GEOLOGIJA 24/1, 91—107 (1981), Ljubljana
UDK 551.3+551.736(497.12)=863
Karbonske in permske plasti pri Logu v Julijskih Alpah
Carboniferous and Permian beds at Log in the Julian Alps
Anton Ramovš
Katedra za geologijo in paleontologijo, univerza Edvarda Kardelja,
61000 Ljubljana, Aškerčeva 12
Vanda Kochanslaj-Dévidé
Geološko-paleontološki zavod, Sveučilište u Zagrebu,
41000 Zagreb, Socijalističke revolucije 8/II
Kratka vsebina
Mlajšepaleozojska podlaga Karavank preide pod dolino Save pri Logu
na nasprotno stran reke, kjer jo pokrivajo triadni skladi Julijskih Alp.
Med Kranjsko goro in Gozd-Martuljkom se pokažejo v dveh golicah na
površju zgornjekarbonski skladi gželijske stopnje in spodnjepermska
trogkofelska formacija v karbonatnem in klastičnem razvoju. Med dru-
gimi fosili je bila določena tudi nova podvrsta fuzulinidne vrste Schu-
bertella paramelonica iz trogkofelskega apnenca; po Alpah je dobila ime
alpina.
Abstract
Late Paleozoic basement of the Karavanke Alps continues below the
Sava valley towards Log on the opposite side of the river, where it is
overlain by the Triassic sequence of the Julian Alps. There two outcrops
of Upper Carboniferous beds of gshelian stage and Lower Permian Trog-
kofei formation occur. The latter shows both carbonate and clastic de-
velopment. Among other fossils Schubertella paramelonica alpina n. subsp.
is described from the Trogkofel limestone.
Uvod
V okviru raziskovalne naloge Biostratigrafski razvoj severnih Julijskih
Alp so bile v tretji fazi odkrite karbonske in permske plasti južno od Loga,
vzhodno od Kranjske gore. Pomembne so predvsem spodnjepermske plasti
z eno novo fuzulinidno podvrsto in eno vrsto, ki je bila tukaj prvikrat naj-
dena v Sloveniji, zanimiva je dalje rdeča alga iz rodu Efluegelia, prvič ne-
sporno določena v Jugoslaviji. Novi najdišči sta najbolj vzhodni golici mlajše-
paleozojskih skladov, ki prehajajo pod dolino Save iz južnih Karavank v Ju-
92	Anton Ramovš & Vanda Kochansky-Devidé
lijske Alpe. Karbonske in permske piasti Julijskih Alp zahodno od Kranjske
gore in V sosednjih Karavankah sva obdelala že prej; sedaj sta prišli na vrsto
novi najdišči, ki predstavljata najbolj vzhodni del odkrite paleozojske podlage
pod debelo triadno skladovnico.
Delo so finančno omogočili Raziskovalna skupnost Slovenije, Kulturna
skupnost občine Jesenice in Tehniški muzej Železarne Jesenice. Vsem se toplo
zahvaljujeva.
Dosedanje raziskave
Na avstrijski rokopisni geološki karti lista Bovec v merilu 1:75 000 so
označene med Martuljkom in Kranjsko goro samo triadne plasti. Vzhodno
od Velike Pišnice, še v Kranjski gori, je našel F. Teller (1910, 172) prve
zgornjekarbonske golice na južni strani savske doline v grapi, ki poteka proti
savski strugi okoli 200 m preden prečka stara cesta Veliko Pišnico. F. Teller
(1. C. 173) je posebej navedel, da leži to najdišče en kilometer zahodnojužno-
zahodno od najdišča karbonskega skrilavca, peščenjaka in fuzulinskega ap-
nenca na pobočju severno od Loga, to je že na karavanški strani, in da sta
obe najdišči ločeni med seboj le s kvartarnimi naplavinami savske nižine.
Najbolj vzhodno najdišče v severnih Julijskih Alpah je omenil še enkrat (1. c.,
182), ko je napisal, da se pokaže paleozojska podlaga na površje 2,6 km za-
hodno od Martuljkove soteske.
Na pregledni Kossmatovi geološki karti (1913, Taf. (1) III) zahod-
nega slovenskega ozemlja se vleče na julijski strani med Gozd-Martuljkom
in Ratečami južno od kvartarnih naplavin najprej pas karbonskih in permo-
karbonskih plasti, južno od tod pa nekoliko širši enoten pas permskih in
spodnjetriadnih kamenin. Očitno sta oba pasova na tej pregledni karti zelo
shematsko prikazana in dejansko nista tako kontinuirana.
Biostratigrafski razvoj mlajšepaleozojskih skladov južno od Loga
Golici mlajšepaleozojskih plasti ležita južno od Loga med Gozd-Martuljkom
in Kranjsko goro, večja ob Tofo vem grabnu južno od Tofo ve domačije, manjša
pa v grapi južno od Tarmanove domačije (si. 1).
