanovanje sobe, kuhinje in vseh pritiklin, se odda za takoj. Dev. Mar. v Polju št. 70, tik postaje. (č) Sobo s kuhinjo in pritiklinami oddam takoj. Sv. Križ 71, poleg Kunovarja. (č) Enosobno stanovanje manzardno, solnčno, oddam 1. maja. Bleiweisova cesta 9-II. (č) Dvosobno stanovanje se odda. Vič 152, Cesta na Brdo. (č) Stanovanje blizu cerkve in tramvaja takoj oddam. Planinšek, Št. Vid nad Ljubljano, (č) Stanovanje štirisobno odnosno trisobno, z vsem komfor-tom, v sredini mesta - se odda takoj ali za majski termin v najem. Pojasnila Gajeva ul. 5, soba 128-1. Samsko stanovanje komfortno, obstoječe iz dveh sob, kopalnice in predsobe, se odda takoj ali za majski trmin. Pojasnila: Gajeva ulica 5, soba 128-1. (č) IŠČEJO: Dvosobno stanovanje s pritiklinami, če mogoče v centru, iščem za april ali maj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Vesten plačnik«. (c) Gospod išče s 1. marcem lepo, opremljeno sobo z vso oskrbo. Poseben vhod. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Stalen« št. 1963. (c) Dvosobno stanovanje v centru, solnčno — išče dvočlanska družina. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod April-maj« štev. 1999. (c) ODDAJO Opremljeno sobo zračno, parketirano, oddam solidnemu gospodu s 1. marcem. - Poljanski nasip 10, desno stopuji-šče, II. nadstropje. Požar Štirisobno stanovanje komfortno, v bližini sv. Jožefa, se odda. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1830 (č) Dvosobno stanovanje parketirano, takoj ali pozneje oddam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1933._(č) Lepo stanovanje blizu kolodvora in tramvaja, v bližini Ljubljane, oddam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1887. (č) 2 enosobni stanovanji se takoj oddasta. Rožna dolina cesta VI., št. 4. č Enosobno stanovanje s kuhinjo — oddam za za marec v Rožni dolini cesta XV. št. 17. (č) Soba s posebnim vhodom, o-premljena, parket, elektrika - se takoj odda solidnemu gospodu zraven cerkve. Sv. Petra c. 93, pritličje. (s) Na stanovanje sprejmem gospoda ali gospodično. Pred Škofijo št 13, pritličje. (s) Opremljeno sobo poceni oddam. Friškovec št. 6. (s) Sobica se takoj odda, poseben vhod, v bližini Tabora in kolodvora, Friškovec 4. Sobo lepo, solnčno poceni oddam. Sprejmem sostanovalca Sodarska 6/1 (nad sv. Florjanom). (s) Sobo odd am dvema gospodoma ali gospodičnama, even-tuelno s hrano. — Franjo Koman, Cankarjevo nabrežje 7/II. (s) Opremljeno sobo oddam s 1. marcem dvema gospodoma. Reber 7 Ogled med 12 in 13 ter 18 in 19. (s) kTiHMnlt 2 žagi venecijanki in eno krožno oddam v najem na Gorenjskem -blizu kolodvora. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod značko »Žaga« št. 1889. (n) Kovačnica se da v najem. Istotam se proda 150 podkev. — Poizve se v upr. »Slov.« pod št. 1822. (n) Delavnice in hleve oddamo v najem. Kunst-ler, Ljubljana, Lepi pot št. 1, pri tobačni tovarni. Hišo z vrtom pripravno za upokojenca — takoj prodam. Cena 15.000 Din. Poslati je znamko za odgovor. — V. Pirnat, Skopice 60, Krškavas ob Krki. (p) Skoraj nova hiša podkletena več zračnih stanovanj, vrt, drvarnica, elektrika, voda, najnižje obdavčena, tik Celja — rentabilno naprodaj. Lastnik: Prime Alojz, Celje, Dečkova cesta 15. (p) Gostilna in mesarija na najpromelnejši točki trga v Dravski dolini, nekaj postaj od Maribora, se da v najem oziroma na račun. Pogoji ugodni. Eksistenca zasigurana. -Strokovno naobraženi se naj osebno oglasijo pri lastniku. