SLOVENSKI DOM mimVfMBSia NAŠ DRUGI DOM BESEDA UREDNIKA Verjeli ali ne. Človek se lahko razveseli tudi pritožbe na svoj računa. To se je zgodilo meni, ko sem kot urednik Novega odmeva prejel pritožbo na deio uredništva. Češ da smo se zaprli v svoj krog in da se separiramo. No ja, če v impresumu našega časopisa preberete imena članov uredništva, pripomba o separira-nju brž odpade. Gre za ljudi, ki v Slovenskem domu delujejo na različnih področjih in si prizadevajo za napredek in uspešno delovanje društva nasploh. Res je samo, da vsak član uredništva, tako kot v vsakem uredništvu, skrbi za eno področje ali nibriko časopisa. Seveda ima uredništvo tudi stalne sodelavce. Med drugim dopisnike iz vseh slovenskih društev na Hrvaškem. Vsak prispevek, ki ga dobimo od kogarkoli, je dobro došel. Če le ustreza zasnovi časopisa. Ne samo enkrat seje zgodilo, da smo o istem dogodku prejeli dva prispevka: enega od člana uredništva (po dogovoru) in drugega, ki ga je nekdo napisal na lastno pobudo in poslal uredništvu. V takih primerih se je uredništvo večinomo odločilo za drugi prispevek. Četudi je bil prispevek člana uredništva morda boljši. Da bi le imeli več sodelavcev. Kolikokrat sem v težavah, ko iščem avtoija prispevka o nekem dogodku v društvih ali dogodku, ki je pomemben za Slovence na Hrvaškem. Nekateri se kar zdrznejo, ko jih kot urednik pokličem po telefonu in takoj vprašajo: "Ali moram napisati do včeraj ali do jutri?" Verjemite mi, to mi ni niti malo všeč. K sodelovanju smo vabili na vse načine. Tudi s poskusom rubrike Pisma bralcev. Ni uspela. Povabili smo vas, da nam sporočite, kaj vas zanima o zdravju, o slovenskem jeziku -zaman. Podobno je z nibriko Ustvarjalnica. Zato ponavljam vabilo. Pišite o dogajanjih v društvu, o vtisih s slovenskih prireditev, o srečanjih s Slovenci v Sloveniji ali slovenskimi turisti na Hrvaškem... Teme so odprte. Poskusite že za naslednjo, jubilejno 20. številko, ali pa za zadnjo številko v tem letu - ko bomo imeli mogoče manj standardnega gradiva. Vaši prispevki naj bodo dolgi okoli ene novinarske kartice (ene strani), po možnosti v slovenščini in s sliko. Vseeno pa morate računati tudi na uredniške škarje in opozorila. Pišite! Silvin Jerman . m. i SESTANKI UPRAVNEGA 0DB0BA Up i pravni odbor seje 17. novembra leta 2002 seznani! s podrobnostmi v zvezi z odkupom prostorov Slovenskega doma. Predsednik Darko Šonc je povedal, da Vlada Republike Hrvaške še ni odgovorila na ponudbo Slovenskega doma za odkup prostora in da je to edini razlog, da se prenova še ni začela. Obširna je bila tudi razprava o načrtovanju dejavnosti za leto 2003. Upravni odbor je soglašal, da bi morali program Slovenskega doma posodobiti in dejavnosti, ki so preživele, opustiti. Programi bi morali biti zanimivi zlasti za mlade. Prostor, čas in sredstva bi bilo treba nameniti tudi sodelovanju s hrvaškimi organizacijami v Sloveniji ter s slovenskimi organizacijami v zamejstvu, v Italiji, Avstriji in Madžarski. Tik pred koncem lanskega leta 2002 (23.i2.2002) je bila skupna seja upravnega in nadzornega odbora, posvečena uresničevanju programa za to leto in prenovi prostorov Slovenskega doma. Člani obeh odborov so menili, da je bilo leto 2002 po organizaciji in programski kakovosti uspešno. Za realizacijo v letu 2003 je ostala ena sama naloga, in sicer priprava okrogle mize o Slovencih na Hrvaškem. V zvezi s prenovo je predsednik Darko Šonc povedal, da hrvaška vlada še ni odgovorila na ponudbo Slovenskega doma za odkup prostorov. Upravni odbor je sklenil, da se kljub temu začne obnova prostorov. Pripraviti je treba finančno konstrukcijo in določiti izvajalce, vse v skladu s predpisi Republike Hrvaške. Na tej seji je upravni odbor še sklenil, da višina članarine v letu 2003 ostane nespremenjena, in sicer 50 kun, za novosprejete člane pa še dodatnih 50 kun vpisnine. Otroci in mladi do 18. leta starosti so oproščeni tako članarine kot vpisnine. Franc Strošek KULTURNA PRIREBITEV OB MATEB1NSKEM DNEVU I^ultumo društvo Medimtirje - Ljubljana je povabilo Mešani pevski zbor Slovenskega doma iz Zagreba k sodelovanju na skupni prireditvi ob materinskem dnevu. Prireditev je bila 29. marca v Kulturnem domu Črnuče, Kot po navadi smo se tudi tokrat zbrali na našem starem mestu za odhod Mažuraničevem trgu in se z avtobusom odpeljali proti ljubljanskim Črnučam. Nismo vedeli, kaj lahko pričakujemo, saj smo tokrat prvič obiskali Hrvate, ki živijo na slovenskih K /H tAl i Ml* jfe ■k, jssnj tleh, mi pa smo Slovenci, ki živimo na Hravškem. Ker smo torej vsi v podobnem položaju, smo se posebej veselili temu obisku. Po prihodu so nas člani kulturnega društva Medimurje prijetno presenetili z rdečimi nageljni. Vsak od nas je dobil po en cvet. Drugo presenečenje pa smo doživeli, ko smo v njihovem programu prebrali, da je tukaj aktivna Dopolnilna škola hrvaškega jezika, ki jo vodi prof. Lidija Rački, tudi naša članica. Naše društvo je predstavil podpredsednik zagrebškega Slovenskega doma in Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Franc Strašek. Po uvodnih besedah smo poslušali Mešani pevski zbor KDMLJ in se počutili, kot da smo zares v Medmutju. Sledila je recitacija Oči moje majke, potem pa smo si pogledali dramsko igro Meja in se posebej razveselili ter nasmejali lepemu in srečnemu koncu igre. Slišali smo, kaj je otroke naučila prof. Lidija Rački, in ji za uspešno delo tudi čestitamo. Nič slabši niso bili tamburaši, ki so nas s glasbo spet popeljali v Medmurje. Na koncu smo vsi skupaj zapeli Za vsako dobro reč in odšli na skupno večerjo, kjer smo se še naprej dobro zabavali, plesali in peli. Le stežka smo se odpravili domov v Zagreb. Miroslava-Maria Bahun SLOVENSKI DOM mimVfMBSia NAŠ DRUGI DOM ZAMEJSKI SLOVENCI PRI DRNOVŠKU Kot po navadi je imel tudi letos predsednik Slovenije ob državnem kulturnem prazniku sprejem za zamejske Slovence. Tokrat nas je v tej vlogi prvič povabil novi slovenski predsednik Janez Drnovšek, Sprejema so se udeležili predstavniki društev in zvez iz Avstrije, Hrvaške, Italije in ,Madžarske. Hrvaške Slovence smo predstavljali predsednik Zveze Darko Šonc, podpredsednik Franc Strašek in predsednik Slovenskega doma Bazovica iz Reke Vitomir Vitaz. Čakajoč na predsednika smo v veselem in sproščenem društvu kramljali o težavah, ki jih ima posamezna slovenska manjšina. Po prihodu predsednika Drnovška v slavnostno dvorano smo najprej poslušali njegov govor, v katerem je spregovori! o pomembnosti obstoja slovenske manjšine v vsaki obmejni državi. Za Slovence na Hrvaškem je pohvalno dejal, da smo dobro organizirani, vendar hkrati opozoril, da naše življenje na Hrvaškem zagoto-vu grenijo še vedno odprta vprašanja med državama. Predsednik Drnovšek je kasnejelz vsakim od nas spregovoril par besed. Slovenci na Hrvaškem smo ga seznanili z našimi težavami, posebej glede prostorov društev, saj številna plačujejo visoke najemnine, in s problemom financiranja novih društev kot sta društvi v Dubrovniku in v Pulju. Predsednik nam je obljubil, da se bo veliko težav rešilo "samih od sebe" po vstopu Slovenije v Evropsko unijo, posebej pa potem, ko bo v evropski družini tudi Hrvaška, Nad takšnim odgovorom nismo bili preveč navdušeni, saj nam izkušnje govorijo, da se z odlašanjem iskanja rešitev težave le še dodamo zapletajo, takšno negotovost pa že predolgo občutimo na naših plečih. Po slavnostnem sprejemu smo odšli na osrednjo proslavo kulturnega praznika v ljubljanski Cankarjev dom. DELO DUHOVNE SEKCIJE "A.M. SLOMŠEK" V PETEK SE DORIMO rje bil prvi novemberski petek prazničen dan, je bilo naše "petkovsko" srečanje 8. novembra. To je bil dober trening za martinovanje tri dni pozneje. Poleg že ustaljenega programa je Marijan, kot parodijo na kviz "Lepo je biti milijonar", prebral svojo pesem z istim naslovom, potem pa se je nadaljevalo proslavljanje rojstnih dnevov. Ker je december mesec praznikov in praznovanj, je bilo na tem srečanju nekaj manj prisotnih. Verjetno je bila to posledica utrujenosti zaradi množičnega proslavljanja.Tudi to se zgodi! Tudi tokrat je Silvin po svoji stari navadi parodira! in to na račun svobode v različnih političnih režimih. Povedal je to s čestitko prijateljici zgodovinarki za njen 88, rojstni dan. Pojasnil je, da je takšna letnica posebna zato, ker lahko njeni številki premestiš levo ali desno, desno ali levo, lahko jih obmeš gor ali dol, vedno dobiš isto - 88. Tako je tudi z državnimi režimi. Vsak oblastnik zatrjuje, da v njegovem režimu vlada svoboda. Del državljanov pa se v takšni svobodi vedno bori za neko novo svobodo. To pomeni, da vsak režim, naj ga obrneš gor alt dol, levo ali desno, za nekatere državljane pomeni isto kot številka 88. V januarju je bil med slavljenci moj mlajši ko- lega Silvin in končno smo rešili enigmo o njegovi starosti. Bilje dobro razpoložen in nam je nadrobil kar lepo število šal. Zelo pestro je bilo tudi februarsko srečanje. Marijan je opisal svoje sprehode po nekoč "belem" Zagrebu, ki ga sedaj krasijo z grafiti popackane fasade, z nesprejemljivo vsebino kot na primer "športom protiv znanja" in podobno. Nato je v šali pojasnil, kaj je mehka stavka zdravnikov. Prebral je časopisni članek "Kje so otroci ?", ki mu ga je priskrbela Anica. Vsebina je podobna problemu pomlajevanja našega članstva. Med branjem pa je medicinska sestra Marija nenadoma pripeljala zelo zavitega in polomljenega Silvina, ki je uprizoril parodijo na stavko zdravnikov. Sledil je pogovor s slavljenci, med katerimi je Rea prebrala svojo pesem o jabolku. Po starem običaju se je dobro vzdušje nadaljevalo ob glasbi, plesu in petju. Zadnje čase krožijo v zvezi s petkovimi srečanji govorice, da srečanja ne bo, daje preloženo in podobno. Razlog temu je verjetno ta, da srečanja niso posebej objavljena v mesečnem programu in da je zato vse manj prisotnih. Naj povem enkrat za vselej: srečanja so in bodo, četudi v programu niso objav-Ijena.Če bo prišlo do kakšne spremembe, boste o tem pravočasno obveščeni. Zato le pridite na srečanje, saj nam je tam, kot vidite, vedno lepo! Marijan Horn V, lanjskem letu smo molili za dobro zdravje patra Romana Motoreja iz Krškega in bili uslišani. 30. marca, na četrto postno nedeljo, nam je spet podari 1 prelepo sveto mašo v Zagrebu. Kot ponavadi je naše delo redno potekalo vse do tTenutka, ko se je začela obnova prostorov Slovenskega doma. Sedaj na mašah pojemo brez predhodnih pevskih vaj. Tihe maše 16. in 30. marca pa kljub pomanjkanju petja niso bile nič manj duhovne. Na našo žalost smo tudi v tem obdobju zapeli na pokopališču Mirogoj. 11. novembra lani smo zapeli c tvašnici in eno pri grobu za Andelo Škof, ženo našega pevca Franja. Udeležili smo se pogreba soproga naše pevke Dragice Buljim Ivana. Na tradicionalnem srečanju in reviji odraslih cerkvenih zborov na nedeljo Kristusa Kralja 24, novembra smo v farni cerkvi imena Marijinega v Dobovi zapeli tri pesmi V. Vodopivca. Na Stefanje, 26. decembra nam je prijetno in slavosno sveto mašo podaril Janez Rihar - sedaj župnik iz Podbrezja, pred dvanajstimi leti pa duhovnik na naši prvi maši v slovenščini. Gospa Martina Koman iz Ljubljane nam je spet prinesla katoliški tednik Družina in Našo luč in druge spominke za božič in novo leto: koledarje, sveta voščila in sličice. Velika noč gospodovega vstajenja je bila letos 20. aprila in vsak od nas jo proslavil s svojo družino. Spomnili smo se in molili za naše pokojne: družino Pavlin, Fiamengo, Klarič, Jerbič. Upamo, da bo obnova prostorov Slovenskega doma kmalu končana, in komaj čakamo, da v novem urejenem prostoru zapojemo in poklepetamo. SLOVENSKI DOM NAŠ DRUGI DOM VELEPOSLANIK KRALJEVINE ŠPANIJE V SLOVENSKEM DOMU Njegova ekscelenca veleposlanik Kraljevine Španije na Hrvaškem gospod Antonio Pedauye y Gonzales, je 27. novembra lani pred svojim odhodom iz Hrvaške obiskal Slovenski dom. Spremljala sta ga predsednik Hrvaško-španskega društva prijateljstva dr. Voiner in predsednik Koordinacije društev prijateljstva prof. dr. Heimer. V uvodnem, kulturnem delu srečanja nam je gospod Marko Torjanae recitiral primeren izbor iz španske poezije. Sledilo je predavanje veleposlanika. Takoj na začetku svojega govora, ki ga je ljubeznivo prevajala gospa Garcia, je veleposlanik Pedauye y Gonzales posebej omeuil, da je prijatelj slovenskega veleposlanika, ki odlično govori špansko. To nam je bilo ljubo slišati; vemo pa, da naš veleposlanik odlično obvlada tudi še kak drugi tuji jezik, kot je pač v diplomatskem ambientu običajno. Ni nas presenetilo, da španski veleposlanik rad bere poezijo in zelo dobro pozna velikega veseljaka Lorco, žrtev Španije, ki je danes ni več, kot se je ekscelenca sama izrazila. Evociranje nekaterih zgodovinskih dejstev, ki je sledilo, je samo potrjevalo dejstva o gospodarskih, kulturnih in političnih vezeh med narodi na obalah istega morja in to od komercialnih stikov prek Sefardskih skupnosti, zavezništva z Dubrovniško republiko proti Turkom, borcev v španski državljanski vojni, vse do španskega veleposlaništva v Zagrebu med drugo svetovno vojno, torej v času NDH (kar je bilo neba omeniti vsaj zaradi zgodovinske korektnosti). Sevedaje današnja Španija nekaj povsem drugega kot pred šestdesetimi leti, a to velja ne le za Hrvaško, temveč za vso Evropo. Prav v teh novih razmerah je Španija nadvse