Golica oh Tojovem grabnu
Zgornjekarbonske kamenine. V levem bregu Tofovega grabna, ki je v spod-
njem ravninskem delu široka hudourniška struga z velikimi kosi in bloki, se
pokaže slabih 500 m od Tofo ve domačije najprej okoli dva metra močno dis-
lociranega temno sivega glinastega apnenca z rjavkastimi pegami. V vrhnjem
delu je apnenec močno razkosan in deloma zmečkan v glino. Na njem leži
temno sivi sljudni kremenov peščenjak, delno glinast, delno nekoliko laporast;
vsebuje zoglenele rastlinske ostanke in rjavkasto prepereva. Njegova vidna
debelina na površju znaša kake štiri metre; močno je tektonsko dislociran. Na
peščenjaku leži dobra dva metra razkosanega kremenovega konglomerata
s prevladujočimi belimi kremenovimi prodniki in redkimi črnimi liditnimi
oblicami in kremenovim ter peščenim vezivom. Konglomeratu sledi okoli šest
metrov črnkasto modrikaste gline s škrlicami modro sivega glinastega sij ud-
Karbonske in permske plasti pri Logu v Julijskih Alpah
93
SI. 1. Razširjenost karbonskih in permskih plasti južno od Loga
Fig. 1. Distribution of Carboniferous and Permian beds south of Log
nega skrilavca, iz katerega je glina nastala. V isti sklop spada ob zgornjem
koncu glinastega dela okoli meter debela čer črnega glinastega apnenca
z iglokožci. Nad glino je ozemlje pokrito in na površju niso razgaljene nobene
druge karbonske kamenine. V prodniku črnega mikritnega apnenca nekoliko
niže v strugi je bilo poleg nekaj redkih fuzulinidnih foraminifer tudi nekaj
posamičnih majhnih marginiferidnih brahiopodov, ki pa jih ni bilo mogoče
preparirati iz trde kamenine. V zgornjekarbonsko serijo spadajo tudi ostanki
črnega nekoliko glinastega apnenca s kamenotvornimi antrakoporelami in
zelo redki prodniki glinastega apnenca s številnimi fuzulinidnimi foraminife-
rami iz vrste Quasijusulina longissima ultima. Zgornjekarbonski različki ap-
nenca so temno sivi ali črni biomikriti, delno prepredeni z belimi kalcitnimi
žilami. V različku s številnimi fuzulinidami in malimi foraminiferami skoraj
ni apnenčevih alg, nasprotno pa v antrakoporelskem apnencu večinoma manj-
kajo fuzulinide, ki pač v alginih goščavah niso mogle uspevati, pač pa so
v njem kar pogostne male foraminifere.
V različkih zgornjekarbonskega apnenca so bile določene naslednje oka-
menine:
Dasycladaceae : Anthracoporella spectahilis Pia, Pseudoepimasto-
pora sp., Epimastopora piai Korde, Epimastopora sp. in Gyroporella sp.
Rhodophyta: Efluegelia johnsoni (E. Flügel) in Archaeolithophyllum
missouriensum Johnson.
94	Anton Ramovš & Vanda Kochansky-Devidé
Fusulinidae : Quasijusulina longissima ultima Kanmera in Rugosoju-
sulina sp.
Mikroforaminifera : Tuberitina bulbacea Gallov^ay & Harlton, Tu-
beritina sp., Climacammina sp., Deckerella sp., Palaeotextulariidae gen. indet.,
Ammovertella sp., Ammodiscus sp., Hemidiscus carnicus Schellwien, Eolasio-
discus sp., Tetrataxis sp., Calcivertella sp., Pseudobradyina sp., Bradyina sp. in
Endothyra ? sp.
Brachiopoda: Marginiferidae gen. indet.
Drugi fosili: majhne polžje hišice, ostanki briozojev in iglokožcev.
Problematica : Tubiphytes ohscurus Maslov.
Permske kamenine. Na močno dislociranih zgornjekarbonskih plasteh leži
v nejasnem položaju in pokritem kontaktu na levem bregu Tofovega grabna
spodnjepermski apnenec, ki tvori ozek skalni greben s strmim severnim po-
bočjem in položnejšim poraslim nasprotnim pobočjem. Apnenec je temno siv,
ponekod vmes skoraj črn; ločimo več različkov:
a)	ploščasti gosti trdi algin apnenec z velikimi razvejanimi antrakopore-
lami in zelo redkimi briozoji
b)	ploščasti fuzulinski apnenec s fuzulinidami, malimi foraminiferami,
majhnimi krinoidnimi ostanki in posamičnimi antrakoporelami
c)	ploščasti krinoidni apnenec; krinoidi so kamenotvorni in pripadajo de-
loma vrsti Palermocrinus togatus, brez drugih makrofosilov; členki morskih
lilij so precej veliki in so bili naplavi j eni s krinoidnih rastišč na sekundarni
prostor
č) ploščasti krinoidni apnenec; krinoidov je manj in so majhni, debelejši
peclji so redki
d)	plastnati in slabo plastnati apnenec s krinoidnimi ostanki in brez drugih
vidnih fosilnih ostankov. V posameznih delih so bile najdene zelo redke psev-
doschwagerine, oziroma schv^agerine, ki pa niso bile zajete v nobenem zbrusku
e)	ploščasti in nekoliko glinasti apnenec s prevlekami skorjastih alg z malo
ostankov iglokožcev. Skorjaste alge še niso bile sistematično obdelane.
Pokriti del pobočja med odpornimi kameninami sestoji verjetno iz peščeno-
skrilave kamenine, ki je običajna v apnencu klastične trogkofelske formacije.