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 1982. (n) Sobo z dvema posteljama oddam dvema gospodoma. Elektrika, parket; cena nizka. Staretova ul. 23-1. Sobo v katero se lahko postavi štedilnik - oddam. — Sv. Petra cesta 71. (s) Kovačnica s stanovanjem ene sobe, ob glavni cesti, sredi vasi. brez konkurence, se odda takoj v najem. — Krasna eksistenca za podkovača. Orodje potrebno. Silovšek Martin, Skale-Velenje._(n) Gostilna na strelišču pod Rožnikom se s 1. julijem 1934 odda v najem. Dr. Ad. Kaiser, Ljubljana, Groharjeva 8 (n) Hiša s prav dobro idočo gostilno je z vsem inventarjem poceni naprodaj. Dopise pod »Eksistenca« na upravo »Slovenca« v Mariboru. (p) Trgovsko hišo v centru mesta - kupim proti takojšnji gotovini! Ponudbe na upr. Slov.« pod šifro »Gotovina« št. 1953. (p) Gostilno z lepim posestvom prodam. Poizve se: gostilna Dolinar, Vrteče, Laško, p Stavbno parcelo ob tramvajski progi, blizu remize v Dravjjah — prodam. Poizve se pri: Dermastija Franc, Drav-lje št. 85. (p) Vogalni lokal oddam v najem. Poizve se: Sv. Petra cesta 34. (n) Manjšo parcelo peščen svet, v Ljubljani ali okolici — kupim. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Denar« št. 1967. (p) Lokal se takoi odda na prometni cesti. Poizve se: Tržaška cesta 5. (n) Pisarniške sobe v strogem centru mesta oddamo v najem. Pojasnila: Gajeva 5, soba 128-1. V najem se oddajo primerni prostori za veletrgovino manufakture ali sličnega v bližini glavne pošte. Oferte pod »Manu-faktura engros« na upravo »Slov.« pod št. 2009. (1) m_ '-.vi :'■»'■*'■: Posestva Petstanovanjsko vilo novo, moderno, v Ljubljani — prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1932._(p) Stanovanja prodamo v solastnini, proti plačilu v gotovini. »Stavbna zadruga«, Ljubljana, pp 307. Novo hišo prodam, na solncu, ugodno za upokjence ali obrt. Karel Mešiček, Rogaška Slatina. (p) Priložnostni nakup v Zagrebu! Moder., kras no ležeča 6 stanovanjska vila, 20 let davka prosta, se proda za 800 000 Din. Hipoteka 250.000 Din. Pichler, Maribor, Tržaška cesta 39-1. (p) Naprodaj hiša na lepem kraju z večjim vrtom tik ob cesti Zgor. Kašelj, obč. D. M. v Polju. Pojasnila I. Breskvar, Sv, Petra nasip 25, Lj. p Nova hiša v Dravljah - ugodno naprodaj. — Berič Franc, Dravlie 87. (p) Posestvo v Kožarjih naprodaj. Stanko Zdešar, Kožarje 39 pri Viču. (p) Hiša s 4 sobami in zelenjad nim vrtom se proda v Mali čolnarski ul. 3, Lj. Hiša naprodaj v D M. v Polju pod zelo ugodnimi pogoji. Proda se tudi na vložne knjižice. Poizve se v upravi »Slovenca« pod št. 2012. (p) Hišo z gostilno prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1845. (p) Posestvo v bližini Maribora, v dobrem stanju, 6 oralov, prodamo. Zamenjamo tudi za hišo v mestu Mariboru. Vse ostalo po dogovoru. Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru pod št. 1904._(p) Hiša z vrtom se proda Kettejeva ulica št. 26, Maribor._(p) Posestvo srednjeveliko, se proda na Krki na Dolenjskem. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1890._(p) Valjčni mlin z vodnim pogonom v velikem trgu, se poceni proda. 65.000 Din. Velika hiša v Ljubljani z 11 strankami, vrtom, parcelo 1000 m5. 410.000 Din. Deloma sc lahko plača s knjiž. Mestne hranilnice ljubljanske. Trgovina in gostilna se da v najem. Letno 10.000 Din. — Za odgovor Din 5 v znamkah priložiti. -Posredovalnica »Ranid«, Maribor, Gosposka 28. p Na parceli 500 m2, Podrožnikom (kanalizacija, vodovod, elektrika) bi napravil lepo solidno hišo po želji za zelo ugodno ceno. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Podjetje« št. 2011. (p) Njiva naprodaj v izmeri 3012 nr skupno ali več strankam v Ljub ljani v trnovskem pred mestju. — Vprašati: Mala čolnarska ulica 4. (p) Nova vila enonadstropna, tik kolodvora v Litiji naprodaj. Ima dve udobni komfortni stanovanji, v podpritličju lokal za trgovino ali obrt. Vprašati: Antonija Gruden, Šmartno pri Litiji. _(p) Hiša in večja delavnica — ob tramvajski postaji, na periferiji Ljubljane — naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« št. 1997. (p) Trinadstropna trgovska in stanovanjska hiša v Ljubljani naprodaj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod -Hiša« štev. 2043._(p) Lepe solnčne parcele ' v Kolcziji, Gerbičeva ul. in Linhartova ulica - se prodajo. Vprašati pri: K. Jurman. Šelenburgova ul. Krasne parcele ugodno naprodaj. Naslov: Sv. Petra cesta št. 46. (p) Parcelo 500 nr na Kodeljevem ugodno prodam. Naslov v upravi »Slovenca« št. 2037. (p) Novo hišo tridružinsko, z vrtom —. sredi Ljubljane — ugodno prodam. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2036. (p) Lepo posestvo eno uro od Ljubljane, v popolnoma dobrem stanju, z velikim vrtom, njivami in travnikom — plačljivo delno s hranilnimi knjižicami — naprodaj. Poizve se v upravi »Slovenca« pod št. 2028. (p) Stavbne parcele v neposredni bližini železniške postaje Vižmarje naprodaj za hranilne knjižice. — Naslov v upravi »Slovenca« št. 1750. (p) Enonadstropna hiša vogalna, komfortna, na severovzhodni periferiji, bližina tramvaja, parket, elektrika, plin, vrt, lahko dvodružinska, skrajno ugodni pogoji, naprodaj. Ponudbe na upr. Slov.« ped »Postojka« št. 2067. p Manjšo hišico z dvema sobama in nekoliko vrta, v Novem mestu — kupim. Pojasnila daje podružnica »Slov.« v Novem mestu. (p) Preklicujem in obžalujem, kar sem dne 11. februarja 1934 zvečer v Delavskem domu na Jesenicah žaljivega in neresničnega govoril o gdfi. Prešern Francki, Predtrg št. 10. — Š m i d Janez, SI. Javornik. (o) Preklic! Podpisani preklicujeve in obžalujeve vse žalitve, ki sva jih izrekli o gospodični Langus Angelci, natakarici v Kazini na Jesenicah, izjavljave, da so te žalitve neresnične in da ne moreve reči o gospodični Langus Angelci ■ničesar nečastnega. Zahvaljujeva se ji, da je odstopila od tožbe. — Jesenice. dne 19. februarja 1934. — Kožar Irma in Vovk Mici. (o) Naznanilo! Naznanjam, da bom prevzel s 1. marcem mesnico, v kateri bom prodajal prvovrstno blago, -Meso goveje, svinjsko in telečje ter vse prekajene mesne izdelke. Za obilen obisk se priporoča Jože Javornik, Rožna dolina, cesta VI. št. 4. (o) Na rejo vzamem dva otroka po 150 Din mesečno. — Jože Mavrin, Vrje 57, p. Medvode. (r) Več tisočkrat preiskušeni barometer vedno na razpolago. Din 5 v znamkah na naslov: Barometer. Ljubljana L, poštni predal 18. v Kozmetični salon Slava Gril, Beethovnova št. 15, parter, desno, nudi damam moderno nego obraza. Cene zmerne, (r) Novoporočenci! Sprejmem tudi na delni odpis vložnih knjižic Mestne hranilnice Spodnje-štajerske in posojilnice v Narodnem domu v Mariboru pri nakupu kuhinjske posode in opreme. -Albert Vicel, Maribor, Gosposka 5, (r) SLOVENCA .......mini« I SMS Klavirje oianine prvovrstnih inozemskih znamk uudi nai-ceneie. tudi na obroke 'Jglašuje in popravila ,M u z i k a . Liubliana Sv Petra cesta 40 Ul odn. tvor skladišča izredno poceni n. pr.: Violine ... od Din 09--Mandoline . „ „ Oo--fiitare . . . ,, Ш-Ročne harmonike „ 89 - Uromatlfn« bnrmonike Havajske Kitare i.t.il. Zahtevajte brezplačni CENIK: HilNEUHEROLB MARIBCRtt.IOl Harmonika »Kttclerjeva«, štirivrstna, dobro ohranjena — takoj poceni naprodaj. Igriška št. 10. (g) Dve partiji bleh inštrumentov prva za 18 oseb, druga za 12, skor»j novi, ugodno naprodaj. Informacije daje g. Hvaletič, kapelnik »Križarske glasbe-t, Zagreb, Opatovina. (g) Več