pomemben in vpliven partner, ki svoje simpatije do Hrvaške in njene vključitve v EU niti malo ne skriva. Vodstvo Slovenskega doma zagotovo ni krivo za droben nesporazum o začetku tokratnega srečanja (doživeli smo podobno nevšečnost še na kakšnem predavanju na drugi lokaciji!). Tiskarski škratje namreč v biltenu zapisal, daje začetek predavanjaob 19. uri, prireditev pa se je začela uro prej. Je pa to lep dokaz, da se v Zagrebu stalno nekaj dogaja in da je v hrvaški prestolnici že toliko najrazličnejših predstavništev, da bo tristopetinšestdeset dni v letu (če odštejemo nedelje in praznike) kmalu premalo za vsa srečanja, kijih predpisuje mednarodni diplomatski protokol. Občinstvo je šele v drugi polovici predavanja skoraj do zadnjega kotička napolnilo dvorano. Njegova ekscelenca, veleposlanik Kraljevine Španije v Republiki Hrvaški, gospod Antonio Pedauye y Gonzales, pa je pokazal diplomatsko, stoično razumevanje za to, kar nekoliko motečo nevšečnost, zaradi katere smo se v dvorani doma nekateri Slovenci počutili precej na trnih... Vzdušje seje bistveno popravilo po vprašanjih iz občinstva, ki jih tu ne bomo ponavljali, razen zadnjega: "Pred španskih veleposlaništvom ni policaja...?!" Gospod veleposlanik je z nasmeškom odgovoril, da to preprosto ni potrebno. To nas je takoj spomnilo na dejstvo, da tudi pred slovenskim veleposlaništvom ni policaja, je pa zato takoj za vhodom, v pritličju nekaj zelo podobnega... Ampak to je že stvar druge teme. Treba bo spet tja, pogledati še enkrat ali dvakrat, ter se prepričati, da bi ne govorili kar tja v en dan, a ne? ČŠ VEČER POEZIJE IN PESMI IZ PREMA f-Juuaj se je ze mračilo, ko smo 29. novembra ob pol osmih zvečer v Slovenskem domu čakali goste iz primorske kraške vasice Prem. Dvorana je bila prazna. Spraševali smo se, ali bodo po taka slabem vremenu sploh prišli kakšni gledalci? Izkazalo se je, da je bil strah o prazni dvorani odveč. Dokler so se gostje uredili in še zadnjič povadili na iuštrumentrhje bila dvorana nabito polna in program seje lahko začel. Najprej je prisotne pozdravil iti predstavil Franc Strašek. Potem sta na oder prišli dve kmetici, oblečeni prav tako kot nekoč, po "vaško": dolgo krilo, okrog pasu firtoh (predpasnik) in fočol (ruta na glavi}, pa tudi govoriti sta začeli po svoje: "A: Mica ma kaj Strpaš poborjači? M: Cuj pralni stroj se mi je pokvaru pa čakam Jankota Točkovga, da mi ga popravi. A: Ej, ma ki so tisti cajti, ku smo nosrle u potok prot. M: Ja, da ti rečem tudi pa dvej žjhti na dan smo oprale. A: Svitk dma denle na glavo, škf žjhte gor pa smo šle v potok. Kšn bot je blo treba še led rezbit. Sej nej čudnu, da smo polne revmatizma. M; Ma pejdi ti Johana h tneni, bomo skuhale en žoc, pa tudi po televiziji da bodo kazali neki od Prema. Ta mlade bodo pele pa tudi rože bodo kazale kaku se dela. A: Čuj ma deni bi na glas ku sm ratala malti gluha. M: Ma jest pa brez teh špeglu tako slbu vidm. A: Movči, movči zdej seje začjlu." Sedli sta za mizo in popili kavo, na odru pa sta se pojavili dve mladi napovedovalki, ki sta pozdravili občinstvo in predstavili svoj kraj: vas Prem. Vasica Prem leži na severnovzhodnem delu Brkinov (10 km od Ilirske Bistrice in okrog 5 km od Pivke}. Jedro naselja je na sedlu med graščino, kije prvič omenjena že leta 1213, in župnijsko cerkvijo svete Helene, zgrajene v 17. stoletju. Sredi vasi je v poslopju nekdanje ljudske šole urejena spominska soba znanega slovenskega pesnika Dragotiua Ketteja, rojenega na Premu leta 1876. Iz njegove pesniške zbirke so nastopajoči predstavili "Na trgu" in "Sultan in kužek", Kettejeve znane pesmi so tudi Zimska idila, Starčkova pesem, Kam prijatelj letiš... Poseben pečat Preinu je prav tako pustil Tone Gašperšič, po domače Hrustov Tone. Do zadnjega dne je bil vaški zvonar in tako se tudi zbirka njegovih pesmi imenuje "Premski zvonar". Lepe, tople m nepozabne pesmi, ki segajo v dušo: "Prav lepa hišica domača", "Kadar pridem v tiho vas",... Vas Prem ni znana le po cerkvi, gradu in domačih pesnikih. Krasi jo tudi studenec, ki so ga vaščani pred leti obnovili. Včasih so se na njem napajale krave, danes pa je to le del preteklosti. Za pester večer v Slovenskem domu so poskrbele pevke ženskega zbora Prem, ki so zapele pet pesmi. Posebej mi je v spominu ostala pesem Sinku Stane Malica, pa tudi Rumbala Kokol Mira. Pridružili so se jim člani kvarteta Studenec, ki so prav tako zapei pet pesmi. Kvartet in pevski zbor je vodila Irena Rep. Nastopila je tudi naša dobra znanka Danica Pardo, ki nam je prebrala dve svoji pesmi "Sirotica" in "Premska" ter požela velik aplavz. Ko pa je na oder prišlo mlado dekle Anja Kirn in trije fantje s harmoniko, ki so zaigrali veselo Vtžo, so se vsi v dvorani dvignili na svoje noge in veselo zapeli. Sledilo pa je še eno presenečenje. Naše gostje namreč izdelujejo rože iz krep papirja, s katerima sta nas razveselili Janja in Jerica, Vsak od nas je dobil lepo vrtnico po lastni izbiri. Ob zvokih harmonike, petja, plesa in dobre kapljice je veselje trajalo še dolgo v noč. Hvala Vam dragi primorci - kraševci za prijeten večer i nasvidenje na Premu. Ivanka Nikčevič SLOVENSKI DOM mimVfMB Sia NAŠ DRUGI DOM USTVARJALNICA NAŠIH ČLANOV Po nekaj uspelih prireditvah "Kaj ustvarjajo naši člani", je lanjska, 4. decembra, potekala nekoliko drugače. Predvideno je bilo, da stalna spremljevalka dogodkov v Slovenskem domu novinarka radia Brežice in časopisa Sava glas Natja .lenko-Sovič predstavi ustvarjanje naših članov Leopolda Somraka, avtorja knjižice za otroke "Pravljice iz slovenskih gozdov", in Marijana Horna kot zbiralca poštnih znamk. Vendar so se naši načrti izjalovili. V njih seje namreč vmešala novinarka oddaje "Prizma" Hrvaške televizije Anuška Lučič rekoč, da se njeni ekipi vedno mudi in bi se zato želela najprej pogovoriti z obema članoma. Po navadi se ob takšnih pomenkih občinstvo na veliko vklučuje v pogovor, tokrat pa so vsi le tiho poslušali. Ko je bilo snemanje končano, je, zaradi odsotnosti predsednika Doma, /medeno pred nas stopil Silvin in dejal, da ne ve, ali bi pozdravil z dober večer ali pa z iahko noč, ker je vse predvideno v programu že povedano v mikrofon in pred kamero Hrvaške televizije. Natja Jenko-Sovič pa je klub temu ljubeznivo predstavila Leopolda Somraka tn njegove Pravljice, potem pa profila še Marjana, naj pove nekaj besed o njegovi razstavi slovenskih poštnih znamk. Marjan nas je spomnil, da smo njegove Drobtinice iz fila-lelije že dalj časa lahko spremljali v Novem odmevu. Pojasnil ju, da je poštne znamke začel zbirati že kot gimnazijec še pred drugo svetovno vojno, med katero je potem izgnila skoraj njegova celotna takratna zbirka. Z osamosvojitvijo Slovenije je začel intenzivno zbirati slovenske poštne znamke, čeprav mu /al ni uspelo pridobiti vseh izdaj. Da bi članom Slovenskega doma in njihovim prijateljem prikazal vso lepoto slovenskih poštnih znamk, med katerimi jih je že več prejelo mednarodna priznanja, seje odločil za razstavo njih tristo. Razdeljene so bile po tematskih celinah, ki so prikazovale značilnosti Republike Slovenije, znamenite osebnosti, umetnost, kulturne znamenitosti, slovenska mesta in grajske stavbe, vozila, pošto, folkloro, planinske znamke, šport, cvetje, zdravilna zelišča, sadne vrste, živalske vrste, zgodovinske znamenitosti in dogodke iz slovenske zgodovine, pomembne politične dogodke, znamke iz otroških slikanic in voščilne znamke za božič, novo leto, dan ljubezni ter še mnoge druge. Razstava je bila odprl a do slovenskega kulturnega praznika, obiskovalci pa so se strinjali, da so slovenske poštne znamke zares lepe. Sima Hoje ŠESTA ŠKISOVA TRŽNICA V LJUBLJANI IN IZLET ZAMEJSKIH KLUBOV NA BLED ^^ Ljubljani je 7. maja na stadionu telovadišča Tivoli potekala 6. Škisova tržnica, ki vsako leto privabi veliko število mladih, željnih druženja in zabave. Na povabilo Mednarodne pisarne Študentske organizacije Univerze v Ljubljani se ob tej priložnosti predstavijo tudi zamejski klubi. Na razpolago smo imeli dve stojnici. Predstavniki goriškega kluba so za lačne obiskovalce skuhali nič več in nič manj kot 20 kg makaronov z pekočo omako, tako da je bila gneča na naši stojnici zagotovljena. Poleg goričanov smo se tržnice udeležili predstavniki mladih z Reke, Dunaja in prvič tudi iz Zagreba. Mladi so pokazali veliko interesa za naše dejavnosti in za dogajanja v mestih, v katerih naši klubi delujejo. Pokazalo se je, še enkrat, da je ideja študentske tržnice zadetek v polno. Po nekaterih ocenah naj bi letošnjo prireditev obiskalo kar 10.000 mladih, ki so se ob nastopih glasbenih, plesnih in igralskih skupin zabavali vse do 2. ure zjutraj, Mi smo vsesplošni žur zapustili malo po polnoči, ko smo se odpravili v prenočišče v Škofji Loki. Zjutraj smo se zbudili z rahlim mačkom, pozajtrkovali ter se odpravili na izlet na Bled. Vsi smo bili očarani z lepoto slovenskega turističnega bisera. Najlepši del izleta je bila nedvomno vožnja po jezeru do otoka s čolnom, kise imenuje pletna. Na otoku smo si ogledali znamenito cerkvico, posebej pa nas je presenetila gostinska ponudba, saj je v prekrasnem ambientu in božji tišini mogoče tudi kaj prigrizniti ali popiti, poskusiti domači sladoled ali kupiti kakšno malenkost za spomin. Ob obali jezera smo srečali plavalnega rekorderja Martina Strela. Za tiste, ki ga ne poznate, naj povem, daje to mož, kije kot edini Zemljan preplaval Donavo ter lani ameriški Missisipi, za kar je potreboval kar 68 dni, v katerih je preplaval okoli 3.000 km. Povedal nam je, daje ravnokar plaval do otočka in nazaj ter da so ga posneli neki Angleži, s katerimi je imel tudi intervju. Martin naj bi v kratkem načrtoval preplavanje Temze, Po blejskem izletu smo se odpravili v Radovljico, mesto znano po čokoladi Gorenjka, kjer smo pojedli pizzo, potem pa se nam je precej mudilo na vlaka za Zagreb in Reko. Vlak za Zagreb smo ujeli, za Reko pa nažalost zamudili. Pozneje sem izvedel, da sta Marijana in Bojan s pomočjo iznajdljivosti prišla na Reko celo 10 minut pred vlakom. Ta, drugi dan našega srečanja, smo se med seboj bolje spoznali, navezali stike ter se dogovorili za sodelovanje v prihodnje. Na koncu bi se rad zahvalil gostiteljema Robertu in Karmen, ki sta se zelo potrudila za naše dobro počutje. Veseli me, da smo navezali stike in sporočam vsem, ki berete ta tekst, da bo v prihodnje še veliko srečanj in izletov, tako da vas še enkrat vabim, da se nam pridružite. Pozdrave Ljubljani, Reki, Splitu, Gorici in Dunaju! Simon Medved SLOVENSKI DOM ssiffiim NAŠ DRUGI DOM SLOVO OD STAREGA LETA IN NOVI ODMEV JT o večkratnih napovedih o izidu 1 S. številke Novega odmeva, smo jo le dočakali tik pred slovesom od starega leta. Tako je bil program tega leta v popolnosti izpolnjen. Vzdušje ob pričakovanju novega leta, 27.decembra lani, ni omogočalo običajne predstavitve šestletnega izhajanja Novega odmeva. Da predstavitev zadnje številke ne bi povsem odpadla, je Marijan na račun zamude prebral svojo pesem "Napaka" in z njo pojasnil zaplet okrog izida, potem pa so pripadnice lepšega spola Odmev razdelile prisotnim članom. Za branje 18. številke ni bilo časa, saj je naš dobri znanec, "staro-novoletni" glasbenik in zabavljat' Branko So-tošek takoj raztegnil svojo harmoniko in začel s programom. Z veselo glasbo, petjem in šalami (kaj vse si ne izmisli; spomnite se le tiste z limono... ) je prisotne precej razgrel, saj so se v plesu dodobra oznojili. Tudi člani, ki radi pojejo, niso ostali praznih rok. Prepevali so različne pesmi, slovenske narodne, hrvaške, posebej dalmatinske, tako da se je družba razšla šele okrog druge ure zjutraj. Verjemo je imel po slovesu od starega leta marsikdo občutek "težkega mačka", saj je po izvrstni kranjski klobasi in sladkarijah, dobra kapljica opravila svoje delo. Sitna Hoje M. Horn: NAPAKA Storilješkrat napako hudo, Mineva zadnji teden leta, ta naš Odmev pa \am pa vendar je tako tekoč zdaj v vaših tvltali čisto vroč. Urejanje se pač piepleta in lahko ptide do zapleta, a srečna je ekipa isa, ko delo dobm doksnča za vas l Zdaj ira v za invo leto vam čestita in zdravja steče vam želi, zOdmemm, za prihodnje dni UREDITEV PROSTOROV SLOVENSKEGA DOMA TJ pravni odbor Slovenskega doma je na svojih sejah že večkrat sklenil, da naš dom potrebuje temeljito prenovo. "Lifting" iz leta 1994 je kaj hitro pokazal svoje po-mankljivosti: pogoste okvare na električnih napeljavah, vodovodnih in kanalizaciskih ceveh so nam grenile vsakdanje življenje in bivanje v domu. Kot tudi gretje na peči, tako da smo vsi tisti, ki smo pozimi prihajali na srečanja, vaje, sestanke in druženja, vedno znova pokazali dobro voljo, Po izbranem idejnem načrtu in izvajalcih smo se odločili, da 3. marca letos začnemo s temeljito prenovo naših prostorov. Zadnje srečanje in skupno druženje smo tako imeli v Glasbenem zavodu na slavnostnem koncertu ob 100-letnici rojstva skladatelja Serafina Vilharja. Sledilo je razbijanje, prah, ogromne količine smeti, težave in presenečenja pa so se pojavljali na vsakem koraku. Vsemu enkrat pride konec in tako tudi grdim stvarem. Sedaj je naša dolžnost, da lepe prenovljene prostore tudi ohranimo in jih z našo prisotnostjo oživimo ter jim s tem damo pravi pomen in navdihnemo življenje. Vse podrobnosti o tem, kako so potekala dela, pa obširneje v