Našli smo jo pogosto v Karavankah in v enakem razvoju zahodno od Kranjske
gore. Ta skladovnica, debela okoli 10 m, vsebuje tudi biomikrit in droben
apnenčev konglomerat s presedimentiranimi zgornjekarbonskimi fuzulinidami
(Rugosofusulina, Quasijusulina) in malimi foraminiferami (Ammodiscus).
V tej skladovnici ni bilo mogoče dokazati obmejnih plasti ali psevdo-
schwagerinskega apnenca. Apnenčevi različki in klastične kamenine pripadajo
spodnjemu permu in predstavljajo klastični razvoj trogkofelske formacije.
Glinasti skrilavec in peščenjak, ki drugje v tem razvoju prevladujeta, sta bila
bržkone pri tektonskih dogajanjih odtrgana od bolj trdnega apnenca in v tem
najdišču manjkata.
Različki apnenca v temno sivi apnenčevi skladovnici vsebujejo naslednje
fosile:
Dasycladaceae : Anthracoporella spectabilis Pia, Epimastopora alpina
Kochansky & Herak, Epimastopora piai Korde in Connexia slovenica Kochan-
sky-Devidé.
Codiaceae : Eugonophyllum sp. in Neoanchicodium catenoides Endo.
Karbonske in permske plasti pri Logu v Julijskih Alpah	95
Fusulinidae: Schubertella paramelonica alpina n. subsp., Darvasites
contractus (Schellwien), Staff ella zisongzhengensis (Sheng), Pseudoreichelina
sp. in Schwagerininae gen. indet.
Mikroforaminifera : Palaeotextularia sp. in Tetrataxis sp.
Drugi fosili: Crinoidea pl. gen., Bryozoa (Trepostomata).
Problematica : Tubiphytes obscurus Maslov.
Na območju temnega apnenca klastičnega razvoja trogkofelske formacije
je bil najden konglomeratni blok s prevladujočimi belimi kremenovimi prod-
niki orehove velikosti in posamičnimi prodniki temno sivega apnenca, veli-
kimi v premeru največ 10 cm. Raziskani prodniki spodnjepermskega alginega
biomikrita in biomikrita so dali naslednje fosile:
Dasycladaceae : Anthracoporella spectabilis Pia, Gyroporella nip-
ponica Endo, Pseudogyroporella mizziaformis Endo, Mizzia cornuta Kochansky
& Herak, Mizzia y ab ei (Karpinsky) in Dasycladaceae gen. indet.
Fusulinidae : Schubertella australis Thompson & Miller, Schubertella
sp. in Schwagerininae gen. indet.
Mikroforaminifera : Textularia sp., Tetrataxis sp., Glomospira sp.,
Globivalvulina sp., Endothyranopsis ? sp. in Nodosaria sp.
Drugi fosili: Crinoidea.
Problematica: Tubiphytes carinthiacus (E. Flügel).
Apnenčevi prodniki so zanimivi, ker deloma pripadajo temno sivemu ap-
nencu, ki vsebuje redke dazikladaceje {Mizzia yabei, Dasycladaceae gen indet.).
Apnenec s takšnimi zelenimi algami doslej ni bil najden v Julijskih Alpah
na prvotnem kraju.
Na temnem in črnem apnencu leži v nejasnem položaju rožnati, rdeči, mes-
nato rdeči in rdečkasto rjavi apnenec z značilnimi različki pisanega trogko-
felskega apnenca v Dolžanovi soteski nad Tržičem. Barva kamenine se veči-
noma brez postopnih prehodov naglo spreminja in seveda nima stratigrafskega
pomena. Najbolj pogosten je krinoidni apnenec, za njim sledi algin apnenec,
nato pa rdeči apnenec s krinoidi, apnenčevimi algami in zelo redkimi brahio-
podi. Fusulinide niso v pisanem apnencu pogostnejše kot v Dolžanovi soteski.
Pomembno pa je, da vsebuje apnenec tudi tu paratriticite. Apnenec spremlja
rdečkasta trogkofelska breča z različnimi trogkofelskimi kosi (biosparitni,
oosparitni, mesnato rdeči biomikritni) in zgornjekarbonskimi intraklasti. V
rožnatem in rdečem trogkofelskem apnencu (intrabiomikrit) so bili določeni
tile fosili:
Dasycladaceae : Pseudoepimastopora sp.
Rhodophyta : Efluegelia johnsoni (E. Flügel).
Fusulinadae : Paratriticites, verjetno P. jesenicensis in Schubertella
sp.
Mikroforaminifera : Palaeotextularia sp., Tetrataxis sp.
Brachiopoda : Meekella cf. demissa Schellwien, Martinia sp.
Drugi fosili: Crinoidea in Bryozoa.
Trogkofelska rožnata in rdeča breča vsebuje kose oosparitov, biosparitov,
mesnato rdeči biomikrit in karbonske kose. Določene so bile približno iste
vrste fosilov kot v darvasitnem apnencu, vendar so fuzulinide redkejše in
pripadajo naslednjim oblikam:
96	Anton Ramovš & Vanda Kochansky-Devidé
Dasycladaceae : Anthracoporella spectabilis Pia in Epimastopora
piai Korde.