spalnic, jedilnica in več novodobnega kuhinjskega pohištva ugodno proda mizarstvo Tomšič Franc, Zg. Kašelj pri D. M. v Polju. (š) 3 do 61 mleka po Din t.50, dnevno rabim. Ponuditi gostilni Ko-man, Poljanska c- (k) Vsakovrstno zlato kaoufe po oaivišjib cenab CERNE. luvelir Liubliana Wolfova ulica It 3 Pristen brinjevec lastna kuha, t 1 32 Din na drobno »Alko«, Koli-zei (dvorišče). (I) Kovčki, ročne torbice, listnicc, denarnice, nahrbtniki, gamaše v veliki izbiri pri Ivan Kravos, Maribor Aleksandrova 13. Zlato, srebro, platin pO najvišjih dnevnih cenah Mariborska Afincriia zlata. Oroznovu ul 8. Srebrne krone staro zlato m srebro ku-ouie RAFINERIJA DRA GIH KOVIN ■ Liubliana. Ilirska ulica 36, vbod z Vidovdanske ceste uri gostilni Možina. Avto »Opel« limuzino zelo dobro ohranjen, prevozen 18.000 km, prodam. Cena ugodna. — Vprašati pod »Ugoden nakup« št. 2024._(f) Manjši avto kupim z vlogo Mestne ali Kmetske posojilnice v Ljubljani. — Ponudbe n;t upravo »Slovenca« pod »Plačam takoj« št. 1849. I Majhen avto tudi pokvarjen - kupim. Avgust Sever, Kamnik, Novi trg 10. (fl PohiStvo i/, trdega, vezanega, mehkega lesa v najnovejših oblikah Vam nudi najceneje Gospodarska zadruga mizarskih - mojstrov v Ljubljani, Vegova ul. 6. š Kupimo Bukova drva zdrava, suha, kupim 50 sežn|ev. Ponudbe na upr. »Slov.« pod Rožna« št. 1856. (k) Fotoaparat 6X9 Anastigmat, dvojni izteg, kupim. Ponudbe na upr. »SloV.« pod Cumpur št. 1477», (k) Berkcl-tehtnico dobro ohranicnn, kupimo. Naslov v upravi »Slov.« pod št 1958. (k) Gumi kolesa dobro ohranjena, za eno-vprežno kočijo kupim. — Lovro Bohinc, izvošček, Brezje. (k) Zaprt avto za hranilno knjižico! 4 sedežna limuzina, zelo dobro ohranjena, okrog 28.000 km vožnje, z novimi plašči, se poceni proda za hranilno knjižico Spodnještajerskc ljudske posofilnice v Mariboru, cv. kakega drugega denarnega zavoda. - Naslov pove uprava »Slovenca« Maribor. (p) »n lili iiiiiiniimiiiiiuuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiititu Ce avto sv o/ stari pruuuins aT motorja bi snubil se rad hri kuuctv ti гг пцоо priiem 4lnven/ev namnnii' insrrat lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll'IIIIIIIIIIMIIII Hranilne knjižice in prepise prvovrstnih tukajšnjih denarnih zavo dov jemljemo do preklica zopet v račun. A. & E. Skaberne, Ljubljana, (r) Nogavice, rokavice in pletenine Vam nudi v veliki izbiri naiuijodnem in naiceneie tvrdka Kar Prclog. Liubliana Zidov ska uiica m Stan trij lil Pozor kmetovalci in vrtnarji! Uprava, veloposestva Ka kičan, p. Murska Sobota (Prekmurje), proda v?čjo količino smrekovih dro gov za hmelj, kolov za sadno drevje in prekel z;i fižol. Odda se vsaka količina, cena po dogovoru PEP3Č sivo. Eebauo kj Din 25-Pol puh bel kg Din 95'-Puh (Ivi II. kg Din 100-Ptih sivi I, kg Din 125 • Puh bpl. naj-llnelši kg Oin 220'- Vst kemično otlšitto Ekspertna hiša .Luna', Maribor Šivalni stroj za pogrezniti, z okroglim čolničkom, se poceni proda. Dvorakova ulica 3, I. nadstropje levo. (I) Vino konjiško, prvovrstno, belo in rudeče, letnik 1932, 40 hI — naprodaj. Naslov v upravi »-Slovenca« pod št. 1901. (1) Manufaktu ro po nizki ceni in v veliki izbiri Vam nudi OBLAČILNICA ZA SLOVENIJO Ljubljana, Tyršcva 29 (v hiši Gospodar zvezt). Prodaja tudi na hranilne knjižice članic Zadružne zveze Ljubljana. Na javni dražbi ugodno naprodaj: Razno orodje in predmeti iz medi za pasarsko in srebrarsko obrt, dne 26. III 1934 ob 16, Ljubljana, Sv. Petra ccsta 25. Plinska peč, telefonski aoarati in drugo, dne 3. III. 1934 ob 15, Glince cesta VIII/3, p. Vič pri Ljubljani. CiifcK originalni dobite v Centralni vinarni m Uubiisn' obiščite m h no rarshivi OTROŠKIH VOZIČKOV Celovška c.26, LJubljana VII KIJCLKK & CO. invarna u roikili vo/.r-kiv. Premog, drva, koks prodata Vinko Podobnik. Tržaška cesta štev lo. Teleton 33-13 VftTO v tablah in za ode;« — preden naročile za Vašo potrebo — zahteva te inoje vzorce in ceuik. Arbaiter Maribor Hrast, češnja, javor stoječ les — naprodaj. Babnik Franc, Sela št. 7, Sp. Hrušica. (I) Otroški voziček dobro ohranjen, naprodaj. — Šturm, Mencingerjeva ulica 21, Kolezija. 