foto reportaži v naslednji številki Novega odmeva. R.D. SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK V Slovenskem domu smo 6. februarja slavnostno proslavili Prešernov dan, slovenski kulturni praznik. Na ta praznik smo posebej ponosni, saj države le redko kulturni dan razglasijo za državni praznik. Pod vodstvom zborovodje Franceta Keneja je pevski zbor Slovenskega doma zapel obe himni: hrvaško in slovensko. Za še boljši vtis slovenske himne na Prešernovo besedilo nam je naša rojakinja, slovenska igralka iz Trsta Nikla Panicon, recitirala Zdravljico v slovenskem originalu ter pokazala, kako ta Prešernova poezija zveni v italijanščini. Navdihnjeni slavnostni govor, ki ga je imel slovenski veleposlanik Peter Bekeš, nam je prikazal Prešerna z druge plati, Bekeš se namreč ni zadržal samo na Prešernovi poeziji, ampak nam ga je predstavil po njegovem poklicu, kot pravnika. Zatrdil je, da se Prešernovi nasprotniki niso bali samo njegove rodoljubne poezije, temveč tudi njegovega pravnega peresa. V pravnih razpravah naj mu namreč ne bi bili kos, saj je bil Prešeren izvrsten pravnik. Slavnostni večer se je nadaljeval z nastopom pevskega zbora, ki nam je zapel Luna sije Jurija Fleišmana, Pohojena travca v prireditvi Frana Ven-turinija in Kadar Žila noj Drava v priredbi Zdravka Švikaršiča. Z monodramskim zapisom o priimkih je ponovno nastopila Nikla Panicon, Njena pozornost vzbujajoča interpelacija je še odzvanjala v naših ušeh, ko je že prišlo novo presenečenje. Nastopil je glasbenik Tomaž Lojen s skladbo Ben-vindo skladatelja Ney Rosaura. Njegovo neverjetno umetniško igranje na vibrafonu nas je res navdušilo. Redko slišimo glasbo na tem inštrumentu, pa še tako kakovostno. Za konec prireditve je bila predvidena recitacija Nikle Paniconove Povodni mož Franceta Prešerna, ki pa nam je zaradi navdušenega ploskanja podarila še eno recitacijo. (Sij) SLOVENSKI DOM ssiffiim NAŠ DRUGI DOM SVEČANI KONCERT V SPOMIN NA FRANIA SERAFINA VILHARJA KALSKEGA S svečanim koncertom ob 150-Ietnici rojstva in 75-Ictnici smrti seje 25. februarja po dolgih desetletjih v svet hrvaškega glasbenega življenja vrnil slovenski skladatelj Franjo Serafin Vilhar Kalski. Prireditev v Hrvaškem glasbenem zavodu je organiziral naš Slovenski dom, finančno pa podprlo slovensko veleposlaništvo v Zagrebu. Odličen izbor Vilharjevih skladb, ki ga je za to priložnost naredil prof. Vladimir Kranjčevic, je reprezentativno pokazal vsestranskost Vilharjeve-ga glasbena ustvarjanja, ki je drugače bolj poznan po svojih zborovskih skladbah. Da bi o življenju in delu Franje Serafina Vilhaija izvedeli čim več, nam je Silvin Jerman predstavil brošuro, ki jo je naredil posebej za ta Vil harjev jubilej. Vsebino brošure je prepustil samim bralcem ob pripombi, da si jo lahko preberejo tako v slovenskem kot v hrvaškem jeziku, ali pa kar v obeh. Poudaril je, da se mu je danes izpolnila želja, o kateri je sanjal že, ko je prvič pisal o Vilharju: da bi mu Slovenci priredili koncert v zagrebškem glasbenem zavodu. Uvodno besedo je zaključil sparafrazo verzov, ki jih je v svojem tekstu o Vilharju citiral Slovenec, hrvaški duhovnik, znanstvenik m mtizikolog dr. Janko Barle; "Nesmrten bode ti spomin. Dežele vrle vrli sin", Silvinova parafraza pa je glasila: "Kalski Franjo Vilhar Serafin Nesmrten bodi ti spomin. Dveh naših vrlih domovin. Naš vrli, vrh sin!" Sledil je pozdravni nagovor slovenskega veleposlanika na Hrvaškem Petra Itekeša, v katerem je povedal nekaj besed o Miroslavu Vilharju, očetu, ki je bolj znan v Sloveniji, hkrati pa je izrazil presenečenje ob spoznanju Franjevega glasbenega ustvarjanja. Pohvalil je idejo o organizaciji tega slavnostnega koncerta. Najprej je pevski zbor Slovenskega doma z zborovodjo Francom Kenejem zapel tri pesmi: Cuk se je oženil, Vse pličice lepo pojo in Domovini, Potem je sopranistka Valentina Fijačko zapela liužici in Nezakonska mati, bariton Ne- ven Valent je zapel Mornarja, Tomislav Fačini je na klavirju zaigral Tri spomenice, Zagrebški kvartet se nam je predstavil z Godalnim kvartetom v a-molu op. 8 in Orato-rijski zbor cerkve sv, Marka s Hrvaško mašo, z zborovodjem Tomislavom Fačinijem. Ta je imel pri sami organizaciji koncerta osrednjo vlogo, saj je sodeloval v klavirskem spremstvi! solistov, sam odigral klavirsko točko in dirigiral Oratorijskemu zboru župne cerkve sv. Marka, kot današnji naslednik Franje Serafina Vilharja, kije ta cerkveni zbor vodil 30 let. Poskrbel je celo za to, daje mašo Orato-rijskega zbora spremljal harmonij , ki so ga posebej za to priložnost pripeljali iz cerkve sv. Marka, ker naj bi na njem igrai celo sam Vilhar. Koncert je bil na zelo visoki ravni. Občinstvo je bilo posebej presenečeno nad vsestranskostjo Vilharjevega ustvarjanja in njegovo življensko potjo. Na žalost je bil zaradi drugih pomembnih glasbenih dogajanj ta koncert slabše obiskan, kot bi si to zaslužil. To je pač Vilharjeva usoda, Morda bodo vtisi poslušalcev tega koncerta le vzpodbudili pristojne, da ne bomo ponovno desetletja čakali na to, da se nekdo spomni kakšne Vilhatje-ve obletnice. Ervin VTISI O PRIREDITVNI OB 150-LETNICI ROJSTVA IN 75-LETNICI SMRTI F.S. VILHARJA "Hvale vrijedan trud", Tako bi optsao koncert u Glazbenom zavodu povodom 150. obljetnice Franje Vilhara i 75. obljetnice smrti. Gospodin Silvin Jerman pružio nam je obilje podataka o životu i radu pokojnog F. Vilhara, a pomno izabran program vodio nas je kroz cijeli opus skladbi koju večina nismD poznavali. Zato hvala kulturno prosvjetnom društvu Slovenski dom na pruženoj prilici da čujemo jedan dio skladbi, a gospo-dinu Jermanu na bogatoj knjižici koja je sve to nadopunila. Franjo Obuljan, Predsjednik Društva prijatelja Zagrebačke Opere Iskreno čestitamo na knjižici o Franji Se-rafinu Vilhara, Slovencu koji je toliko za-dužio hrvatsku glazbenu kultura, On je pored raznih dragih djela, uglazbio i ko-račnicu velikog broja pjevačkih društava, pa tako i Hrvatskog pjevačkog društva "Davor" iz Slavonskog Broda. Bio sam sretan da kao Brodanin mogu čuti skladbe iz glazbenog opusa i za Brod zaslužnog čovjeka. Hvala vama na knjiži i svima koji su nas na koncertu podsjetili na Vilhara i pražili nam lijepo duhovno osvježenje. Mato Artukovič, Hrvatski institut za povi-jest. Podružnica Slavonski Brod V SPOMIN ŽARKU DOLINARIU epričakovano nas je zapustil naš član prof, dr. Žarko Dolinar, Umrl je 9. marca v Baski. Žarko Dolinar je rad poudarjal, da je po očetu Slovenec. Rodil seje leta 1920 v Koprivnici, od koder je bila njegova mati, ki je bila dominantnejši član dmžine. Doma so v glavnem govorili hrvaško, a se je Žarko naučil tekoče govoriti tudi slovensko. Ko smo se 18. marca zbrali na žalni slovesnosti v mestni hiši (Oradski viječnici) in ob kre-inatoriju na Mirogoju, je bilo izrečenih veliko lepih besed o Žarkovih uspehih. Bil je doktor veterine in medicine, znanstvenik in profesor na baselski univerzi v Švici. Znan je bil po svojih konjičkih; zbral jena tisoče avtogra-niov, pisal je spomine s potovanj po svetu, ukvarjal se je s slikanjem... Bil je velik humanist. Med drugim je bil razglašen za "Pravičnika med narodi", zaradi zaslug za reševanja Judov med drugo svetovno vojno. Posebej je bil znan kot športnik. V namiznem tenisu je dosegel vrhunske rezultate na svetovni ravni. Leta 1939 je bil tretji na svetu, z Vilimom Harangozom pa je pozneje postal celo prvak sveta v igranju v paru. V Zagrebu je bil član I lAŠK-a, v Ljubljani pa je v letih 1934-1936 kot član Korotana dosegal vrhunske državne rezultate. Hvala mu za vse, kar je naredil na svoji vsestranski življenjski poti. Silvin Jerman ZAPUSTIL NAS JE EMIL POHL ^V^" decembru nas je zapustil član Slovenskega doma Emil Pohl. Tih, skromen in kar nekako utnijcn od številnih obveznosti pri zaščiti spomenikov na Hrvaškem, kjer je pustil trajno sled. Rodil seje leta 1930 v Jelendo-lu nad Tržicem v Sloveniji. V Ljubljani je začel svojo restavratorsko pol, kjer se je srečal z arheološkimi odkritji stare Emone, z mozaiki in zidnimi slikarijami, Leta 1970 je prišel v Zagreb, Iger jc postal prvi vodja Restavratorskega zavoda Hrvaške,Vodil je številna raziskovanja in restavriranja zidnega slikarstva od Dubrovnika in Cavtata, do Lepoglave, Beleča in Požege. Oživel je znamenite freske v Sorkočevičevem dvorcu v Reki Dubrovački, v cerkvi v Zadra in samostana Benediktink, S posebno ljubeznijo in znanjem seje lotil restavracije lesene cerkvice Sv.Barbare v Veliki Mlaki, Emil Pohl je tudi pedagoško deloval in usmerjal mlade restavratorje, kar je neprecenljiv prispevek k napredku te mlade stroke. Boril se je s časom, da v njem ne izginejo vrednote in edinstveni spomeniki na naših tleh. Emil Pohl je bil vrhunski strokovnjak, slikar-restavrator, ki je svoje slikarsko znanje usmeril v drugo ustvarjalnost, v reševanje preteklosti pred propadanjem in smrtjo. Njemu čas ni prizanesel. Vrnil se je v Ljubljano, kjer počiva v senci Plečnikovih Žal. Pogrešali ga bomo. Cvetka Matko SLOVENSKI DOM iWWYIqV| NAŠ DRUGI DOM KONČNO: SLOVENSKI KLUB MLADIH!!!! Slovenski študenti na Hrvaškem od nedavnega v okviru Slovenskega doma v Zagrebu organiziramo klubske dejavnosti za mlade, ki si želijo druženja v raznovrstnih, mladim zanimivih aktivnostih in novih poznanstev. Naj za začetek omenim, da so se v prostorih Slovenskega doma mladi zbirali že v času Jugoslavije. Na žalost so po razpadu nekdanje skupne države dejavnosti mladih v Masarykovi 13 zamrle. To tradicijo bi radi danes ponovuo obudili. Mislim, da se mladi moramo družbeno in kulturno angažirati in v ta namen bi bilo škoda ne izkoristiti prostorov Slovenskega doma, saj so pravzaprav že ves čas temu namenjeni. Z možnostimi, ki nam jih ponujajo, mladi do sedaj nismo bi- ^ I i dobro seznanjeni. Kar pa, upam, se bo v kratkem spremenilo. KAKO SMO ZAČELI ? Prvič smo se dobili 17. decembra lani, ko smo, ob podpori Darka Sonca sklenili, daje dozorel čas za ustanovitev kluba. Njegov namen je združevanje Slovencev in njihovih potomcev ter seve- . da vseh prijateljev, ne glede ua narodnost. W Odločili smo se, da se ^ na prvi zabavi dobimo v novem letu, vendar še pred začetkom prenove prostorov doma. 28. januarja smo imeli prvi pravi žur. Za atmosfero so poskrbeli glasbeniki iz benda Positivo, dobra družba ter štajersko in istrsko vino... Caga je res super uspela. Proti koncu zabave sta nas obiskala celo dva policista, ki pa sta za nas pokazala veliko razumevanja. Na tem mestu se želim opravičiti vsem, ki o zabavi niste bili pravočasno obveščeni. Preprosto nismo vedeli, kako naj v tako kratkem času obvestimo vse zainteresirane. Eden od razlogov, da smo pohiteli s to prvo zabavo, je bil, ker smo želeli pokazati, da mislimo resno. Hkrati smo čas obnove prostorov Doma želeli izkoristiti za informiranje in izpolnjevanje načrtov, ki se tičejo samega delovanja kluba. KAKO NAPREJ ? Želimo ustanoviti klub, v katerem bodo dobrodošli vsi odprtega srca. Našim članom in gostom bomo v prostorih Slovenskega doma omogočili branje slovenskega in hrvaškega dnevnega tiska, pristop Internetu, videoprojektor za predvajanje filmov, organiziranje športnih dogodkov, reportaž...; ozvočenje prostorov; glasbenikom igranje bas kitare, kitare, bobnov, klaviatur. Ponudili vam bomo tudi nižje cene pijač, nastope umetnikov, razstave, pa tudi okrogle mize o aktualnih temah mladih. Tu bo tudi kakšen izlet. Vse navedeno pa je seveda odvisno od vas. Resnično upam, da nas boste, vi mladi podprli s svojim prihodom in obljubim vam, da vam ne bo žal. V Slovenski klub mladih vabimo vse, ki bi se želeli vključiti v samo dogajanje in pa seveda tudi tiste, ki boste k nam prišli zaradi pozitivnega ozračja kot obisko-ali pa samo iz ■ radovednosti. Vse, kar vas zanima gle-Kluba mladih, boste v prihodnje izvedeli preko Interneta na "www.slo-venci.hr", v mesečnih biltenih, predvsem pa na Masarykovi 13. Mene osebno lahko dobite na telefonski številki 091/5127-147. Ko boste naslednjič hodili sami ali s prijatelji po mestu, nas torej obiščite in veseli bomo vašega prihoda. Ob tej priložnosti bi se želel zahvaliti slovenskemu veleposlaništvu v Zagrebu za obljubljeno pomoč. Zahvale, da smo od ideje prešli k dejanjem, gredo Tomažu, Damirju, Robertu, Junci, Ireni, gospe tajnici Miri, Darku Soncu ter vsem prijateljem, ki so priskočili na pomoč. Lepo vas pozdravljam in se že vnaprej veselim dnevov , ko bo prenova prostorov končana in bomo mi mladi "okupirali" Slovenski dom. Do takrat pa uživajte v pomladi! Simon Medved KONCERT KLAVIRSKOG TRKA "GRACIE" R.omantičan večer 18. prosinca prošie godine ostat če nam u lijepom sjecanju zahvalju-juči simpatičnim umjetnicama Željki Kranjec Noll na klaviru, 'lajam Seder sa violončelom i Duhravki Markovič na violi-ni.Trio glazbenica nastupio je pod svojim imenom "Gracie". Svoje su ime opravdale izgledom, šarmantnim nastupom i pomno odabranom muzikom lohanna Straussa. Najljepši bečki valceri potaknuli su našu maštu i uz zvuke klavira, violočela i violine mogli smo si zamisliti blještavu bečku dvoranu i parove u plesnom ritmu valcera. Na lijepom plavom Dunavu, Proljetni zvuci, Ruže s juga i Priče iz bečke šume, odabirom Tria "Gracie" osvježili su zimsku večer glazbenom poslasticom za pamčenje. Jelena Balent SLOVENCI NA HRVAŠKEM ÎE5EIIW OLAJŠAVE ZA PRIDOBITEV SLOVENSKEGA DRŽAVLJANSTVA Državni zbor Republike Slovenije je 25. oktobra 2002 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državljanstvu Republike Slovenije. Bralcem časopisa Novi odmev je znano, da sem o zakonskih pogojih za pridobitev slovenskega državljanstva dokaj obširno pisal v prispevkih za Novi odmev št. 3, 4, 5, 6 in 7. Tedaj sem želel pojasniti zlasli tista določila zakona, ki se nanašajo na Slovence v tujini, ki še nimajo in ki bi želeli pridobiti državljanstvo Republike Slovenije. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državljanstvu Republike Slovenije prinaša precejšnje olajšave za pridobitev slovenskega državljanstva, zlasti za osebe slovenskega porekla v tujini. Na podlagi posebnega obvestila dr. Bojana Bugariča, državnega sekretarja na Ministrstvu za notranje zadeve Republike Slovenije, sem za bralce Novega odmeva pripravil povzetek bistvenih novosti. Priglasitev v državljanstvo Republike Slovenije (2. člen novele) Oseba rojena v tujini, katere eden od staršev je bil ob njenem rojstvu slovenski državljan, se bo po novem lahko priglasila v državljanstvo Republike Slovenije do dopolnjenega 36. leta starosti (do sedaj je bila starostna omejitev za priglasitev 23 let). Izredna naturalizacija (6. člen novele) Pogoj dejanskega bivanja v Republiki Sloveniji do sedaj za to kategorijo ni bil predpisan. Po novem bo moral vsakdo, ki bo želel pridobiti slovensko državljanstvo v okviru izredne naturalizacije, dejansko živeti v Sloveniji vsaj leto dni. Pomembno je opozorili, da ta pogoj ne velja za osebe slovenskega porekla, ki živijo v tujini. Prav tako je sedaj v zakonu določeno, katere pogoje iz prvega stavka 10. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije mora oseba še izpolnjevati (4., 6., 8., 9. in 10. točko). Zdaj je predvideno, da mora imeti taka oseba zagotovljen trajen vir sredstev za preživljanje, da ni bila kaznovana, da njen sprejem ne predstavlja nevarnost za javni red, varnost ali obrambo države, da ima poravnane davčne obveznosti in da poda izjavo o podrejanju pravnemu redu Republike Slovenije. Podrejanje pravnemu redu Republike Slovenije (3, člen novele) Vsak prosilec bo moral pred sprejemom v slovensko državljanstvo podati izjavo o podrejanju pravnemu redu Republike Slovenije. V kolikor oseba lega ne bi storila, bo njena vloga zavrnjena zaradi neizpolnjevanja enega od predpisanih pogojev za sprejem v slovensko državljanstvo. Naturalizacija mladoletnih oseb (7. člen novele) Pogoj dejanskega bivanja mladoletnih oseb v Republiki Sloveniji je bil doslej opredeljen z določeno dolžino bivanja, po novem pa bodo morale mladoletne osebe bivati v Republiki Sloveniji vsaj leto dni (razen otroci mlajši od enega leta in rojeni v Republiki Sloveniji}. V primeru, da je eden od staršev pridobil državljanstvo Republike Slovenije na podlagi izredne naturalizacije iz nacionalnih razlogov, pogoj dejanskega bivanja v Republiki Sloveniji za njegovega mladoletnega otroka ni potreben. V teh primerih bodo lahko mladoletni otroci pridobivali slovensko državljanstvo skupaj s starši, ki bodo zaprosili za sprejem v državljanstvo in bo njihovi vlogi ugodeno. To pomeni, da pridobitev slovenskega državljanstva iz nacionalnih razlogov ne bo več omejena na polnoletne osebe, temveč bo omogočeno tudi mladoletnim otrokom oseb slovenskega porekla, ki bodo pridobili slovensko državljanstvo na podlagi določb izredne naturalizacije. Ponovna pridobitev slovenskega državljanstva (5. člen novele) Osebe, ki so nekoč slovensko državljanstvo že imele, pa so ga izgubile bodisi zaradi odpusta ali odreka, bodo lahko zaprosile za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije, v kolikor bodo živele v Sloveniji vsaj šest mesecev in bodo izpolnjevale ostale zahtevane pogoje. Franc Strašek PETI ROJSTNI DAN DRUŠTVA V ŠIBENIKU Slovensko kulturno društvo dr. France Prešeren v Šibeni-ku je 7. decembra lani proslavilo peto obletnico delovanja. Dobro pripravljena svečana prireditev je bila v dvorani katoliškega doma Sibensko-kninske škofije, ki je društvu ob tej priložnosti dvorano odstopila brezplačno. Predsednica društva Mira Kneževič je v pozdravni besedi spregovorila o prijetnih plateh petletnega slovenskega druženja v Šibeniku in o uspešnih prireditvah, pa tudi o težavah, ki so bile skozi petletno delovanje redni spremljevalec društva. Zahvalila seje vsem, ki so prispevali k uspešnem delovanju društva, še posebej prvi predsednici društva Gabrijeli Mikulandra, ki je z osebno močjo in vplivom ter čvrsto voljo zbrala Slovence v Šibeniku in jih spodbudila, da so ustanovili slovensko društvo v tem lepem dalmatinskem mestu. V imenu Zveze slovenskih društev na hrvaškem in Slovenskega doma v Zagrebu je navzoče pozdravil Franc Slrašek, ki je opozoril na pomen združevanja Slovencev v zamejstvu in po svetu ter društvu izročil spominsko darilo. V kulturnem programu so nastopili društvena glasbena skupina "Prešernovke", mešani pevski zbor "Triglav" iz Splita, dramska sekcija in reci-tatorska skupina najmlajših članov društva. Čeprav je bil celotni program nadvse kakovosten, pa je najbolj bume odzive požel nastop dveh štiriletnih deklic, ki sta dvorano dobesedno spravili na noge. Franc Strošek USTANOVITEV ZBORA MEDUEV NARODNOSTNIH MANJŠIN prostorih Hrvaškega novinarskega društva je bil IS. marca ustanovni sestanek Zbora medijev narodnostnih manjšin. Izvoljen je bil upravni odbor z nalogo, da oblikuje predlog načrta delovanja Zbora. Upamo, da bo delovanje tega novinarskega Zbora izboljšalo pogoje za medijsko delo manjšin na Hrvaškem. V imenu Novega odmeva seje ustanovnega sestanka udeležil njegov urednik. (Sij) SLOVENCI NA HRVAŠKEM ÎE5EIIW DEJAVNOSTI KPD BAZOVICA NA REKI ORGANIZACIJ V ITALIJI NA REKI Predsednika slovenskih krovnih organizacij v italiji, Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij, Rudi Pavšič in Sergij Pahor ter Jure Kufersin v imenu Zveze slovenskih športnih društev so se 27, januarja na Reki po daljšem času sešli z vodstvom Unije Italijanov. Na sedežu italijanske skupnosti v reški palači Mo-dello so jih sprejeli predsednik skupščine Maurizio Trcmut, predsednik izvršnega odbora Silvano Zilli in podpredsednik Gtacomo Scotti. Kot so povedali, je bila osrednja tema srečanja tesnejše sodelovanje in povezovanje na vseh področjih, v kulturi in športu, med mediji in v gospodarstvu. Med drugim so izrazili željo, da bi srečanju kmalu sledili tudi stiki in izmenjava informacij med Primorskim dnevnikom in reškim dnevnikom La Voce del Popolo, poglobljeno sodelovanje med rovinjskim Centrom za zgodovinske raziskave in slovenskim raziskovalnim inštitutom Slori ter medsebojna gostovanja Italijanske drame reškega gledališča Ivan pl. Zaje in Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Ob tem so sogovorniki opozorili še na izvajanje Zakona za zaščiti slovenske manjšine v Italiji in na podporo italijanski manjšini v Sloveniji in na Hrvaškem. Predstavniki slovenskih organizacij so na vprašanje o morebitnem sodelovanju društva Bazovica napovedali, da bodo v prihodnja prizadevanja vsekakor pritegnili tudi slovensko skupnost na Reki. MEPZ ISKRA IZ KRANJA NA OBISKU Pevci reške Bazovice so že prvi mesec v letu, ki so ga mnogi s pesmijo in plesom veselo pričakali v Slovenskem domu, pripravili tudi uradni nastop. Kot goste so povabili Mešani pevski zbor Iskra iz Kranja. Pobudo za nastop je dalo kratko, toda že na prvi pogled z obojestranskimi simpatijami prežeto srečanje in pogovor dveh pevk obeh zborov, gospe Elvire To in še iz reške Bazovice in gospe Marije Jurgele iz kranjske Iskre, na lanskem pevskem Taboru v Šentvidu pri Stični. MePZ Iskra je kot Moški pevski zbor nastal že pred 32 leti, po desetih letih pa so pevci k prepevanju povabil tudi pevke in tako postali Mešani pevski zbor. Zadnja leta ga uspešno vodi mlada zborovodkinja Maja Nosan. Nastopajo doma in na tujem, posebej pa so ponosni na dolgoletno udeležbo in organizacijo pevskega srečanja Treh dežel, v okviru katerega vsako leto nastopajo z italijanskim zborom Lorenzo Perozzt iz Fiumicella pri Ogleju in avstrijskim zborom Ledince (Ledeuitzen) iz Roža. Kot je poudaril predsednik zbora Bojan Kadunc, jih še posebej veseli, da so prav oni v Kranju uvedli posebno pevsko tradicijo v spomin na našega velikana Franceta Prešerna. Na predvečer Kulturnega praznika, 7. februarja, se namreč ob 18.00 uri zberejo pred Prešernovo hišo in zapo-jejo podoknice. Letos bo to že osemindvajsetič zapored, s svojimi nasto- pi pa so pred leti spodbudili tudi druge. Repertoar MePZ-a Iskra je raznovrsten, pojejo narodne, ljudske in druge pesmi, s poudarkom na slovenski pesmi. Del svojega programa so posneli tudi na zgoščenko, ki so jo, skupaj z bogato ilustrirano knjigo o Kranju z naslovom "Mesto na pomolu" in bogato obloženo košaro z gorenjskimi posebnostmi, kot so suha jabolka, ali po domače škundri oz. krhlji in žganje, podarili društvu Bazovica v spomin na svoj prvi koncert pri enem izmed zamejskih zborov. Da bo ta obisk zagotovo ostal v lepem spominu, pa so z navdušenim ploskanjem potrdili tudi obiskovalci v nabito polni dvorani. V prvem delu programa so najprej prisluhnili domačemu zboru Bazovica pod vodstvom Franja Bravdice, ki je koncertni večer napovedal s pesmijo "Lastovki v slovo", s solistko Božo Grlica. Sledile so "Večemica" in otožni "Rožmarin", ljubezenska "Miruj, miruj, srce moje" in v zaključku belokranjska poskočnica "Jurjevanje". V drugem delu so program izpolnili gostje in zapeli; primorsko ljudsko, "Dober večer", "Triglav", Prešernovo "Luua sije", istrski ljudski, "Vilota" in "Dajte, dajte", "Na lipici zeleni", "Na Poljani", ljudsko "Stoji, stoji mi polje", ter pesmi "Vesna" in "Pevec". Ob končuje poslušalce, željne slovenske pesmi, posebej navdušil skupni nastop obeh zborov, ki sta pod vodstvom Maje Nosan najprej zapela prleški "Pri sosedi" in "Baba ide na gosti" , ob instrumentalni spremljavi kranjskih pevcev Viktorja in Frenka na kitari in harmoniki. Na povabilo Maje Nosan pa seje prepevanju železnega repertoaija in "Venčku slovenskih" pridružila tudi vsa dvorana in prijeten večer družno zaključila z "Mi se imamo radi..." Za uspešen nastop se je gostom v imenu društva zahvalil predsednik Bazovice Vitomir Vitaz in jim podaril monografijo o Reki, katere del in Trsat so si lahko ogledali ob prihodu. ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV ILIRSKA BISTRICA NA PROSLAVI KULTURNEGA PRAZNIKA NA REKI Reški Slovenci imamo zaenkrat daleč najboljše stike s sicer čezmej-uimi, a v vsakem pogledu najbližjimi Bistričani. Tudi letos smo skupaj z njimi proslavili kulturni praznik. Najprej so 21. februarja člani Bazovice nastopili v bistriški dvorani na Vidmu in v celovečernem programu s krajšim koncertom predstavili Mešani pevski zbor pod vodstvom Franja Bravdice, plesno skupino mladih fantov in deklet, mlade recitatorje, dramsko skupino z monologom njenega vodje Alojza Usenika iz Cankarjevega "Hlapca Jerneja in njegove pravice", ki je zaradi svoje aktualnosti požel poseben aplavz. Sledil je odlomek iz Krleževe komedije "Leda", nastop pa je, kot poseben gost Bazovice, zaključila reška klapa "Koren", ki pogosta nastopa tudi na reškem odru. Teden dni pozneje je v društvu potekala osrednja proslava kulturnega praznika, ki sojo tudi tokrat, tako kot v minulih desetih letih, popestrili bistriški kulturniki in s svojim nastopom znova nadvse razveselili nabito polno dvorano Slovenskega doma na Reki. Programu domačega pevskega zbora in dramske terplesne skupine Bazovice je v drugem delu večera sledil nastop gostov: obiskovalci so najprej prisluhnili doživetim recitacijam priljubljenega Francka Gombača in potem ženski pevski skupini Resa, ki jo vodi Irena Rep. Nastop Bistričanov pa je z odlomkom iz tragikomedije "Kri nej uoda", v harijskem narečju, zaključila igralska skupina kulturnega društva Alojz Milielčič iz Harij, Da so jezik Harij, te brkinske vasice, brez težav razumeli tudi obiskovalci v dvorani in da so takšnih nastopov še posebej željni, je pokazalo njihovo navdušeno ploskanje, zlasti glavni igralki Jadranki Boštjančič, ki je pravo gledališče v malem, saj je tudi avtorica besedila, režiserka in scenografka. Kulturni večer se je nadaljeval nadstropje višje, kjer je mlada tajnica Marijana Košuta odprla razstavo z naslovom Brez krinke, avtorja Bojana Grlice. Gre za enega izmed tistih dolgoletnih članov, za katerega lahko rečemo, da je skoraj odrasel v društvu, saj je od mladih let, skupaj s starši, mamo Božo in očetom Pepijem in bratom Milanom sodeloval v vseh sekcijah. Danes 43-letni Bojan, karikaturist, se lahko pohvali tudi z vrsto knjižnih ilustracij, sicer pa je član Hrvaškega društva karikaturistov in tovrstne Evropske zveze. Na razstavi v društvu, s katero se na Reki samostojno predstavlja že enajstič, je navzoče razveselil m nasmejal z aktualnimi in duhovitimi komentarji svojega novega junaka, prostodušnega SLOVENCI NA HRVAŠKEM ÎE5EIIW in Irebušastega "Panca". V prijetnem in sproščenem druženju, ob skromni zakuski in obilici dobre volje in pesmi, so se gostje in obiskovalci zadržali v društvu do zgodnjih jutranjih ur. NASTOP DRAMSKE SKUPINE "BAZOVICA" V STAREM TRGU PRI LOŽU Člani vedno aktivne dramske skupine Bazovice so konec januarja gostovali v Starem trgu pri