Codiaceae : Eugonophyllum sp.
Rhodophyta: Efluegelia johnsoni (E. Flügel).
Fusulinidae : Schubertella australis Thompson & Miller, Boultonia
sp., Fusulinida gen. indet. in Protriticites sp. (resedimentiran iz zgornjekarbon-
skih piasti).
Mikroforaminifera : Tuberitina sp., Tetrataxis sp., Globivalvulina
sp. in Pseudobradyina sp.
Drugi fosili: Anthozoa, Crinoidea, Bryozoa in Spherae.
Problematica : Tubiphytes obscurus Maslov in Bacinella sp.
Na pisanem trogkofelskem apnencu leži v nejasnem kontaktu na zelo za-
raščenem svetu svetlo sivi, sivi in ponekod bledo rožnati neplastnati grebenski
apnenec ali nejasno plastnati organogeni apnenec, ki imata značilnosti kara-
vanškega trogkofelskega apnenca. Tudi nad Tofovim grabnom ima ta apnenec
največjo debelino. Ni pa bilo mogoče ugotoviti, ali leži sivi apnenec povsod na
rožnatem in rdečem apnencu, ali pa pisani apnenec prehaja tudi lateralno
v sivega. Svetlo sivi apnenec vsebuje predvsem krinoide, med fusulinidami pa
darvasite; ta apnenec lahko vzporejamo z darvasitnim apnencem v Karavankah,
na primer z apnenčevo čerjo pri Lenčku. Iz tega apnenca, ki je intrabiomikrit,
biosparit ali biopelsparit, poznamo naslednje fosile:
Dasycladaceae : Epimastopora sp.
Fusulinidae : Staffetta sp., Schubertella sp., Darvasites sp., Paratri-
ticites sp. in Schwagerininae gen. indet.
Mikroforaminifera : Palaeotextularia sp., Palaeotextulariidae gen.
indet. in Tetrataxis sp.
Drugi fosili: Crinoidea, Echinoidea in Bryozoa.
Problematica : Tubiphytes obscurus Maslov.
Najdišče v Tarmanovi grapi
Zgornjekarbonske kamenine. Južno od Tarmanove domačije so razgaljene
v Tarmanovi grapi ob robu gozda in travnika na majhnem področju močno
dislocirane zgornjekarbonske in spodnjepermske plasti. Ob prelomu mejé na
zmečkani ladinski glinovec.
Med zgornjekarbonske kamenine spada sivi srednjezrnati kremenov kon-
glomerat s kremenovim in peščenim vezivom. Zelo redki so v njem Uditovi
prodniki. V strugi leže večji in manjši kosi konglomerata, izrinjeni pri premi-
kanjih. Redki so kosi temno sivega kremenovega peščenjaka s precej sij ude
in redkimi zoglenelimi rastlinskimi ostanki. Vrhnjim karbonskim plastem pri-
pada skoraj gotovo tudi modro siva glina s posamičnimi ostanki skrilavih plo-
ščic, ki je nastala pri premikanju in gnetenju modrikasto sivega glinastega
skrilavca. V tem najdišču ni zgornjekarbonskega apnenca, dokazanega paleon-
tološko.
Spodnjepermske kamenine. V Tarmanovi grapi nisva našla rotnoveških
plasti in na površju ni apnenca z značilnimi psevdoschwagerinami, oziroma
schwagerinami. Prevladuje temno sivi in sivi apnenec, ki je bil tektonsko raz-
kosan v večje in manjše bloke in ponekod celo zdrobljen. Prepreden je z belimi
Karbonske in permske plasti pri Logu v Julijskih Alpah	97
kalcitnimi žilami. Manj je drobnozrnate apnenčeve breče z resedimentiranimi
zgornjekarbonskimi triticiti in zdrobljenimi antrakoporelami. V posameznih
delih kamenine so številne fuzulinide, ki jih spremljajo pogosti ostanki apnen-
čevih alg. Redki so majhni marginiferidni brahiopodi, ki jih ni bilo mogoče
dobiti celih iz kamenine. Povečini je apnenec brez fuzulinid, pač pa vsebuje
ostanke iglokožcev in apnenčevih alg. Zanimivo je, da v Tofo vem grabnu
manjka apnenec, bogat s fuzulinidami, čeprav je tam kar precej kameninskih
različkov z različnimi fosili, ki pripadajo naslednjim oblikam:
Dasycladaceae : Anthracoporella spectahilis Pia, Epimastopora alpina
Kochansky & Herak in Epimastopora sp.
Fusulinidae: Schubertella paramelonica alpina n. subsp., Schubertella
cf. kingi Dunbar & Skinner, Bivaella sp., Darvasites contractus (Schellwien),
Pseudofusulina cf. rakoveci Kochansky-Devidé, Pseudofusulina sp. in Triticites
sp. (resedimentiran iz zgornjekarbonskih plasti)
Mikroforaminifera : Tuberitina sp., Decker ella sp., Palaeotextularia
sp. in Glomospira sp.
V tem najdišču ni rožnatega ali rdečega trogkofelskega apnenca in tudi ne
svetlo sivega grebenskega apnenca. Vzrok temu so bila tektonska dogajanja,
pri katerih so prišle opisane mlajšepaleozojske kamenine ob prelomu v kon-
takt z ladinskim glinovcem.