1 Pletilni stroj št. 3 50 dolg, poceni naprodaj. Kristina Ježek, Savljc 63, Ježica. (!) puh, 15 vrst naprej od 8 Din ter volno in žimo za modroce orodaia naj-cencie ŠEGA, Woifova t? (dvoriščel. Otroški vozički najmodarnejši ter najcenejši pri M. Tomšič, Sv. Petra cesta 52. (I) Sveže najfinejše norveško ribje olje iz lekarne dr. G. Piccolija v Ljubljeni se priporoča bledim in slabotnim osebam. po najnižjih cenah 1 Pu'i I. 240 Din, puli II 100 Diu bul'i nerje ornim al) Din, I. vrs 9 70 Din, II. vrste .rl Din , polsivO I. Si Din, pnls vo II. 25 Din; mešano 15-20 Din ' kq frank VaSa poW« po povzetju.Tro.i--cciii in hotelirjem znaten popust AdolF AVolbcnstciii izvoz perja - Čonoplja Duuavsku banovina Ccšijeva spalnica in več skobelnikov proda po nizki ceni, tudi na hranilne knjižice, Mušič I Fran, mizar, Mengeš, (i) Večjo množino vina letniki 1927 — 1933, največ rizlinga, proda Fr. Scldl, Novo mesto. (1) Elektromotorji novi iu rubliotii za vso uapeto-ti vedno v veliki i/.teri na produj. Lastna dolavuica za previjanje in popravljanje dynam, aulo. dynam eleklro- ni itoriev ter vseli e ektr. aparatov. FRANJO PERO IN LIC elelro-podjetje Ljubljana, Gosposvetska 1(> tel of 011 :3-71 Zdravo seno prešano v balah, proda L. Noušak, Bos. Dubica. Plug za hmelj naprodaj za 100 Din. — Kari Hirš, Selnica ob Dravi. (I) Voz na peresih »dira«, 4000 kg nosilnosti, šc skoro nova, posebno pripravna za trgovce — se ugodno proda. Vidi se in za ceno poizve pri Ručigaj Josipu, Loka 26, p. Mengeš. Žage, sekire, pile poceni priporoča želez-nina Koulny, Ljubljana-Šiška, Medvedova cesta št. 28._(I) Štedilnik dobro ohranjen, šest sobnih vrat, kredenca, marmornata plošča 180 cm, pripravna za gostilno, di-van z dvema foteljema — naprodaj. Resljeva cesta št. 13. (1) Šivalne stroje in kolesa, različne -ugodno proda »Promet«, komisijska trgovina in posredovalnica za nakup in prodajo dobro ohranjenih predmetov v Ljubljani, Napoleonov trg 7. Kleparji! Prodam kombiniran stroj za obrezovanje (Abkant-mascliine, fabrikat Kircb-eis) zu 4500 Din. Ponudb« na I. Lamut, Vransko, (!) Dražba. Dne 2 marca №4 ob pol 15 se ho prodajalo ua javni dražbi v Ljubljani v Kobarulski ul. 45, nadaljevanje v Zg. Šiški 36 rezan furnir, deske, plohe, trd les, vozova in razno pohištvo. Vabijo se. interesenti. (1) Pomaranče vseh vrst, po ugodnih cenah nudi GOSPODARSKA ZVEZA v Ljubljani, Tyrševa c. 29 Klavirske note albumi, operni izvlečki i. dr. — zelo poceni prodam. Kolodvorska ulica SV 5._II) Vina stara in nova, v večini rdača, dobrih kvalitet, iu pristno slivovko nudi v poljubnih količinah Ivan Vehovar, Koprivnica pri Rajhenburgu. (I) Gabrove sadike za živ plot (mejo) prodaja po dogovoru Janez Govc, Zasip št. 41, pošla Bled. Prodamo skoraj nov aparat za kuhanje kave »cxprcss*. — »Obnova*, Ljubliana, Voš-njakova ulica 22. (I) Zajčji hlev modern, z 10 kletkami, poceni proda Ivan Rozina, Zelena jama, Val. Vodnikova 25. (I) Puško dvocovko petelinko, skoraj novo, kal. 16 mm, sistema »Ba-yardi- — po ugodni ceni prodam. Naslov v upravi -Slovenca« št. 1773. (1) Ljubitelji