Ložu in s svojim nastopom obogatili praznovanje 80-letnice tamkajšnjega Delavsko- prosvetnega društva "Svobo-da-Loška dolina". Pobudo za srečanje v svojem rojstnem kraju je dala mlada tajnica Bazovice Marijana Košuta, v dogovoru s predsednico DVD Svoboda Andrejo Bnh. Drama Bazovice je tako uprizorila že 105. predstavo komedije Andreja Jelačina, "Piknik s tvojo ženo". Izreden in gostoljuben sprejem v dvorani starotrškega Kulturnega doma, v kateri se je zbralo več kot 150 obiskovalcev, je zelo razveselil nastopajoče, ki so sc z gostiteljem, igralsko skupino loške "Svobode", že dogovorili za vrnitev obiska na Reki. DRUGI DOGODKI V DRUŠTVU KPD Bazovica je tudi letos sodelovala na srečanju manjšinskih združenj na Reki, imenovanem "Etnosmotra". Na prireditvi del svoje bogate in pestre dejavnosti vsako leto predstavi 13, na Reki registriranih društev. Tokratno prireditev, že sedmo zapored, je s slovesnim uvodnim nastopom napovedal Mešani pevski zbor Bazovice, katerega nastop je reški Novi list ocenil kot vrhunskega, do zadnjega kotička polno dvorano hrvaškega kulturnega doma na Sušaku pa je z živahnim plesom takoj zatem razgrela skupina 36-ih mladih plesalcev društva, ki vadijo pod vod-slvom Duška Durdulova Vodstvo Bazovice je konec januarja pohvalno ocenilo dejavnost najmlajše, planinske skupine v društvu in njeno poročilo, bogato dokumentirano s fotografijami. Vodi jo prekaljen planinec Stanko Hrženjak, ki jc tudi za letos napovedal več pohodov, prvega že marca, na Snežnik. V sodelovanju z reškim alpinističnim klubom pa bodo tudi v prihodnje pripravili zanimiva predavanja; prvo letošnje, spremljano z diapozitivi, je predstavila mlada članica RAK-a Darija Bostjančič, ki je leta 2000 sodelovala v odpravi na južnoameriške Ande. Poleg Slovenskega doma v Zagrebu in splitskega Triglava tudi v Bazovici na Reki uspešno skrbijo za pomladitev svojega članstva, To med drugim dokazuje aktivna dejavnost Kluba študentov reške Bazovice, ki jc januarja pripravilo zanimivo in dobro obiskano predavanje Študentske Organizacije Univerze iz Ljubljane "S kolesom čez Skandinavijo". Člani KŠ pa bodo sodelovali na spomladanskem Seminarju, ki ga za zamejske študentske klube v Mariborski koči na Pohorju pripravlja Oddelek za mednarodno sodelovanje Študentske Organizacije Univerze v Mariboru. Omeniti velja še, daje v društvu tudi letos organiziran Intorma-livni večer o študiju v RS. Tudi tokrat se gaje udeležil svetovalec v Službi za mednarodno sodelovanje Ministrstva za šolstvo, znanost in Šport RS Roman Maurice Gruden. Več kot 60 obiskovalcev je potrpežljivo in izčrpno seznanil s postopkom prijave in vpisa, potomce slovenskega rodu pa s pogoji za pridobitev štipendij. Marjana Mirkovič SVET NARODNOSTNIH MANIŠIN , RH ZASEDAL DVAKRAT ¡3vet narodnostnih manjšin Republike Hrvaške (SNMRH) je 29. januarja obravnaval novi Lfetavni zakon o pravicah narodnostnih manjšin Republike Hrvaške, ki hrvaški vladi nalaga, da ustanovi Svet narodnostnih manjšin RH, da v to vladno telo imenuje predsednika, dva podpredsednika in 12 članov iz različnih narodnostnih manjšin. Vlada v zvezi s !em doslej ni storila še ničesar, čeravno se dnevno kopičijo problemi, ki so v pristojnosti tega neobstoječega vladnega telesa. Zato je SNMRH imenoval ožjo strokovno skupino (Sanja Tabakovie-Zoričie, Franc Strašek, Goran Stojkovski in Riza Xoxa), ki naj pripravi konkreten predlog. To je strokovna skupina storila že 3. februarja, njen predlog za ustanovitev začasnega Sveta narodnostnih manjšin RH pa je SNMRH obravnaval 12. februarja 2003. SNMRH je podprl predlog strokovne skupine, ki predvideva naslednjo sestavo začasnega vladnega telesa: - predsednik: predstavnik srbske manjšine, - podpredsednika: predstavnika bošnjaške in albanske manjšine, - člani: po en predstavnik slovenske, črnogorske, romske, makedonske, slovaške, nemške, judovske, avstrijske in rusinske manjšine. Predlog bo posredovan Vladi RH, predsedniku RFI Stipi Me-siču, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi, Hrvaškemu helsinškemu odboru in Evropski uniji. Na dnevnem redu februarske seje SNMRH je bila še ena točka, in sicer poročilo prof. Iva Goldštajna o delu v Svetu HRT, s poudarkom na manjšinski problematiki. Prav zaradi te točke so bili na seji SNMRH navzoči še Sanja Krvavica iz Urada predsednika RH Stipe Mesiča, manjšinski poslanec v Hrvaškem saboru Boris Craljuk in član Sveta HRT prof. Ivo Goldštajn. V razpravi smo zvedeli za številne probleme in medsebojna henja v tem kolektivu. Franc Strašek SLOVENSKI PREDSEDNIK S PREDSTAVNIKI ZAMEJSKIH SLOVENCEV predvečer slovenskega kulturnega praznika, 7. februarja, je predsednik Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek v veliki dvorani Predsedniške palače sprejel predstavnike zamejskih Slovencev iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške. Na sprejemu sta bila med drugimi tudi državni sekretar za Slovence v zamejstvu in po svetu Črtomir Špacapan in slovenski veleposlanik v Zagrebu Peter Bekeš. Dr. Janez Drnovšek je spregovoril o pripravah Slovenije na vstop v Evropsko unijo in zvezo Nato. Zahvalil seje Slovencem v domovini in zunaj njenih meja ter vsem, ki so podpiraii in prispevali k utrjevanju poti za vstop Slovenije v obe povezavi. Pred odhodom na proslavo praznika slovenske kulture, ki je bila v novi Unionovi dvorani v Ljubljani, je slovenski predsednik ločeno sprejel predstavnike zamejskih Slovencev. Predsednik in podpredsednik Slovenskega doma v Zagrebu in Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, Darko Šone in Franc Strašek, ter predsednik slovenskega društva Bazovica z Reke Vitomir Vitas so dr. Drnovška seznanili s stanjem in novostmi ter s podatki o popisu prebivalstva, ki govorijo o presenetljivem zmanjšanju števila Slovencev na Hrvaškem. Prizadevamo si, da bi Slovenci na Hrvaškem dobili svojega svetovalca v Svetu narodnostnih manjšin Vlade Republike Hrvaške in svojega poslanca v Hrvaškem saboru. Darko Šone je poudaril, da so to le prizadevanja, ki pa so otežana, verjetno tudi zaradi nerešenih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško. Povabili smo dr, Janeza Drnovška, da obišče sedež Zveze in Slovenski dom v Zagrebu. Franc Strašek SLOVENCI NA HRVAŠKEM ÎE5EIIW SKUPSCINA SLOVENSKEGA DOMA KPD BAZOVICA NA REKI rVktivni člani Slovenskega doma KPD Bazovica na Reki so se 14. aprila v dvorani društva sešli na redni letni skupščini. Poleg 67 članov se je tokratnega srečanja, v veliko zadovoljstvo vodstva Bazovice in vseh prisotnih, udeležil tudi predsednik Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, Darko Šonc. Dnevni red skupščine, ki jo je vodil predsednik društva Vitomir Vitaz, je kot po navadi obsegal poročili o delu in finančnem poslovanju v minulem letu ter mnenje nadzornega odbora in načrt dejavnosti za tekoče leto. Kot je poudaril Vitaz, so minulo, jubilejno 55. leto društva, poleg rednega delovanja označile predvsem tri prireditve: januarja 100. uprizoritev komedije Andreja Jelačina "Piknik s tvojo ženo" in slovesnost posvečena 50-letnici profesionalnega in umetniškega ljubiteljskega dela vodje dramske skupine društva, režiserja in igralca Alojza Usenika. V začetku oktobra je bila slavnostna otvoritev pročelja in tako v celoti obnovljenega poslopja Slovenskega doma, dogodek, ki je pritegnil visoke predstavnike lokalnih oblasti, za novega slovenskega veleposlanika na Hrvaškem Petra Andreja Bekeša pa je bil priložnost za prvi obisk na Reki. Ponovil gaje dva meseca pozneje na osrednji proslavi ob visokem jubileju, v okviru katerega je bila v društvu na ogled tudi izčrpna in bogato dokumentirana razstava o pretekli poti Bazovice, Dejavnost društva je lansko pomlad popestrila nova planinska skupina. Vodi jo Stanko Hrženjak, poleg izletov pa so pripravili tudi zanimiva in dobro obiskana predavanja. Posebej razveseljivo pa je dejstvo, da se v njej družijo vsi naraščaji. Mešani pevski zbor pod vostvom Franja Bravdlce je tudi lani sodeloval na srečanju "Primorska poje" in na Taboru pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, nastopil pa je tudi na Koncertu zamejskih pevskih zborov. Zboru so se v minulem letu pridružili novi in mlajši pevci, kar je vsekakor hvalevredno, Vitaz je dobro ocenil tudi dramsko skupino, ki je imela vrsto samostojnih nastopov, posebej pa velja pohvaliti sodelovanje z znanim reškim novinarjem Edom Stojčičem, avtorjem besedila nove predstave "Antraks". Predstavo člani Bazovice prav te dni pripravljajo za uprizoritev pod budnim vodstvom Alojza Usenika, njena premiera pa bo predvidoma konec maja na enem od slovenskih odrov. Redno in uspešno je lani nastopala tudi plesna skupina, ki šteje več kot 30 mladih, vodi pa jo Duško Durdulov Manj zadovoljstva pa je Vitaz izrazil glede vzpostavitve sodelovanja s kraji v bližini meje, saj le-to, kljub prizadevanjem, ni potekalo po pričakovanjih. Stike smo uspeli navezati le z društvom v bližnjih Munah, prvim pobudam v Žejanah, Delnicah, Ravni gori in Starem trgu pri Ložu pa so že sledili tudi skupni nastopi in gostovanja. Kar zadeva območje ob mej i, je ena redkih izjem tradicionalno in dolgoletno odličuo sodelovanje s kulturniki iz bližnje Ilirske Bistrice, ki so tudi lani s svojimi nastopi popestrili marsikatero prireditev na odru Bazovice. Vitaz je kot zelo aktivno ocenil tudi dejavnost Kluba študentov, ki ga vodi tajnica Marijana Košuta, oziroma njihovo sodelovanje s ŠOU, pripravo potopisnih predavanj in udeležbo na srečanjih v Sloveniji in zamejstvu, Dobro obiskan je bil lani dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture, ki ga v društvu že deseto leto zapored vodi mag. Marija Donadič, zanj pa so najbolj zainteresirani mladi potomci slovenskega rodu in srednješolci, ki se želijo naučiti slovenščine pred odhodom na študij v Slovenijo. Posebna zahvala za pomoč pri delu društva je šla dosedanjem knjigovodji Slavku Arbitru za njegovo dolgoletno, skrbno in izredno natančno vodenje poslovanja, ki ga bo v prihodnje prevzel knjigovodstveni servis. Dodati velja, daje Slavko Arbiter v minulih letih pozorno spremljal vse novosti na tem področju, preživel veliko ur v reški Mestni knjižnici na oddelku periodike in tam postal dober in priljubljen znanec prijaznega osebja. Arbiter je na kratko predstavil finančno poročilo in glede na to, da je v društveni blagajni po vseh izplačanih stroških iz minulega leta ostala še lepa vsota, je očitno, da je društvo poslovalo dobro. Da je poslovalo tudi v skladu z zakonom, je potrdil še predsednik Nadzornega odbora Vinko Žibert, nekdanji dolgoletni predsednik društva. Slediti bi morala razprava o predstavljenih dosežkih, edino vprašanje pa je postavil vodja dramske skupine Alojz Usenik. Zanimalo gaje, zakaj stroški niso prikazani posebej po dejavnostih posameznih skupin. Po pojasnilu, da ta informacija ni sporna, saj je na vpogled v obsežnem finančnem poročilu, so navzoči soglasno, kot običajno, sprejeli finančno poročilo in poročilo nadzornega odbora, predsednik Vitaz pa je zatem spregovoril o načrtih društva v prihodnje. Med načrti za tekoče leto sicer še ni znano, kateri projekti so sprejeti, ker od Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu še nismo prejeli ustreznega odgovora. Naj napovem le to, da bo MePZ del svojega programa posnel na zgoščenko ter gostoval ua nastopih v Sloveniji in ua srečanju hrvaških pevskih zborov jeseni v Novem Vinodolskem. Dramska skupina, ki neutrudno uprizarja predstavo "Piknik", bo konec maja predstavila novo komedijo, "Antraks", društvo pa pripravlja tudi ustanovitev mladinskega pevskega zbora. Planinska skupina se bo povezala s planinci iz Ilirske Bistrice, odprt bo Internet kotiček za mlajše člane, vsekakor pa bi veljalo okrepiti družabno življenje nasploh in seveda pritegniti mlade, ki naj bi jutri nadaljevali naše delo, je zaključil Vitaz. Navzoče je potem v Imenu Zveze slovenskih društev na Hrvaškem pozdravil njen predsednik Darko Šonc, ki je izrazil zadovoljstvo in pohvalo ob uspešnem delu Bazovice, napovedal pa je tudi svoj skorajšnji obisk Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu na slovenskem zunanjem ministrstvu. Spregovoril je o zakonskem urejanju manjšinskih vprašanj na Hrvaškem in ob tem pozitivno ocenil lani sprejet Ustavni zakon o pravicah narodnostnih manjšin, Hkrati je obžaloval, ker Sabor ni sprejel pravice do dvojnega glasovanja pripadnikov manjšin, tako imenovane pozitivne diskriminacije. Omenil je tudi novost, ki jo prinaša Ustavni zakon, to je utemeljitev manjšinjskih svetov. Zaradi nejasnih določb in različnega tolmačenja ter številnih vprašanj, ki se ob tem postavljajo - kot npr,, kdo ima pravico voliti in na podlagi česa se bodo volilci identificirali kot pripadniki neke narodne manjšine - bi bilo, po besedah Darka Šonca, najbolje, da vlada RH o tej temi organizira poseben seminar. Vsi zainteresirani bi se tako seznanili s tem, kako najbolje izkoristiti priložnost, ki manjšinam zagotavlja pravico do sodelovanja v upravljanju na lokalni ravni, v župani-ji, mestu ali občini, Omenil je tudi, zaenkrat še teoretično možnost, da imamo Slovenci svojega poslanca v Saboru. V skladu z nedavno dopolnjenim oz. spremenjenim Volilnim zakonom bodo Slovenci skupnega poslanca volili s pripadniki nekdanjih jugoslovanskih narodov: Albanci, Bošnjaki, Črnogorci in Makedonci. Možnost, da bi imeli slovenskega poslanca, torej obstaja in če naši glasovi ne bodo preveč razpršeni, bi ga lahko dobili, meni Šonc. Svoje pozdravne besede je zaključil z dobrimi željami za uspešno delo tudi v prihodnje. Člane Bazovice je pozval k še pestrejšemu povezovanju z ostalimi slovenskimi društvi na Hrvaškem in v tem okviru na predvideno jesensko srečanje vseh društev v Šibeniku. Marjana Mirkovič SLOVENCI NA HRVAŠKEM POGOVARJALI SMO SE VOLITVE V SVET SLOVENSKE NARODNOSTNE MANJŠINE NA RAVNI LOKALNE SAMOUPRAVE V REPURLIKI HRVAŠKI Ustavni zakon o pravicah narodnostnih manjšin na Hrvaškem in odlok Vlade o razpisu volitev za člane sveta narodnostnih manjšin v enotah lokalne in področne samouprave omogočata slovenski narodnostni manjšini na Hrvaškem, da lahko na lokalni ravni izvoli člane in ustanovi svet slovenske narodnostne manjšine v občinah, mestih, županijah in v mestu Zagrebu. To pomeni, da Slovenci na Hrvaškem v svoj manjšinski svet lahko izvolijo po 25 članov v naslednjih županijah; Zagrebški, Va-raždinski, Primorsko-goranski, Splitsko-dalma-linski, Istrski, Medmurski in v mestu'Zagrebu, Po 15 članov lahko izvolimo v mestih: Cabar, Opatija, Reka, Split, Buje, Prtlj in Umag; po 10 članov v občinah: Zagorska sela, Hum na SotSi, Bosiljevo, Cestica, Klana, Lovran, Matulji, Po-povac, Brtonigla, Grožnjan, Novi Grad, Donji Miholjac, Sv. Martin na Muri in Štrigova; po 1 manjšinskega predstavnika pa lahko izvolimo na ravni naslednjih županij: Krapinsko-zagor- ska, SisaškD-mosIovaška, Karlovška, Kopriv-niško-Križevačka, Bjelovarsko-bilogorska, Za-darska, Osješko-baranjska in Šibensko-kninska žrtpanija; v mestih: Karlovac, Varaždin, Zadar, Osijek, Poreč in Čakovec (po popisu prebivalstva v Republiki Hrvaški iz leta 2001). Zaradi nerazumno kratkega roka, ki gaje v svojem odloku določila hrvaška vlada, se je vodstvo Slovenskega doma v Zagrebu sestalo ad-hoc, sestavilo seznam kandidatov za Svet slovenske manjšine na ravni mesta Zagreb, poskrbelo za predpisane proceduralne postopke s predlaganimi kandidati in pravočasno predpisani materijal predalo ustrezni volilni komisiji mesta Zagreba. Iz istih razlogov je vodstvo Zveze slovenskih društev na Hrvaškem hitro obvestilo in dalo ustrezna navodila vodstvom slovenskih društev na Hrvaškem na Reki, v Pu-Iju, Splitu in Šibeniku, da na svojem območju samostojno sestavijo seznam kandidatov in ga pravočasno predajo ustreznim volilnim organom za območje kandidiranja (občine, mesta, .županije). Na območju občin, mest in županij, kjer slovenska društva niso organizirana, zaradi izrazito kratkega roka za kandidaturo ni bilo nikakršnih možnosti za predpisani postopek kandidiranja. Na koncu želim bralce Novega odmeva seznaniti, da je v skladu z določili ustavnega zakona Svet narodnostnih manjšin v Republiki Hrvaški postal telo vlade. Člane v to viadno telo (5 + 7} imenuje vlada Republike Hrvaške iz vrst narodnostnih manjšin. Slovenci na Hrvaškem pričakujemo, da bo v to vladno telo imenovan tudi pripadnik naše manjšine. Z dejstvom, da so člani lega vladnega telesa tudi manjšinski saborski poslanci, ustavni zakon hudo krši Ustavo Republike Hrvaške, ki oblast strogo deli na zakonodajno, izvršilno in sodno. Saborski poslanci spadajo v področje zakonodajne oblasti in torej ne morejo biti hkrati člani izvršilne oblasti. To težko napako bi morala Hrvaška čim prej popraviti. Franc Strošek USTAVNI ZAKON 0 PRAVICAH NARODNOSTNIH MANJŠIN V REPURLIKI HRVAŠKI Prisotnost Slovencev na Hrvaškem je večstoletna. Opazna je zlasti prek različnih oblik njihovega samoorganiziranja. Slovenska društva so v preteklosti in še posebej danes, ko so povezana v Zvezo slovenskih društev na Hrvaškem (pravno organizacijo), ohranjala in krepila zlasti narodnostno in kulturno identiteto, negovala in krepila prijateljske stike med pripadniki slovenske narodnostne skupnosti in večinskim hrvaškim etničnim okoljem. Po osamoosvojitvi obeh držav imajo društva tudi pomembno vlogo pri tkanju dobrososedskih odnosov v novih okoliščinah. Društva niso imela nikoli nobenih političnih ambicij aii ciljev. So pa seveda vpeta v politične razmere. In kako seje spreminjalo politično ozračje na Hrvaškem? Dober primer so spremembe hrvaške ustave. Kajti vsaka ustava je vendarle politični dokument, ki ureja družbene razmere v državi. T.i. božična ustava, sprejeta decembra leta 1990, v preambuli izrecno omenja Slovence in s tem potrjuje avtohtonost slovenske manjšine na Hrvaškem. In nalo je prišel 12. december leta 1997. Tedanje politično ozTačje in dnevna politika sta botrovali diskriminaciji: Slovenci so bili ob spremembah in dopolnitvah hrvaške ustave izbrisani iz tega dokumenta. Spremenjeni stavek v preambuli hrvaške ustave se glasi: "Republika Hrvaška se ustanavlja kot nacionalna država hrvaškega naroda in država pripadnikov avtohtonih nacionalnih manjšin, ki so njeni državljani: Srbov, Čehov, Slovakov, Italijanov, Madžarov, Židov, Nemcev, Avstrijcev, Ukrajincev, Rusinov in drugih." In Slovenci? Slovenci so izbrisani, čeravno so bili sedem let subjekt hrvaške ustave. Odvzeli so nam ime, prostor, čas. Odvzeli so nam že pridobljene pravice, kar je v nasprotju z določili hrvaške ustave. Za pisne, ustne, organizirane, osebne, medijske in druge proteste je b(la tedanja oblast gluha. Pač pa so predstavniki tedanje opozicije zagotavljali, da bodo takoj, ko pridejo na oblast, odpravili diskriminacijo in Sfovence vrnili v hrvaško ustavo. In kaj se je zgodilo. Prišli so na oblast, dvakrat spremenili ustavo, obljube pa niso izpolnili. Nekje sem prebral stavek: "Tisti, ki pozabljajo zgodovinske napake, jih bodo zagotovo ponovili". In res je tako. Hrvaški politiki vsa ta leta niso imeli poguma in moralnega občutka za odpravo storjene diskriminacije. Same obljube. Dejanj pa nič. Naposled so zagotovili, da bodo določila novega Ustavnega zakona o pravicah narodnostnih manjšin v Republiki Hrvaški Ustavni zakon omogočala tudi Slovencem, da izvolijo poslanca v Hrvaški sabor. Toda ustavni zakon, ki smo ga dolgo pričakovali, ni prinesel nič novega. Čeprav smo tudi sami sodelovali pri pripravi listine, so vse naše tehtne in upravičene predloge zavrnili. 15. člen hrvaške ustave vsem pripadnikom narodnostnih manjšin zagotavlja enakopravnost, toda v ustavnem zakonu, ki smo ga dobili, za Slovence na Hrvaškem enakopravnosti zopet ni. Zaradi neprestane ustavne in zakonske diskriminacije slovenske manjšina na Hrvaškem razmišljamo o ustavni tožbi. In še "biser", ki nemara največ pove o kakovosti ustavnega zakona. Vse sodobne države z demokratična ureditvijo - kamor spada tudi Republika Hrvaška - strogo ločujejo med zakonodajno, izvršilno in sodno oblastjo. To temeljno načelo je zapisano tudi v hrvaški ustavi, a gaje Hrvaški sabor prekršil. Zakaj? Določila 35. člena ustavnega zakona Vladi Republike Hrvaške nalagajo ustanovitev novega vladnega telesa, "Svet za narodnostne manjšine". Prva točka 36. člena določa, da vlada v to vladno telo imenuje pet članov iz vrst pripadnikov narodnostnih manjšin, ki jih predlagajo Sveti narodnostnih manjšin na lokalni ravni, in pet članov iz vrst priznanih kulturnih, znanstvenih in strokovnih ustvaijalcev. Toda druga točka istega člena določa, da so člani tega vladnega telesa avtomatično tudi vsi poslanci narodnostnih manjšin Hrvaškega saboTa. To določilo je v neskladju s hrvaško ustavo, saj zakonodajna oblast nima pristojnosti, da se vmešava (odloča, rešuje, predlaga ...) v delo izvršne oblasti (vlade). Zdaj čakamo na novi volilni zakon, ki je že v pripravi. Kdo ve, kako bo trenutno hrvaško-slovensko politično ozračje vplivalo na odločanje o tem, ali bo Slovencem na Hrvaškem z določili volilnega zakona omogočea izvolitev poslanca v Hrvaškem saboru. Povsem nesprejemljivo je, da bi Slovencem v Hrvaškem saboru zastopal kdorkoli drug. Slovence na Hrvaškem in v Hrvaškem saboru lahko zastopa samo Slovenec. Franc Strošek 13 POGOVARJALI SMO SE »mm KLEPET S SLOVENSKIM SLAVČKOM 10SIPŠUTEI-NEPOZABEN I ANKO IN ERO, NAŠ JOŽE prvih številkah Novega odmeva smo predstavljali slovenske slavčke na hrvaških odrih: od Frana Gerbiča do bratov Frane!. Pogovarjali smo se z Nonijein Zuncem, spremljali smo nastope danes največjega slovenskega tenorista Janeza Lotriča. Josip Gostič je reden "gost" v našem časopisu, saj že četrto leto potekajo Gostičevi dnevi, skupna prireditev ljubljanske in zagrebške operne hiše. Med zagrebškimi opernimi strokovnjaki in ljubitelji te umetnosti se vedno z velikim spoštovanjem govori o petih slovenskih pevcih, ki so zelo uspešno interpretirali vlogo Miča v največji hrvaški nacionalni operi Jakova Gotovca Ero z onega sveta. To so Mario Šimenc (prvi Ero na praizvedbi te ojrere leta 1935 v Zagrebu), Josip Gostič, Noni Žunee, Josip Šutej in Janez Lo-trič. Josip Jože Šutej je rad privolil v pogovor za naš časopis. Z njim sem se pogovarjala v navzočnosti urednika Silvina Jermana v klubu Slovenskega doma in to sredi prenove. To ni bila nobena ovira za zelo prijeten klepet. Najprej so me seveda zanimale njegove korenine in življenjska pot, ki ga je pripeljala v Zagreb in na operno sceno nacionalne hiše ter na odre Osije-ka. Reke in Splita, kjer je žel uspehe polnih štirideset let. - Rodil sem se leta 1920 na Vinici v Beli krajina kot najstarejši od dvanajstih otrok v kmečki družini. Vinica je tudi rojstno mesto velikega slovenskega pesnika in domojuba Otona Zupančiča (1878 - 1949). Z njim sem se osebno spoznal v Ljubljani, kjer sem sodeloval na nekem pevskem tekmovanju. Pozneje, sem ga obiskal, ko se je zdravil v sanatoriju. V Novem mestu sem se šolal na tamkajšni gimnaziji. Pevski zbor na gimnaziji je vodil spoštovani glasbenik Ferdo Ju-vanc, ki mi je zelo pomagal na začetku pevske kariere. Peli smo na šolskih prireditvah in v cerkvi. Z nami je pela Vilma Bukovec, ki je postala priznana slovenska sopranistka. Kot antifašista so me Italijani s še osemdesetimi gimnazijci leta 1942 odpeljali in zaprli v Trevisu. V taborišču sem bil celih deset mesecev. Izpustili so nas januarja leta 1943, da smo lahko maturirali februarja istega leta. Po maturi sem se v Ljubljani vpisal na pravno fakulteto. Ta študij sem hitro zapustil, ker sem hotel študirati agronomijo, kar je bilo možno samo v Zagrebu. Tako sem po kapitulaciji Italije prišel preko Kolpe v Karlovec in naprej v Zagreb, gol in bos. V Karlovcu sem bil večkrat kot otrok, ko sva z očetom na tržnici prodajala jabolke. Toda v Zagrebu nisem bil še nikoli, V Zagrebu mi je najprej priskočila na pomoč sopranistka zagrebške opere Ančica Mi-trovič. Pomagal mi je tudi takratni ravnatelj zagrebške opere Boris Papandopulo, čeprav še nisem bil angažiran. Priskrbel mi je dovoljenje za bivanje in delo. Veliki dobrotnik, tovarnar, Slovenec Vilim Bizjak me je poklical v svoj dom na avdicijo. Na tej večerji so bih med drugimi prvaka zagrebške Opere tenorist Mario Šimenc in basist Josip Križaj ter Hinko Nučič in brata Cerne, ki sta imela znano gostilno (na kraju današnjega kina Evropa). Bizjak me je spremljal na klavirju. Zapel sem arijo Dicka Johnsona iz Puccinijeve opere Dekle z zahoda. Bizjak je takrat izjavil, da se me splača podpreti. Zaposlil me je v svoji tovarni kot pomožne- ga skladiščnika. Delal sem od 7. do 12, ure in :ako sem si prislužil brezplačne obroke v gostilni bratov Černe. Zelo lepo so me sprejele družine, pri katerih sem stanoval, močno me je podpiral tudi Hinko Nučič. V tistih težkih sem bil v Zagrebu dei pomoči in podpore z vseh ne bom nikoli pozabil. Kaka se je začela vaša kariera opernega pevca? - Debitiral sem že leta 1944 v opereti Franza Leharja Dežela smehljaja. To je bilo v Osijeku, kjer sem dobil prvi angažman in to celo sezono. Požel sem velik uspeh. Takrat je y Osijeku deloval kot režiser Ferdo Delak, direktor ljubljanskih Križank, V Osijeku smo organizirali odbor za Slovence, ki je pomagal izgnancem iz domovine. Iz Osijeka sem po letu dni odšel v Zagreb in pred takratnim ravnateljem Opere Milanom Sachsom uspešno opravil avdicijo ter dobil angažman jeseni leta 1945. Debitiral sem v operi Eugena D'Alberta V dolini. Režiral je Josip Križaj, glavno je vlogo pa je pel Mario Šimenc. Dva Slovenca, prvaka zagrebške Opere. Naslednja vloga je bil Janko v Smetanovi Prodani nevesti. To je bila vloga, ki meje spremljala vse življenje. V letih 1950-57 sem bil angažiran na Reki. Potem sem se dokončno preselil v Zagreb, V pokoju sem od leta 1983. Katere znane pevke so bile vaše partnerice? To so bile primadone Nada Tončie, Dragica Martinis, Zlata Gjungjenac-Gavella, Mirka Klaric, Branka Stilinovič in še mnoge druge- Zagotovo ste veliko gostovali. Res je. Največkrat sem gostoval v Maribor. Prvič že leta 1949, ko je tamkajšno operno hišo vodil Demetrij Zebre. Tam sem požel velik uspeh v Prodani nevesti s partnerico Marica Lu-bej. Pel sem tudi Miča iz Era z onega sveta, Pinkertona v Madame Butterfly, Don Josea v Carmen. Zelo uspešno sem sodeloval z maes-trom Jakovom Cipcijem. Gostoval sem tudi v Ljubljani in to že leta 1948. Zelo rad se spomnim gostovanja v vlogi Rodolfa v La boheme s prijateljico iz gimnazijskih let Vilmo Bukovec. Dirigiral je Samo Hubad. V Ljubljani sem pel Janka, Era, Don Josea. Po prvi izvedbi Era z onega sveta v Ljubljani smo odšli s to