Opis taksonov
Chlorophyta
Mizzia yabei (Karpinsky)
Tab. 1, si. 1
1972 Mizzia yabei (Karpinsky), H o m a n, str. 221—223, tab. 6, si. 49—50 (tu
sinonimi j a).
W. Homan je opisal 40 zbruskov z omenjeno vrsto iz Karnijskih Alp;
našel jo je v vseh treh oddelkih rotnoveških plasti in v trogkofelskih skladih.
E. Flügel je ni nikoli našel. V Jugoslaviji je vrsta znana iz trogkofelskega
apnenca zahodnih Karavank (2 najdišči) in sedaj je bil določen en tipični
vzdolžni prerez podolgastega členka s slabo poapnelim držalom. Slednje je raz-
log, da sva prerez, ki je po velikosti vejic podoben vrsti Gyroporella nipponica,
s katero je v združbi, prištela miciji. Pri nas je vrsta vsekakor redka.
Rhodophyta
Efluegelia johnsoni (E. Flügel, 1966)
Tab. 1, si. 2
1980 Efluegelia johnsoni (E.Flügel), Flügel, E., str. 163, tab. 8, si. 9, 10
(tu sinonimija)
Rod Efluegelia Vachard (v: Massa & Vachard, 1979, str. 34) iz zgor-
njega karbona in celega perma, je prištel Vachard med Porifera, medtem
ko je ostal Flügel pri skupini Rhodophyceae inc. sed. Flügel je kot
avtor vrste opisal pod imenom roda Cuneiphycus Johnson, 1960 skorjaste sesil-
ne prevleke, spojene med seboj s tenkimi stolpiči. Vendar je izhodiščni Cunei-
phycus večji, bolj grobo zgrajen ter ima debelejše skorje in stolpiče bolj redko
7 — Geologija 24/1
98	Anton Ramovš & Vanda Kochansky-Devidé
postavljene. Za sedaj sta priznana oba rodova, le glede njihove višje taksonom-
ske prištevnosti se avtorji ne morejo zediniti, ker pač o njihovih fosilnih ostan-
kih premalo vemo. Vrsto E. johnsoni poznamo že iz sedmih opisov. Tudi v Ju-
goslaviji je vrsta verjetno bolj razširjena, kot bi sklepali po literaturi.
V. Kochansky-Devidé jo je do sedaj namenoma prezrla, ker se ji je
zdelo, da kaže premalo značilnosti za postavitev taksona. Z Loga imamo torej
prvo zanesljivo najdišče v Jugoslaviji, in sicer iz karbonskih plasti, mesno
rdečega apnenca in iz breče trogkofelske stopnje.
Talus je bil inkrustiran; tvori prevleke na drugih organizmih, najbolj po-
gosto na krinoidnih peci j ih. Posamezne skorje rastejo malo zakrivljene, v ši-
rokem loku, ena čez drugo v pravilnih presledkih. Stolpiči med posameznimi
neravnimi skorjami cikcakastega prereza so vidno tanjši od skorij. Stolpiči —
vertikalne vezi — so precej blizu drug drugemu, tako da so »okenca^<, ki jih
vidimo v vertikalnem prerezu, bolj visoka kot široka.
E. johnsoni se razlikuje od vrste Cuneiphycus aliquantulus Johnson po bolj
fini zgradbi, gostejših in tanjših skorjah in posebno po tem, da so stolpiči
veliko bliže drug drugemu. Tudi raste navadno le malo izbočena, redko prsta-
sto, kar je za Cuneiphycus navadna oblika.
Primerki iz Slovenije se v vsem ujemajo s tistimi v Karnijskih Alpah, le
da niso rumeni kot med, kar bi naj bila značilnost avstrijskih primerkov.
Fusulinidae
Schubertella paramelonica alpina n. subsp.
Tab. 2, si. 2, 3
1965 Schubertella ex. gr. paramelonica Sulejmanov; Ramovš & Kochan-
sky-Devidé, str. 9—11, tab. 2, si. 10—14.
1970 Schubertella ex gr. paramelonica Sulejmanov; Kochansky-Devi -
dé, str. 190 in 229—230, tab. 4, si. 1—5.
1973 Schubertella cf. paramelonica Sulejmanov; Kochansky-Devidé &
aut., str. 7.
? 1978 Schubertella ex gr. melonica Dunbar & Skinner; Leven & Sčer-
b o v i č , str. 85, tab. 1, si. 6
1980 Schubertella ex gr. paramelonica Sulejmanov; Kahler & Kahler,
str. 188—189, tab. 1, si. 8
Schubertella je v Sloveniji, Avstriji in severnovzhodni Italiji (Goggau, Sei-
kofel, Forni Avoltri) precej pogosta in razširjena vedno le v trogkofelskih
skladih. Obsega torej alpsko ombočje, kar je dalo podvrsti ime: alpinus, — a =
- alpski, — a.
H o 1 ot i p je aksialno prerezan primerek generacije A iz zbruska 28 a Log,
Tarmanova grapa, zbirka zbruskov katedre za geologijo in paleontologijo fa-
kultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Tab. 2, si. 3.
Stratum typicum: Zgornji del spodnjega perma, trogkofelski skladi,
mikrobrečasti facies.