kanarčkov! ' Naprodaj imam ie nekaj * parov odlikovanih žlahtnih vrvivcev (Edellroller). Piskar Alojzij, Sv. Petra ccsta 52-1. (1) Za Din 1500-- dobavim praktičen coucb politirnn les Ia tapetniško delo. — Tnk cenen nakup Vam je mogoč le, fe naročite kompletno in direktno pri tapetniški tvrdki Rudolf Sever, Marijin trg '2 Največja izbera blaga zu pohištvo. Ha so jeSprcnj, ajdovo moko #eo, nasoljeno meso, ki daje krepko juho, jelenjo mast za mazanje ran in platno za obveze; zadnjega je biln pač. rr? hu lo malo; toda znala si je pomagali: odtrgala si jc bele, nabrane rokave z rok. Hitro in varno ji je od malih, gibčnih re.k ~lr> vse. za kar je prijela. A neprestano ji je uhajal pogled tja k lihemu možu ua postelji. Skozi vrala in okna je sijalo solnce ii. pomladanski gorski zrak je sočno lil v skromni prostor, kjer sc je tehtala usoda dveh človeških bitij. Gitka je zakurila in postavila skrbno umito nfsn k ognju. Potem je slekla ven, da bi nabrala svežih telogov in snirečne smole z dreves, I i radie okoli bajte, Nu ognju je pretopila in prečistila nekaj nabrane smole, jo zmešala z raztopljenim jelenjim lojeni in postavila tako gotovo mazilo na stran, da bi sn ohladilo. V loncu je medtem že zavrela mesna juha. Ah. če bi bilo pač poletje, j je menila Gitka pri sebi; poznala jc vsa zdravilna in krepčilna gorska zelišča; kako krepko juliico bi lahko pripravila! Toda na strminah ni raatla šc nobena zel, ni cvetela nobena cvetka. I,e sreča, je menila, da je ljubi Hog ustvaril vsaj teloge! ftla je po nove vode in v ponvi«! znesla skupaj ves sneg, kar ga jo naši. v skalnih razpokah okoli koče. Tako se Je pripravljala na najležje; s tresočimi rokami jo plaho ir v skrbeh pričela s poslom. V iniznicl je našla nož. Z njim jc odkrojila na roki, kjer jo bil Hajmo ranjen, rokav njegovo kamižole in je razparala n« rami šive do vratu Streslo jo jc in solze so ji zalih: oči, ko je zagledala rano, ki je krvavo obrobljena zijala kakor odprle rdeče ustnice. Krvavenje se je ustavilo, toda okoli vso rane se je vlekla široka, žgoča oteklino, Gilka si je zakrila oči; loda hitro se je zbrala in p«)giimno udušilu v sebi bridkost in strah, lzr mila je rano, ohladila s snreom vneto oteklino in je neprestano obnavljala topeči se sneg, dokler ni rdečica začela pojemati in nabreklost plahneti. Poleni jo nadeval« mazila na platneno krpo, jo položila na rano in zamaznla robove s smolo. Zdaj je bilo narejeno! Ah. Božček!.- jc vzdih* nila olajšano, si obrisala solze z. obraza in se nagnila nad Hajmii. Puslil Je bil mirno in ne da bi so zganil delati s seboj vse.; v svoji onicdlcvjci je, n>, da bi se prebudil, zaspal od slabosti. Da bi pregnala zle duhove, ga je pokrižala na čelu in prsih. Poleni je stekla nazaj k ognjišču. Juha je bila močna in okusna; meso je zrezala nn drobne kosce, ga nn snažnem kamnu s kremenom zinela v k.išo ter g.i vmešala v juho; nato je pri--djala kapljico teložnega soka — kar povzroča, da srce hitreje bije In se kri bolj živo pretaka — in juha je bila luired. V eni roki leseno /lico. v drugi lonec z juho, че je vseilla Gilka iki rob postelje. Stran t« »SLOVENEC«., dne 25. februarja 19:t4 Sle« . 47. RADIO NARODU! Odločili smo se, da radio 100°/» poplariziramo in radi tega Vam stavimo naš aparat tipa 938, kateri sprejema tudi ameriške postaje na razpoiago, in sicer na IS mesečnih obrokov po Din 210-— oziroma Din 220"— za isti aparat z vdelanim supresorom. — Razun vseh evropskih postaj sprejemate tudi ameriške postaje. Največja radio industrija sveta PHILIPS RADIO H. SUTTHER, Ljubliana, Aleksandrova cesta št. 6 Zahtevajte brezplačni cenik! Zahtevajte brezplačni cenik! začne 4. marca 38 V8u/o popusta pri vožnji na ueui-ški h železnicah! Vsa obvestila daje Ing. G. Tonnies, Ljubljana, Dvorakova ul. 3/11 ali Zvanični biro lajpciškog sajma, Beograd. Knez. Mihajlova33 KNJIGOVODJA organizator, kaikuiant, samostojen, vsestransko izvežban, zanesljiv in hiter, zmožen jezikov, korespondence, stenografije — išče namestitve. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Prima reference« št. 2061. Pred nakupom si oglejte veliko razstavo otroških in igračnih vozičkov, -4olic, holenderiev, malih dvokoles tricikljev, šivalnih strojev tnotoriev in dvokoles v prostorih domaČe * ne ..TKIBUNA" V. liatjei, Ljubljana. KarlovAka c. 4 Najniije oenc! - Oonlk franko Umetna gnojila in semena za pomladansko setev Vam nudi po nizkih cenah Gospodarska zveza v Ljubljani TyrSeva cesta 29. Zahai luhn iCasfa zidna opeka? 1. Zato ker je taka opeka izborna izolacija proti miazu in vlagi. 2 /,ato ker |e taka opeka 30°/<, lažia od polne zidne opeke. 3. Zato ker pri taki opeki prihranile na prevozu in temeljih 4 Zato ker Vam bo stanovanje suho in gotko 5. Zato ker taka opeka ni dražja a boljša od polne zidne ojieke. Združene opeharite d. d. i lubifuna. nihtoSiceto <:. 15 Telefon 27-33 Prospekti in vzorci trezplačno! Zahtevajte ponudbe! ljudska posojilnica V Celju registrovane zadruga i Neomefeno zavezo v novi Instot palači sprejeme nramlne vloge ia Jih obreehije najbolje ■ ' • ,f. . ' Denar le pr nfel naložen popolnoma verno ker jamči zani poleg rezerv in hiš nad iOOO članov-po •estnikov z vsem svojim premoženjem ZDRAVLJENJE NA DOMU Z RAD UMOVO ZDRAV.LNO VODO Radium-apirat za oiiačo. kopeli in komore se (»roti telesni in duševni utrujenosti, 'šijasu, revmi, protinu arteriosklerozi, boiečinam želodca, črevesja, golši razširjenju vene i. t. d. Kupite pri vodeči tovarni NEMACKO RAD UM 0. D. — BERLIN Uencralnn zastopatvo 7,a Jugoslavijo: 3. KONRAD - Zemun, pošt. ored. 11 Iščemo zastopal« Prospekti brezplačno Odobreno od min. soc. politike in nar. zdravja S. lir. 20ПИ od 18. XI. 1932 ZAHVALA. Ob bridki izgubi našega soproga, sina, očeta, brata, strica, svaka in zeta, gospoda f RANČA LEBNA posestnika valjčnega mlina in žage se iskreno zahvaljujemo za vse izraze sožalja. Posebno zahvalo smo dolžni prečastiti duhovščini, oficirskemu zboru in častni četi, pevcem Zveze bojevnikov, darovalcem vencev in cvetja ter vsem prijateljem in znancem, ki so blagega pokojnika spremili k večnemu počitku. Sveta maša zadušnica se bo darovala dne 26. februarja ob 6 v šentpeterski cerkvi v Ljubljani. V Skofji Loki in Ljubljani, dne 24. februarja 1934. Rodbina LEBNOVA. 25% popusta dobi kdor naroči ozir. kupi od 15. II. 1934 do 15. III. 1934 knjigo: Dr. Potočnik: Dobri pastir. Premišljevanja o življenju našega gospoda Je" zusn Kristusa in njegovih svetnikov. Knjiga obsega tri dele. 1. del 359 strani, nevez. Din 38"—. vez Din 50-—. II. del 381 strani, nevez Din 40'—, vez. Din 52 —. III. del 290 strani nevez. Din 40 —, vez-Din 52 —. Ni ]e lepše in primernejše slovenske knjige o premišljevanju življenja, delovania in trpljenja na-šeaa Zveličarja, kot je ravno Dobri pastir. V prvem zvezku nam opisuje dobo pred rojstvom Jezusovim njenovo mladost, mladeniško dobo do njegovih čudežev in ustanovitve kraLestva božjega na zemlji V drugem zve»ku nam opisuie niegovo delovanje nn svetu V tretjem pa opisuje Zveličarjevo trpljenje, njegovo smrt in častitljivo vstatenje. Knjiga je pisana v krasnem slogu, tiskana na finem papirju ter lejio opremljena. Naroča se prt H. Ničman, Uubliana, Kopitareva