najpopularnejšo hrvaško opero v Moskvo, Kijev, Celovec. Rad se spomnim postavitve Prodane neveste na glavnem trgu v Kopru z Ladkom Korošcem kot Kecalom in postavite Era v Postojni. Era sem pel tudi v Beogradu na Topčideru leta 1948, tudi v beograjski Operi. Pozneje sem POGOVARJALI SMO SE »mm lam pel tudi v Prodani nevesti. Nastopal sem tudi po Bosni in Hercegovini: v Goraždu, Konjiču, Livnu. V Sarajevu sem stalno gostoval vEruz onega sveta, Prodani nevesti, Rigolet-tu, Nikoiu Subič Zrinskem. S katera vtogo ste se poslovili s scene pred upokojitvo? Zadnja predstava pred upokojitvijo na zagrebški sceni je bil Ero pod dirigentsko palico maestraNikše Bareze leta 1983. Po upokojitvi so me še dvakrat povabili v Split, da odpojem Janka v Prodani nevesti. To vlogo, ki me je spremljala vse življenje, sem odpel več kot stokrat. Dirigiral je moj sin Vjekoslav-Dldi. To je bilo leta 1984. Pod sinovo taktirko sem nastopi! tudi kot Cavaradossi v Tosci na Reki. Vesel sem, da me je na sceni doživela tudi vnukinja. In vaša najljubša vloga? Najbolj pri srcu mi je bila vloga Don Jo-sea v Besetovi Carmen. Za vami je dolga in uspešna kariera opernega pevca. Kako danes živite kot upokojenec? Živim v Zagrebu v Vukovarski ulici v drugem zakonu. Pokojna soproga mi je podarila sina in hčer. Imam tri vnuke. Spremljam operne predstave in hodim na koncerte. Pred kratkim sem bil v Splitu na dveh odličnih predstavah Donizettijevega Ljubezenskega napitka pod vodstvom svojega sina. Zelo sem ponosen na njegove uspehe doma in po svetu. Družim se s kolegi z operne scene. Prijateljeval sem z Gostičem, Šimencom, Križajem, Paulikom. Prijateljujem z Nonijem, Nera-ličem. Med nami ni bilo ljubosumja, nikoli nismo bili konkurenti. Pogovor z gospodom Jožetom je zelo hitro minil. Prepričana sem, da ima še veliko za povedati, Vsekakor ga moramo povabiti v naše preurejene prostore, na pogovor s tistimi člani, ki se ga še spominjajo kot interpreta vlog na zagrebški operni sceni, in med nas, ki te priložnosti nismo imeli. Lahko pa slišimo njegove stvaritve na ploščah in radijskih posnetkih. Polona Jvrinie PETER ŠPILER, DIREKTOR LIPA TRGOVINE D.O.O.: LIPA AJDOVŠČINA - Z VELIKIMI AMBICIJAMI NA HRVAŠKEM Lipa iz Ajdovščine, tovarna pohištva, znana predvsem po izdelavi kuhinj, jedilnic in nekaterih dragih pohištvenih elementov je na Hrvaškem navzoča že več kot 5 desetletij. Njeno hrvaško "hčer", Lipa trgovino, poduzeče za unutamju i vanjsku trgovinu d.o.o. od lanskega oktobra^vodi Peter Spiter. G, Spiler, kako je Lipa zasidrana na hrvaškem tržišču? - Lipa ima na Hrvaškem dva maloprodajna salona. Na Velesejmu v Zagrebu je že dolgo odprt in uveljavljen, letos ob slovenskem kulturnem prazniku pa smo v Varaždinu odprli nov prodajni prostor za območje dveh najsevernejših župauij, Čakovsko-medimurske in Va-raždinsko-zagorske. Seveda bo potreben čas, da bo naša varaždinska prodajalna postala samostojna profitna enota, tako da za zdaj iz Zagreba pokrivamo razvoj tega dela tržišča. Sodelujete tudi z drugimi prodajalci in proizvodnimi ali trgovskimi podjetji? - Poskušamo se dogovorjati še z nekaterimi podjetji. Konkretno imamo dogovor s Stiliesom (iz Brežic, op.p.), da bi se naša programa dopolnjevala. iščemo tudi morebitne druge partnerje, prodajalce, vendar morate vedeti, da je naš proizvodni program v višjem kakovostnem in cenovnem razredu, da prodaja naših izdelkov zahteva individualističen pristop, da je treba prodajalce ustrezno izobraziti in usposobiti. Kupcem je treba znati svetovati, upoštevati njihove želje in jih ustrezno posredovati tudi v proizvodnjo, saj zlasti kuhinje delamo za znanega, konkretnega kupca, po njegovih željah in naročilih. Je konkurenca v tem segmentu huda? Ali je kupna moč na Hrvaškem takšna, da s prodajo izdelkov v tem cenovnem razredu ni težav? - Na Hrvaškem so precejšnje razlike. Zagreb z okolico je zanimivo tržišče, tukaj je kupna moč višja in tukaj so potencialni kupci. Je pa tukaj tudi najhujša konkurenca, največ je trgovin in največja ponudba najrazličnejšega pohištva v vseh kakokovo5tnih in cenovnih razredih, tako seveda tudi v tistem, ki ga pokriva Lipa, Je pa tako, da tudi ljudje iz drugih krajev Hrvaške prihajajo po nakupih v Zagreb, ko se odločajo za nakupe večjih stvari, kot je denimo pohištvo. Mi si prizadevamo, da bi se tem ljudem približali v njihovih krajih, zato razvijamo nekatere nove oblike, kot so aktivna telefonska prodaja, prodaja od vrat do vrat, kataloška prodaja, sčasoma bomo poskušali tudi preko interneta. Kaj za Lipo pomeni hrvaško tržišče? - Zelo malo, ampak naše ambicije so velike. Kot je znano, Lipa 70 % svoje poizvodnje izvozi v ZDA, nekaj pa tudi na območje nekdanje Jugoslavije. In ta delež bi radi povečali. So pa ti trgi zahtevni in zahtevajo veliko sredstev za prodor. Je ta smer enostranska, vi samo prodajate ali morda tudi uvažate iz Hrvaške? - Imamo tudi dobavitelje iz Hrvaške, ki pa so neposredno vezani na matično podjetje v Ajdovščini. Želimo si, da bi tega bilo več, vendar ugotavljamo, da hrvaška podjetja in izdelki še niso dovolj konkurenčni za večji prodor preko meje. Kaj se bo za vas spremenilo, ko bo Slovenija postala polnopravna članica Evropske unije? Takrat bo prenehal veljati sporazum o prostoearinski menjavi in bo začel veljati sporazum o pridruževanju in stabilizaciji Hrvaške z EU. Znova bodo uvedene carine za slovensko blago! - To bo seveda vplivalo na naš položaj. Konkurenca je velika, kupec išče ustrezno kakovost ob ustrezni ceni. Mi bomo takrat izenačeni z drugimi državami EU na tem trgu. Potrebne bodo dodatne racionalizacije, kar pomeni, da bo treba še zmanjšati stroške, da bi bili konkurenčni. Kako ste se znašli v tem okolju in ali imate stike s Slovenci tukaj na Hrvaškem? - Z Društvom Slovencev v Zagrebu smo že navezali stike, poskušamo pa tudi z dragimi. Ob otvoritvi našega salona v Varaždinu smo pripravili zanimivo razstavo slovenskega slikarja Milana Berboča, ki je predstavil predvsem pej-saže hrvaškega Zagorja. Razstava je pritegnila veliko pozornost, saj smo združili in povezali slikarsko umetnost z našimi prav posebej za to priložnost sestavljenimi izdelki. To je bil tudi velik prispevek tega slovensko-hrvaškega slikarja naši promociji. Kar pa zadeva stike s hrvaškimi poslovnimi, gospodarskimi krogi, pa moram reči, da so ti odnosi dobri, da tu ni nobenih težav, kljub včasih različnim interesom. Slovenci in Hrvati živimo skupaj, ua takorekoč istem prostoru, zato se je treba veliko pogovarjati in se znati tudi medsebojno poslušati. Drago Balažič ycftlMHKi NOVICE IZ DOMOVINE KAJ JE NOVEGA V SLOVENSKO- HRVAŠKIH ODI rosm? Kranjska Gora - Zunanji ministri Slovenije, Hrvaške, ZRJ in BiH so 3. decembra lani podpisali Okvirni sporazum o bazenu reke Save in dodatni protokol o režimu plovbe. Poudarili so, da podpis tega sporazuma krepi bilateralne odnose in gospodarsko sodelovanje v regiji. Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je ob tem dejal, da si Slovenija, kot skorajšnja članica Evropske unije, prizadeva, da se vsem državam v regiji omogoči gospodarska obnova in integriranje v evropske in evroatlantske procese. Njegov hrvaški kolega Pieula pa je dodal, da sporazum o Savi predvideva svobodno plovbo vseh gospodarskih ladij. Zagreb - Hrvaški predsednik Stipe Mesič je 6. decembra sprejel predstavnike slovenskih in hrvaških gospodarstvenikov, ki so sodelovali na okrogli mizi "Od menjave do partnerstva". Predsednica Poslovnega kluba sloven-sko-hrvaških gospodarstvenikov in direktorica "Mure d.d." je Me-siču izročila sklepe o gospodarskem sodelovanju med Slovenijo in Hrvaško, v katerih so poudarili, da je meja med državama priložnost za sodelovanje. Čabar - Zunanja ministra Slovenije in Hrvaške Dimitrij Rupel in Tonino Pieula sta II. decembra slavnostno odprla maloobmejni prehod Zamost - Osil-nica, Gre za prvega od 27 mejnih prehodov, ki jih predvideva Sporazum o maloobmejnem prometu in sodelovanju med državama. Prek njega bo možen prehod le z maloobmejnimi dovolilnicami za prebivalce v obmejnih vaseh. Zagreb - Hrvaški sabor je 13. decembra sprejel ustavni zakon o pravicah narodnostnih manjšin. Po njem naj bi manjšine na Hrvaškem imele najmanj pet in največ osem poslancev v saboru. Tudi v spremenjenem ustavnem zakonu Slovenci nismo navedeni kot narodnostna manjšina na Hrvaškem. Ljubljana - Slovensko ustavno sodišče je 16. decembra presodilo, da sporazum o Jedrski elektrarni Krško ni v nasprotju s slovensko ustavo. Ustavni sodniki so tako zavrnili mnenje lokalnih oblasti iz občine Krško, da sporazum o nuklearki "izvzema nu-klearko iz slovenskega pravnega sistema". Ljubljana - Mandatar nove slovenske vlade Anton Rop je 17. decembra izjavil, da bo večina odprtih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško rešena šele, ko bo Hrvaška vstopila v Evropsko unijo, Dodal je, da takrat ne bo več problemov kot sta državna meja in vprašanje krške nuklearke. Reševanje bilateralnih odnosov s Hrvaško je ocenil kot izredno težkim. Zagreb - "Odločitev slovenskega ustavnega sodišča, da sporazum o krški nuklearki ni v nasprotju s slovensko ustavo, za nas nima nikakršnega pomena," je de- jal predstavnik HEP za NE Krško Kažimir Vrankič, Napovedal je, da bo Hrvaško elektrogospodarstvo po novem letu začelo s pre-darbitražnim postopkom, saj slovenski parlament do konca leta sporazuma zagotovo ne bo ratificiral. Metlika - Mešana hrvaško-slovenska komisija za izvedbo SOPS je 19. decembra na svojem petem sestanku slovenski in hrvaški vladi predlagala, naj za tri meseca podaljšata sporazum o ri-baijenju v skupnem ribolovnem območju od Umaga do Ankarana. Buje - Istrska policijska uprava je 26. decembra objavila, da je slovenski državljan Joško Joras na svoji biši v zaselku Mlini ponovno obesil slovensko zastavo, zaradi česar bodo proti njemu vložili predlog za uvedbo postopka o prekršku. Zagreb - Hrvaška vlada je na svoji seji 9. januarja potrdila sporazum s slovensko vlado o čez-mejnem policijskem sodelovanju. Ta sporazum med drugim urejuje sodelovanje policij obeh držav na skupni državni meji, ustanovitev skupnih služb nadzora ter delovnih skupin v maloobmejnem območju. Zagreb - Hrvaški minister za finance Mato Crkvenac je 9. januarja ostro protestiral proti trditvam Rudolfa Gabrovca, visokega predstavnik Slovenije za nasledstvo nekdanje SFRJ, da mora varčevalce nekdanje Ljubljanske banke v Zagrebu poplačati Hrvaška. Crkvenac je takšne trditve zavrnil in Slovenijo obtožil, da z njimi le kupuje čas. Ljubljana - Podpredsednik hrvaške vlade Slavko Linič je 15. januarja na srečanju s slovensko gospodarsko ministrico Teo Pe- trin poudaril, da hrvaško gospodarstvo nujno potrebuje tuja vlaganja. Hrvaška vlada tudi meni, da je ponudba Term Čatež za nakup hotelskega podjetja Sunčani Hvar ugodna, je dejal Linič. Zagreb - Novi slovenski premier Anton Rop seje 17. januarja udeležil zasedanja držav članic kvadrilaterale. Italije, Madžarske, Slovenije in Hrvaške. Pred začetkom srečanja se je 20 minut na štiri oči pogovarjal s hrvaškim ko- legom Ivico Račanom. V neformalnem pogovoru sta se dotaknila odprtih vprašanj med državama ter se zavzela za njihovo sprotno reševanje. Zagreb - Hrvaška vlada je na svoji seji 23, januarja sprejela odločitev o prodaji večinskega deleža delnic hvarskega hotelskega podjetja Sunčani Hvar slovenskim Termam Čatež. Terme so za nakup 62,3 odstotka delnic ponudile okrog 10 milijonov evrov ter napovedale velika vlaganja v prihodnjih letih. Zagreb - Hrvaška kmečka stranka je 27. januarja od vlade zahtevala, naj razveljavi odločitev o prodaji Sunčanega Hvara Termam Čatež. Po njihovem mnenju tisti, ki dolgujejo hrvaški državi, ne smejo sodelovati v njenih privatizacijskih procesih. To se nanaša na enega od delničarjev Term Čatež, Novo Ljubljansko banko. Zagreb - Hrvaško elektrogospodarstvo je 27. januarja slovenski vladi poslalo predarbitražno ponudbo za mirno rešitev spora o krški nuklearki. Od Slovenije zahtevajo, naj jim kot odškodnino za hrvaško polovico izplača 717,5 milijona dolarjev. ycftlMHKi NOVICE IZ DOMOVINE Ljubljana - Slovensko ministrstvo za okolje in prostor je 3. februarja sporočilo, da se zavzema za mimo rešitev spora o krški nu-klearki, vendar ni pripravljeno sprejeti hrvaške ponudbe za odkup polovice elektrarne. Zagreb -Hrvaška vlada je 6. februarja razveljavila svojo odločitev o prodaji večinskega deleža podjetja Sunčani I-lvar Termam Čatež. Za takšen korak se je odločila, ker naj bi bile v postopku privatizacije storjene nekatere nepravilnosti. Vlada je zaradi afere Sunčani Hvar prav tako razrešila upravni odbor sklada za privatizacijo, ki je sprejel odločitev o prodaji delnic Sunčanega Hvara Termam Čatež. Zagreb - 13. februarja se je sešel finančni odbor držav naslednic nekdanje SFRJ, Govorili so o ruskem klirinškem dolgu ter o ameriški odmrznitvi dela blokiranih sredstev Zvezne republike Jugoslavije. Vse države, razen Srbije, so nasprotovale odmrznitvi teh sredstev, saj ni jasno, ali so del skupnega nasledstva nekdanje SFRJ. Hum na Sotli - Stalna mešana komisija za izvedbo SOPS se je sestala 13. februarja in obravnavala dosedanje dosežke podkomisij za cestne povezave in izgradnjo mejnih prehodov, za carino ter za mejni režim in izdajanje mejnih dokumentov. Ljubljana - Slovensko