Locus typicus: Tarmanova grapa, Log pri Martuljku, Slovenija.
Diagnoza : Manjša podvrsta vrste Schubertella paramelonica Sulejma-
nov, 1949, z zelo izrazitim dimorfizmom: makrosferična generacija je zaobljeno
bikonična (razlika od S. paramelonica minor) z 2,5 do 3 navoji; mikrosferična
Karbonske in permske plasti pri Logu v Julijskih Alpah	99
ovoidna generacija pa je znatno večja in ima do 5,5 navojev, navitih bolj na
ozko.
Opis podvrste: Os hišic generacije A je zelo malo premaknjena,
medtem ko je v juvenariju generacije B zelo poševna ali celo vertikalna na
poznejšo os. Zdi se, da so primerki generacije B bolj pogostni. Generaciji se
ločita tudi po zunanji obliki: generacija A je bikonična, generacija B pa ovoid-
na; tudi v generaciji B se vidi, da sta v 3. ali 4. navoju pola nekoliko bolj
priostrena, kar daje približno bikonično obliko. Navoji priraščajo v generaciji
A nekoliko hitreje. Septa so zakrivljena in v polih le rahlo nagubana. Ustje
je vidno in homi dobro razviti. Prolokulum ima premer 0,088 mm pri holotipu
(0,080 drugi fotografirani primerek). Ostale dimenzije: L 0,83 mm (0,82), D 0,46
(0,45), L/D obeh primerkov je 1,8. Navoji so trije.
Primerjava: S", melonica Dunbar & Skinner je večja in nekoliko širša,
bolj okroglih hom. S. paramelonica Sulejmanov je tudi večja in nekoliko
hitreje prirašča. Podvrsta S. paramelonica minor Sulejmanov je manjša in na-
pihnjeno ovoidna. Poudariti je treba, da so si vse te oblike zelo blizu in tudi
starostno ekvivalentne (zgornja formacija Leonard v Teksasu, srednji in zgor-
nji tastubski in redko sterlitamakski horizont v Priuralju in trogkofelski apne-
nec do vključno skladov Gogaua v Alpah). Gre torej za lep primer ozkih vika-
ri j skih taksonov.
Staffella zisongzhengensis (Sheng)
Tab. 2, si. 5
1979 Staff ella zisongzhengensis (Sheng); Nguyen, D. T., str. 112—113,
tab. 15, si. 1—2 (tu sinonimija).
Ta vrsta ni debelo navtiloidna kot je pri večini stafel, temveč je sferična
in v aksialnem prerezu vendar neznatno rombična. Dolžina (L) edinega primer-
ka je 0,78 mm, premer (D) 0,84 mm, L/D 0,93, zunanji premer začetnega prekata
0,055 mm, največja debelina spiroteke, ki mestoma kaže keriotekalno plast,
pa 0,01 mm. Ima sedem navojev. Primerek je nekoliko manjši in ne dosega
10 navojev kot jih ima holotip.
Vrsta je znana v zgornjem permu v južni Kitajski (združba: vrste najmlaj-
ših fuzulinidnih rodov Codonofusiella, Reichelina in dolgotrajnih Nankinella
in Dunharula) v apnencu Wuchiaping (Sheng, 1963). V Kampučiji navaja
Nguyen nekoliko starejšo zgornjepermsko združbo {Sumatrina, Colania,
Kahlerina, Verheekina), na drugem najdišču so Lepidolina, Chusenella, Ver-
heekina. Golica spodnjepermskega apnenca ob Tarmanovi grapi je do sedaj
najstarejše najdišče te vrste v Sloveniji.
Pregled izsledkov
Na novo odkriti najdišči predstavljata najbolj vzhodni del razgaljenih
mlajšepaleozojskih skladov v severnih Julijskih Alpah in so del karavanško-
julijske predmezozojske podlage.
Paleontološko sva dokazala vrhnje zgornjekarbonske plasti (gželijska stop-
nja) in zelo različne kamenine spodnjepermske trogkofelske formacije (artin-
skijska in chihsijska stopnja). Rotnoveške plasti in srednje ter zgornjepermske
100	Anton Ramovš & Vanda Kochansky-Devidé
kamenine tamkaj niso nikjer na površju; močna tektonska premikanja so pred-
mezozojsko podlago zgubala in razlomila in ob prelomih so se posamezni deli
premaknili v različnih smereh in se izrinili iz paleozojske skladovnice. Prvi-
krat je bila v Jugoslaviji v zgornjekarbonskih plasteh in v vrhnjem delu spod-
njepermskega apnenca nesporno ugotovljena rdeča alga Efluegelia johnsoni,
opisana je nova spodnjepermska fuzulinidna podvrsta Schuhertella paramelo-
nica alpina in prvikrat v Sloveniji najdena tudi Staffella zisongzhengensis, ki
ima v spodnjepermskih plasteh Julijskih Alp svoje doslej najstarejše znano
najdišče.
Description of the new subspecies
Schuhertella paramelonica alpina n. subsp.
PI. 2, figs. 2, 3
1965 Schuhertella ex gr. paramelonica Sulejmanov; Ramovš & Kochan-
sky-Devidé, pp. 9—11, pl. 2, figs. 10—14.
