—    276    —
Novičar iz mnogih krajev.
Tista postava, po kteri so ju d je v Galicii letake molitvine bukve smeli imeti, v kterih je Da strani hebrejskih besed mogla nemška prestava dotisnjena biti, je zdej preklicana. — Noben cesarak učenik ne sme zraven svojega učilstva še kake druge cesarske službe opravljati, ako ni ta sestavno z učilstvom sklenjena. — Mesca oktobra se pričakuje neka prememba zastran odhoda berzovoza (Schnellzug) iz Dunaja, ki se bo bolj vjemal z druzimi vožnami severne in južne železnice ; sliši se, da namest zjutraj bo zvečer šel iz Dunaja. — Strašna toča je bila 4. dan t. m. v severnih krajih gradiskanskega mejnega polka; ne le, da je potolkla polje in nograde do čistega, je pobila tudi cele cede ovac in prešičev in je ubila tudi nektere ljudi, ki so ravno bili pod nemilim nebom. — Tretji del častnih medalij monakovske obertnijske razstave je doletel obertnike in fabrikante našega cesarstva. — Znani popotnik in orientalist C. W. Lane je naznanil nek pomo-ček zoper kolero, ki se je v Egiptu, izhodni Indii, Sirii in Carigradu vselej poterdil: polna žlica v štupo stolčenih goršičnih (ženofovih) zern se dene v kozarec merzle vode, ki ga bolnik popije, da bljuvati začne; kakor hitro bolnik po tem ali po koleri sami bljuje, se mu da piten kozarec žganja, kteremu seje 10 v štupo stolčenih zern popra primešalo. Po besedah Lanetovih potem bolniku berž odleže, potiti se začne in zaspi. Kdo bi ne zaspal, če ni žganja vajen, kakor so ga morebiti v omenjenih krajih, ako ga na enkrat cel kozarec popije! — Iz rusovsko-turškega bojišča nismo prejeli te dni nič posebnega novega, kakor to, da je Orner-paša 22. dan t. m. z 25.000 turškimi vojaki in 30 topovi obhajal slovesni vhod v Bukurešt; deželski in duhovni glavarji so mu šli naprot in po stari šegi v znamnje prijaznosti, kakor ne davoej Rusom, so podali zdaj njemu soli in kruha; radovednih ljudi se je zbralo, da se je vse terlo. — Oči celega sveta pa so zdaj obernjene na Krim in sosebno na Se v a stopolje, ker odtod ima vsaki dan važna novica priti: ali so Rusi odbili napad zedinjenih armad na ta polotok, ali ne. Iz Varne se je namreč med 13. in 25. t. m. na 160 veličin in manjših vojnih barkah in na 300 prevoznih ladijah z obilnim strelivom podalo 40.000 Francozov , 24.000 Angležev in 15.000
Turkov proti Krimu, kterega se zedinjene armade hočejo polastiti. — Iznova se poterjuje govorica, da rusov-ska armada se ne bo vsa umaknila iz Mo Id a ve, ampak da se v veliki moči nabira v zahodnem delu Moldave od Galaca začemši proti Tekucu, Tirgu, Okni, Romanu, Piatri, zatem v Podu Iloe in v Jašu. Ob Prutu delajo noč in dan terdniše terdnjave; ravno tako od P e-trograda v Kronstadt napravljajo nove, pri kterih veliko tisuč ljudi dela. — S. dan t. m. sta na Dunaja angleška in francoska poslanca z ministrom austrianske vlade zmenjala pisma, v kterih se austrianska vlada zaveže, ne pred se spustiti v pogodbe z rusovsko vlado, dokler ona ne dovoli tistih 4 pogojev, ki jih terjate francoska in angleška vlada; vendar si austrianska vlada, če bi bila prisiljena se vojske vdeležiti, priderži to, da bo pogoje za sklep mirii v svoj samostojni prevdark vzela. Omenjene 4 reči, ki jih francozovska in angleška vlada terjate od rusovske, so pa sledeče: 1) Rusija se odpove protektoratu (varstvu) nad Moldavo, Valahijo in Serbijo; vse velike vlade prevzamejo skupej ta protek-torat proti temu, da te dežele vživajo vse pravice, ki jim jih je sultan dosihmal dodelil; 2) vožnja po Donavi noter do iztoka mora svobodna biti; 3) pogodba od 13. junia 1341 zastran celote in samostojnosti Turčije se ima iznova ustanoviti; 4) rusovska vlada se odpove varstvu kristjanov vTurčii, — francoska, angleška, austrianska, pruska in rusovska vlada pa se vzajemno podpirajo za-dobiti od sultana vse, kar gre ravnopravnosti kristjanov na Turškem. To je „naj manj", kar terjate francosko -angleška vlada. Ni se nadjati, da bi se rusovska vlada vdala tem terjatvam. — Kolera hudo razsaja na ne-kterih krajih Turškega, tako, da je vojno ministerstvu iz Pariza poslalo 50 nun iz reda sv. Vincenca de Paula na Turško, ki bojo v bolnišnicah oskerbovale bolnike.— Na Spanjskem ljudovladna stranka zatiraj večjo moc dobiva. Na predlog mimsterstva je kraljica dovolila, da za tiste, ki so se 17., 18. in 19. julia naj serčneje vojskovali, se napravi svetinja, na kteri ima biti ljudska krona z zlatom okovana z napisom: „Branileljem svoboda mesca julia — posveti hvaležna domovina. Madrid 18o-kcK