ul. 2. ZAHVALA. Za številne srčne izraze sožalja ob smrti našega ljubljenega očeta, strica itd., gospoda FRANCA HOJNIKA poštnega poduradnika v p. enako zn številno spremstvo pri pogrebu. izrekamo vsem najsrčnejšo zahvalo. Prav posebno se zahvaljujemo vsem njegovim poštnim tovarišem zn spremstvo pri pogrebu. Nadalje izrekamo zahvalo čč. duhovščini za pogrebne obrede. Obenem izrekamo našo globoko zahvalo cenjeni »ženski zvezi«, ki je pokojniku s svojo udeležbo izkazala zadnjo čast. Maribor-Pobrežje, Sv. Ožbalt, Sv. Duh, Hrežice, Celje, Graz, Salzburg, dne 24. februarja 1934. ŽALUJOČI OSTALI. Vsem onim, ki trpe na teh ranah služi »Fitonin« uot izredno sredstvo ker je doka/.ano in potrjeno po naših zdravnikih in zdravstvenih institucilah. da /.anesljivo in naulo celi tudi najtarejše kronične rane »Filonin< odpravi ia otekline in ne-prijen duh rane in že v začetku zdravilenja »FITONIN« preizkušeno zdravilo za rane, hraste, lISaj, ture ter druge kožne bolezni, opekline, ranitve, oparltve, odprte ozebline i. t. d. ubtažuje bolečine. Bili so slučaji, ko so bile take rane stare nad 20 let i uporabo »Fitonina« so se pa zacelile pred potekom meseca. »Fitonin« priporočajo tudi pri ranitvah. poškodbah, opeklinah. oparitvah. ker preprečuje infekcijo ustavlja krvavitev in zelo naglo zaceluie rane Hltonm« se dobivu v lekarnah, steklenica -'bi/ qr. za Uin Љ,—, velika steklenica IUUU qr. za Dlp 60.-. Ako bi na kje ,—,__ __ —------------ „,.... j- ■ ------—. -»----—'.78. дко se naroča p« denar poSlie I STROŠEK slučainn no meti, nai se naroČi pri »Piton« dr. i o. |. prometni oddelek Zagreb postni predal I >ovzctju > mat' ali velika steklenica manj se ne poSlje) tedni inaSa »oStnina Oin 10. . a laprci na .Piton« dr. z o. i ooStni Čekov račun St.37.757 v ZacjreDu, se nrihrnni S TEM VSAK Pi Zastoni se pošljp tvoučnn knjižica št. 15.. vsakomur, ki io zahteval ^M oovoll po mtmstr. pod S. Br. Pil i V. m- Oskrbite si Poslužite se za Vaše leposlovne, za vezavo revij: znanstvene Dom in Svet, in druge knjige Mladika, primerne Ilustracija, preproste ali fine Zena in Dom | trpežne vezave originalnih platnic katere Vam nudi Knjigoveznica Jugosovsnske tiskarne Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6,11. i ^нкмнннн^нкн^^в лу i Д 7/7/АД 1865 V teh snežkah morete iti v najslabšem vremenu. Usnjeni čevlji in noge Vam ostanejo vedno suhi. V njih nosite naše čevlje iz satena za Din 49.- 4817 Zdravje ia drago usnjeno obutev Vam obvarujejo oajbolje naše galoše. Imeli boste vedno suhe noge in čisto stanovanje. Jamčimo za dobro kvaliteto. Dne 13. februarja je umrl moj soprog, ki je bil komaj 13 mesecev zavarovan pri tf €€ Ker mi je ista lakoj izplačala celo zavarovano vsoto Din 15.200. se ji iskreno zahvaljujem. Pristava-Križe na Gorenj., dne 24. februarja 1934. Mokorel Marjeta, 1. r. Pomlaflanse novost« prihajajo Trgovski dom Maribor Sprejemamo tudi hranilne knjižice do preklical Pohištvo mizarstva VVESIAK je poceni, lepe oblike in ustreza vsem zahtevam KAREL msm MARIBOR Cankarjeva ulica 2 BANKA BARUCH 15. RUE LAFAYETTE PARIŠ Telef.: Trinitč 81-74 - Telet : Trinitć 81-75 Naslov brzojavkam: Jugobaruch Parts 22 Banka Jugoslovanskih izseljencev v Belgiji. Franciji, Holaridiji in Luksenburgu. Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksen-burgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: BELGIJA; No 3064 04 Bruxeles. FKANCIJA: No 1117-94 Pariš, HOLANDIJA . No 1458-65 Ned. Dienst, LUKSENBIIRG: No 5907 Luxembourg. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Cefc Izdajatelj; Iran Ka*uve» 'hodnik. Lojie (Jolobič