1970 Schuhertella ex gr. paramelonica Sulejmanov; Kochansky-Devi-
dé, pp. 190 and 229—230, pi. 4, figs. 1—5.
1973 Schuhertella cf. paramelonica Sulejmanov; Kochansky-Devidé &
aut., p. 7.
? 1978 Schuhertella ex gr. melonica Dunbar & Skinner; Leven & Sčer-
b o v i č , p. 85, pl. 1, fig. 6.
1980 Schuhertella ex gr. paramelonica Sulejmanov; Kahler & Kahler,
pp. 188—189, pl. 1, fig. 8.
The mentioned form of Schuhertella appears to be very common in Slo-
venia, Austria and Italy, but always only in Trogkofel beds. Thus it is recor-
ded from the Alpine area and therefrom the name of the new subspecies is
derived.
Holotype : Axial section of the specimen representing the form A. Thin
section No. 28 a Log. PI. 2, fig. 3.
Repository : Collection of the Department of Geology and Paleon-
tology, Faculty of Sciences and Technology, 61000 Ljubljana.
Type horizon: Upper part of Lower Permian beds. Trogkofel forma-
tion, microbreccia.
Type locality: Tarman's gully. Village Log near Martuljek, W Slo-
venia, NW Yugoslavia.
Diagnosis: A small sized subspecies of the species Schuhertella para-
melonica Sulejmanov 1949, showing distinct dimorphism: megaspheric gene-
ration is roundly biconic (this makes the main difference from Schuhertella
paramelonica minor), having 2,5 to 3 volutions; microspheric ovoid generation
is, however, rather large sized and very closely coiled, up to 5.5 volutions.
Description: The shell axis of the A-generation is very little tilted,
whereas in juvenarium of the B-generation it is rather inclined or even per-
pendicular to the later axis. The specimens of the B-generation appear to be
most common. The generations also differ in their shapes: the A-generation
is biconical, the B-generation however ovoid; but the polar zones of the third
or fourth volution are somewhat more acutely pointed and consequently almost
biconical. The A-generation more tightly coiled. Septa bent and slightly plica-
Carboniferous and Permian beds at Log in the Julian Alps	101
ted at polar zones only. Aperture is visible and chomata massive and broad.
Diameter of proloculum 0.088 mm (holotype) and 0.080 (the second specimen
photographed). Other measurements: L 0.83 mm (0.82), D 0.46 (0.45), L/D for
both specimens 1.8; number of volutions 3.
Remarks : Schuhertella melonica Dunbar & Skinner is larger in size
and wider, having more spherical chomata. Schubertella paramelonica Sulej-
manov is also larger in size, tightly coiled. The subspecies Schubertella para-
melonica minor Sulejmanov is smaller in size, but ovally swollen. It is note-
worthy that all the forms mentioned above are closely related and equivalent
in stratigraphie position (UpRer Leonardian formation of Texas, Middle and
Upper Tastub and Sterlitamak /rarely/ of Priuralje region, and Trogkofel li-
mestone inclusive of Gogau beds in the Alps), and thus represent close vica-
rious taxa.
Literatura
Flügel E. & Flügel-Kahler, E. 1980, Algen aus den Kalken der Trog-
kofel-Schichten der Karnischen Alpen. In: E. Flügel: Die Trogkofel-Stufe im Unter-
perm der Karnischen Alpen. Carinthia II, 36, Sonderh., 113—182. Klagenfurt.
Homan, W. 1972, Unter- und tief-mittelpermische Kalkalgen aus den Ratten-
dorfer Schichten, dem Trogkofelkalk und dem Tressdorfer Kalk der Karnischen Alpen
(Oesterreich). Senckenbergiana lethaea 53, 135—313, Frankfurt/M.
Johnson, J. H. 1960, Palaeozoic Solenoporaceae and related red algae. Quar-
terly Colorado School of Mines 55, Nr. 3, XIII -f- 77, 23 tab. Golden, Colorado.
Kahler, F. & Kahler, G. 1980, Fusuliniden aus den Kalken der Trogkofel-
Schichten der Karnischen Alpen. In: E. Flügel: Die Trogkofel-Stufe im Unterperm
der Karnischen Alpen. Carinthia II, 36, Sonderh., 183—258. Klagenfurt.
Kochansky-Devidé, V. 1970, Permski mikrofosili zahodnih Karavank.
Geologija 13, 175—256, Ljubljana.
Kochansky-Devidé, V., Buser, S., Cajhen, J. & Ramovš, A.
1973, Podroben profil skozi trogkofelske plasti v potoku Košutnik v Karavankah. Raz-
prave Slov. akad.. razr. IV, 16, 171—184, Ljubljana.
Kossmat, F. 1913, Die adriatische Umrandung in der alpinen Faltenregion.
Mitt. Geol. Ges. 6, 61—165, Taf. III, IV, Karte des alpin-dinarischen Grenzgebietes.
Wien.
Leven, E. Ja. & Š č e r b o v i č , S. F. 1978, Fuzulinidy i stratigrafija assel'
skogo jarusa Darvaza. Izd. »Nauka«, 1—Í62, Moskva.
Massa, D. & Vachard, D. 1979, Le Carbonifère de Libye occidentale: bio-
stratigraphie et micropaléontologie. Revue l'Inst. franç. pétrole 34, No. 1, 3—48, 19. si.,
9 tab., Paris.
Nguyen, D. T. 1979, Etude micropaléontologique (Foraminifères) de maté-
riaux du Permien du Cambodge. Thèse, Univ. de Paris Sud, Centre d'Orsay, 1—166.
Ramovš, A. 1974, Biostratigrafski dosežki v paleozoiku Slovenije v zadnjih
20 letih. 8. jugoslov. geol. kongres, Bled 1.—5. oktobra 1974: 2: paleontologija, sedi-
mentologija, stratigrafija, 27—44, Ljubljana.
Ramovš, A. & Kochansky-Devidé, V. 1979, Karbonske in permske
plasti v severnih Julijskih Alpah. Geologija 22, 21—54, Ljubljana.
Rokopisna geološka karta lista Bovec (Flitsch) v merilu 1:75 000. Dunajski geološki
zavod.
Sheng, J. C. 1963, Permian Fusulinids of Kwangsi, Kueichow and Szechuan.
Palaeont. Sinica (N. S. B.) No. 149 (10), Alead. Sinica, 122—247, 36 tab., Peking.
Teller, F. 1910, Geologie des Karawankentunnels. Denkschr. Math.-naturwiss.
Kl. Akad. Wissensch. 82, 143—250, Taf. IL III. Wien.
102	Anton Ramovš & Vanda Kochansky-Devidé
Tabla 1 — Plate 1
1	Mizzia yabei (Karpinsky)
Spodaj je viden majhen členek, obraščen s sesilnimi foraminiferami
Tofov graben, Log, 70/1—80. X 20
A small stem segment with attached foraminifers (below)
Tof's graben, Log, 70/1—80. X 20
2	Efluegelia johnsoni (E. Flügel)
Tofov graben, Log, 25 a/79. X 30
Tof's graben. Log, 25 a/79. X 30
3	Biopelsparit z rodom Darvasites, dasikladacejami in krinoidnimi peclji
Tofov graben, Log, 25 a/79. X 6
Darvasites, Dasicladaceae, and crinoidal fragments from biopelsparite
Tof's graben, Log, 25 a/79. X 6
4	Gyroporella nipponica Endo (zgoraj — above)
Tubiphytes ohscurus Maslov (spodaj — below)
Tofov graben. Log, 70/1—80. X 20
Tolf's graben, Log, 70/1—80. X 20
5	Anthracoporella spectabilis Pia
Vidne so dvakrat rogovilaste vejice
Tofov graben, Log, 70/1—80. X 60
Twice-dichotomous branches are seen
Tof's graben, Log, 70/1—80. X 60
Bradyina sp. (desno — right)
Tofov graben, Log, 70/1—80, X 60
Tof's graben. Log, 70/1—80. X 60
Tabla 1 — Plate 1
104	Anton Ramovš & Vanda Kochansky-Devidé
^	Tabla 2 — Plate 2
1 Archaelithophyllum missouriensum Johnson
Tofov graben, Log, Тг/бО-а. X 20
Tof's graben. Log, T2/80-a. X 20
2—3 Schubertella paramelonica alpina n. subsp. X 60
2	Iz zbruska — From a thin section
Tofov graben, Log, T4/80-a
Tof's graben. Log, T4/80-a
3	Holotypus
Tarmanova grapa. Log, 28 a/80
Tarman's gully. Log, 28 a/80
4	Darvasites contractus (Schellwien)
Tofov graben. Log, T4/80-a. X 20
Tof's graben, Log, T4/80-a. X 20
5	Staff ella zisongzhengensis (Sheng)
Tofov graben. Log, T4/80-a. X 40
Tof's graben, Log, T4/80-a. X 40
6	Pseudobradyina sp
Tofov graben. Log, T2/8O-C. X 60
Tof's graben, Log, T2/8O-C. X 60
7	Ammodiscus sp
Tofov graben, Log, Ti/80-b. X 60
Tof's graben, Log, Ti/80-b. X 60
8	Hemidiscus carnicus Schellwien
Tofov graben, Log, Тз/80-b. X 60
Tof's graben. Log, Тз/80-b. X 60
9,10 Calcivertella sp
Tofov graben. Log, T2/8O-C; T;t/80-a. X 40
Tof's graben. Log T2/8O-C; Тз/80-a. X 40
Tabla 1 — Plate 1
106	Anton Ramovš & Vanda Kochansky-Devidé
Tabla 3 — Plate 3
1	Apnenčeva breca iz različnih trogkofelskih kosov
Tofov graben, Log, 25 a/79. Negativ, X 6
Limestone breccia composed of various fragments of Trogkofel beds
Tof's graben, Log, 25 a/79. Negative, X 6
2	Trogkofelski biomikritni apnenec s presedimentiranima zgornjekarbonskima ro-
dovoma Rugosofusulina in Quasifusulina ter s krinoidnimi peclji
Tofov graben, Log, 71/80. Negativ, X 6
Reworked Upper Carboniferous genera Rugosofusulina and Quasifusulina, and
crinoid stems incorporated in Trogkofel biomicrite limestone
Tof's graben. Log, 71/80. Negative, X 6
Tabla 1 — Plate 1