glavno mesto je 17, februarja obiskal hrvaški minister za evropske integracije Neven Mitnica. Glavni namen obiska je bila predstavitev hrvaške prošnje za članstvo v Evropski uniji. Mimica se je v Ljubljani sestal s slovenskim kolegom Janezom Potočnikom. Ljubljana - Slovenski Državni zbor je 25. februarja ratificiral Sporazum o Jedrski elektrarni Krika. Zagreb - Hrvaško vrhovno sodišče je 7. marca sprejelo odločitev, po kateri si lahko trije hrvaški varčevalci nekdanje Ljubljanske banke v Zagrebu dolg. izplačajo s prodajo nepremičnin te banke na Hrvaškem, Pulj - Hrvaška policija je 12. marca v bližini rta Kamenjak zaustavila in zajela dve slovenski ribiški ladji Riba 1 in Riba 2. Po podatkih istrske policijske uprave sta bili ladji 0,9 navtičnih milj znotraj hrvaških teritorialnih voda. Zagreb - Hrvaški poslanci so z večino glasov 14. marca zavrnili predlog socialno-iiberalne stranke za razveljavitev sporazuma o Jedrski elektrarni Krško. Vladi so naložili naj se v 60 dueh s Slovenijo dogovori o poplačilu škode za nedobavljeno električno energijo od I julija lani do danes. Ljubljana - Hrvaško ministrstvo za turizem in hrvaška turistična skupnost v Ljubljani sta 19. marca predstavila nekatere aktualnosti v hrvaški turistični ponudbi. "Slovenski gost ostaja eden pomembnejših, če ne najpomembnejši gost na Hrvaškem," je dejal Goran Blažlč iz hrvaške turistične skupnosti. Na to po njegovih besedah kažejo številke minulega leta, ko so na hrvaških turističnih točkah zabeležili 869.000 obiskov iz Slovenije in kar 4.993.371 nočitev slovenskih gostov. Zagreb - Slovenski minister za okolje in prostor Janez Kopač in hrvaški minister za gospodarstvo Ljubo Jurčič sta se 25. marca dogovorila, da bo Hrvaška 1. aprila ponovno uradno vstopila v Jedrsko elektrarno Krško. Zagreb - Hrvaški sabor je 2. aprila z večino glasov sprejel spremembe volilnega zakona, po katerem imajo predstavniki manjšin skupaj 8 poslancev, Slovenci pa si ga bomo delili z drugimi narodi nekdanje skupne države SFRJ. Krško - 5. aprila je bil prvi sestanek novega upravnega in nadzornega odbora družbe Jedrska elektrarna Krško d.o.o.. Predsednika upravnega odbora je imenovala Slovenija, predsednika nadzornega odbora pa Hrvaška. Koper - Na delovnem srečanju sta se 14. aprila sešla slovenski in hrvaški zunanji minister Dimitrij Rupel in Tonino Picula. Podpisala sta sporazum o enostavnejšem opravljanju mejnega nadzora v cestnem in železniškem prometu med državama, spregovorila pa sta tudi o drugih odnosih med državama. Krško - Hrvaška je 19. aprila po skoraj petih letih ponovno začela prevzema elektriko iz Jedrske elektrarne Krško. Zagreb - Hrvaška vlada se je 8. maja odločila, da bo tožila LHB banko v Frankfurtu, ker naj bi skrivala podatke o tem, kam je izginilo več milijonov dolarjev nasled-stvenega denarja. LHB banka je v večinski lasti Nove Ljubljanske banke. Ljubljana - Na tridnevni uradni obisk v Slovenijo je 13. maja prispel hrvaški predsednik Stipe Mesič. Poleg gostitelja, slovenske- ga predsednika Janeza Drnovška, so ga sprejeli še premier Anton Rop, ljubljanska županja Danica Simšič, nadškof Franc Rode, nekdanji slovenski predsednik Milan Kučan. Mesič je spregovoril tudi poslancem Državnega zbora, s pre- mierom Ropom pa sta največ časa namenila problemu hrvaških varčevalcev nekdanje zagrebške podružnice Ljubljanske banke. Ljubljana - Hrvaški minister za pomorstvo, promet in zveze Roland Zuvanič seje 13. maja srečal s svojim slovenskim kolegom Jakobom Presečnikom. Govorila sta o usklajevanju aktivnosti pri izgradnji Pbyrnske avtoceste na koridorju 10 skozi Hrvaško in Slovenijo. Zagreb - Hrvaško elektrogospodarstvo je sredi maja slovenski vladi poslalo zahtevo za izplačilo 53 milijonov dolarjev odškodnine zaradi nedobavljene električne energije od L julija lani do 19. aprila letos. Zagreb - Slovenski minister za evropske odnose Janez Potočnik je imel 21. maja na hrvaškem ministrstvu za evropske integracije predavanje z naslovom "Slovenske izkušnje v procesu približevanja EU". Hrvaške kolege je opozoril na težave, s katerimi se je v tem procesu srečevala Slovenija. Ljubljana - Odbor Državnega zbora za zunanjo politiko je 22. maja razpravljal o odnosih s Hrvaško. Kot je po seji, kije potekala za zaprtimi vrati, udeležila pa sta seje zunanji in finančni minister, Dimitrij Rupel in Dušan Mramor, povedal predsednik odbora Jelko Kacin, so največ pozornosti namenili izvajanju sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju in finančnim vprašanjem, manj pa je bilo govora o krški nuklearki. Odbor je po koncu razprave z 12 glasovi za in nobenim proti sprejel sedem sklepov, v katerih med drugim vladi obeh držav poziva, naj se pred bližajočo se turistično sezono vzdržita dejanj, kt bi lahko privedla do uepotrebnih incidentov. Zagreb - Direktorja slovenske in hrvaške policije Marko Pogo-reve in Ranko Ostojič sta 23. maja pred začetkom turistične sezone ocenila pripravljenost obeh policij. Oba sta poudarila, da je sodelovanje med policijama več kot dobro in izrazila upanje, da poleti ne bomo priče novih ribiških incidentov v Piranskem zalivu. NOVICE IZ DOMOVINE PRETEKLOST V SEDANJOSTI NI MIRU V SLOVENIJI ]VIed glavnimi novicami, ki so spomladi odmevale v Sloveniji, so bili rezultati lanskega popisa, po katerih se je število prebivalcev zvišalo za 2,6 odstotka, in sicer na 1.964.036. Razloga za rast sta priseljevanje in legalizacija statusa ljudi, ki so se v Slovenijo priselili pred letom 1991. Med slovenskim prebivalstvom je manj katolikov kakor pred desetletjem - le 57,8 odstotkov ali 13,8 odstotka manj. Po narodni pripadnosti je 83,06 odstotka prebivalcev Slovencev (leta 1991 88,31 odstotka, leta 1953 pa 96,52 odstotka), sledijo Srbi z 1,98 odstotka in Hrvati z 1,81 odstotka. Število Hrvatov je s 52.876 leta 1991 padlo na 35.642, število Srbov pa z 47.401 na 38.964. Raziskave o tem, kako bo na rast števila prebivalcev Slovenije vplivala odločitev državnega zbora, da pD vzoru liberalnih držav z Zahoda s seznama prekrškov zbriše (dekrimina-lizira) prostitucijo, doslej niso bile opravljene. Vsekakor velikega razkoraka z dosedanjo prakso v najstarejši obrti ne bo, saj se policisti s kaznovanjem "prodajalk in prodajalcev ljubezni" niso posebno ukvarjali, razen če so bili v zvezi s hujšimi kaznivimi dejanji. Seveda pa bo zvodništvo in prisiljevanje v prostitucijo še naprej kaznivo. Dekriminalizaciji nasprotuje skupina duše-brižnikDV s politične desnice, ki sodijo, da bi problematiko morali urediti celoviteje, upoštevajoč zdravstveno varstvo in higienske standarde. Začeli so celo zbirati podpise za razpis referenduma, na kalerem naj bi volivci odločili, kaj si mislijo o kaznovanju tistih, ki prodajajo spolne užitke. Po odločitvi volivcev za vstop Slovenije v EU in Nato so v politični areni še vedno aktualne opozicijske zahteve po nekakšni pluralizaci-ji medijskega prostora, večji vlogi opozicije pri vodenju podjetij v državni lasti in neposrednih televizijskih prenosih sej državnega zbora. Ker niso bile uslišane, socialdemokrati Janeza Janše in Nova Slovenija Andreja Bajuka se- Vanjskotrgoviitska razmjena SFoKenije s državama oa području bivše SFRJ u 2001. (d miiijunima USD) DRŽAVA Hrvatska BiH SR Jugoslavija Makedonija Ukupno (1-4) !ek1ivno bojkotirajo parlamentarno delo. Med politiki, ki so bili v zadnjem obdobju najbolj na udaru, je bil zunanji minister Dimitrij Rupel, in sicer zaradi nejasnih slovenskih stališč v zvezi z iraško krizo. Nič blažje niso bile kritike proti šefu diplomacije, ker naj bi ministrstvo pod njegovim vodstvom financiralo zasebno diplomatsko akademijo, na kateri bi predaval -Dimitrij Rupel. Pod velikim pritiskom nezadovoljne javnosti je finančno ministrstvo predlagalo vladi, naj država luksuznega letala falcon, kupljenega v Franciji za 28 milijonov dolarjev, ne uporablja. Ko ga bodo proizvajalci jeseni poslali V Slovenijo, ga bo vlada po napovedih finančnega ministra Dušana Mramorja dala v zakup. Najslabši rešitvi bi menda bili, če bi odstopili od pogodbe ali pa bi falcona prodali, saj bi zaradi znižanja cen na svetovnem tržišču po letu 2001, ko so ga naročili, izgubili več kot štiri milijone dolarjev. Kot obrazložitev za presenetljivo odločitev so navedli splošno varčevanje. Slovenski oblastniki bodo morali še naprej leteti na službene poti v šestnajst let starem learjetu, ki sicer ni najbolj udoben, vendar ima varčevanje prednost pred udobjem oblastnikov. Najzanimivejša afera udba.net je izbruhnila, ko je slovenski častni konzul za Avstralijo in Novo Zelandijo Dušan Lajovic objavil na intemetu dokumente razvpite jugoslovanske tajne službe, iz katerih naj bi bilo razvidno, kdo vse je bil na seznamu slovenskih udbašev. Zaradi ne-verodostojnosti in sumov o manipulacijah Lajo-vičev projekt ni bil uspešen. Politiki si delajo sive lase tudi zaradi pogostih ugotovitev domačih in tujih organizacij o kršitvah človekovih pravic v Sloveniji. Na seznamu so pravice Romov, policijsko nasilje in težave z gradnjo džamije. Najodmevnejše so težave več kot 18.000 "izbrisanih" ljudi - po narodnosti skoraj vsi niso Slovenci -, ki so z administrativnim "čiščenjem" pred več kot desetletjem ostali brez pravice do stalnega bivališča v Sloveniji. Ko je ustavno sodišče razsodilo, daje država nezakonito ukrepala, se je z nacionalistične strani usul plaz kritik tako na sodnike kakor na izbrisane žrtve birokratskega aparata. Peter Žerjavic Dr TRADICIJA INOVACIJA 'r. Fran Petre je bil eden najpomembnejših slovenistov na zagrebški Filozofski fakulteti in zelo zaslužni član Slovenskega doma v Zagrebu, Življenjska pot gaje vodila od rojstnega mesta in Ljubljane, prek koncentracijskih taborišč, do Skopja in Zagreba. Naposled seje vrnil v Ljubljano, kjer je umrl pred četrt stoletja, 17, decembra leta 1978. Od Ljubljane do Ljubljane - Fran Petre se je rodil I. septembra leta 1906 v Repnjah pod Šmarno goro pri Vodicah, Slavistiko je šhidiral in diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Kot štipendist francoske in češke vlade se je strokovno izpopolj-njeval v Parizu in Pragi. Doktoriral je leta 1938 z znanstvenim delom Vrazova graška leta (1830 - 1838). Disertacija je istega leta izšla v knjižni izdaji. Natisnili sojo v Blasnikovi tiskarni v Ljubljani. Njegovo nagnjenje k znanstvenemu, publicističnemu in organizacijskemu delu so opazili že v času študija in tudi pozneje, ko se je do 2. svetovne vojne ukvaijal z najrazličnejšimi dejavnostmi. Med študijem in po njem je sodeloval v naprednem gibanju. Bil je član, režiser in upravnik gledališke skupine Delavski oder od njegove ustanovitve leta 1928 pa do prepovedi leta 1930, V letih 1935-36 je urejal študentski list Akademski glas, v letih 1935-38 pa književni časopis Sodobnost. Kot organizator se je izkazal v prizadevanjih ljubljanskih študentov za izgradnjo Narodne in univerzitetne knjižnice. V letih 1941-42 je bil zaposlen kot knjižničar - pripravnik v zgodovinskem seminarju Filozofske fakultete. Leta 1942 so ga zaradi sodelovanja v naprednem gibanju aretirali. Vojna leta je prestajal v koncentracijskih taboriščih na Rabu in v Višcu. Po 2. svetovni vojni se je zaposlil na novoustanovljeni univerzi v Skopju. Sprva je delal kol knjižničar in asistent, novembra leta 1946 pa je postal izredni profesor skopske Filozofske fakultete. Tu je organiziral katedro za slovanske jezike in književnost. Razvil je oddelčno knjižnico ter organizacijsko deloval pri izgradnji nove skopske Filozofske fakultete. Ko se je že potrdil v pedagoškem, znanstvenem in publicističnem delu, gaje leta 1950 pot pripeljala v Zagreb. Tuje uspešno deloval četrt stoletja, vse do leta 1975. Bil je profesor na zagrebški Filozofski fakulteti, predstojnik kafed- PRETEKLOST V SEDANJOSTI SiMnw SLOVENSKI LITERARNI ZGODOVINAR IN ZAGREBŠKI SLOVEN1ST nekdanje Jugoslavije (iz Ljubljane, Zagreba, Skopja, Beograda, Murske Sobote, Maribora, Cetinja, Nove Gorice, [irskega in Splita) in tudi iz tujine (Berlin, Praga, Wiesbaden, Muen-chen, Krakov in Trst). Tudi število objavljenih del priča o Petrejevi pomembni posredniški vlogi med slovensko, hrvaško, makedonsko in srbsko-črnogorsko kulturo. V Slovenskem domu - Že takoj po prihodu v Zagreb se je Fran Petre včlanil v društvo Slovenski dom. Bil je zelo aktiven član, eden tistih, ki so bili do dvajsetkrat izvoljeni na različne položaje. Že v zgodnjih petdesetih letih prejšnega stoletjaje za zagrebško publiko v tedanjem Domu JNA pripravil predavanje o slovenski literaturi. Za reci-tatorje odlomkov in poezije si je izbral študenta, bodoča gledališka igralca, člana Slovenskega doma Nado Nučič in Ivico Kuneja. Kot pedagog je imel rad mlade in je pomagal pri delu Slovenskega študentskega kluba pri Slovenskem domu. Zanje in ostale člane Slovenskega doma je pripravil številna predavanja. Skrbel je za pravilno izgovorjavo slovenske besede. O tem je še živa anekdota. Ko je Josip Bobi Marotti nekoč na Radiu Zagreb recitiral slovensko poezijo, ga je tovarišica, zadolžena za oddajo, opozorila, da je neko besedo narobe naglasih Bobi se ni strinjal, ona pa je trmasto vztrajala, da mai prav, češ da je bila študentka slovenistike pri dr. Petreju. Ko sta ga poklicala, je odgovoril približno takole: "Kar v slovenščini govori Bobi, je zagotovo prav. Draga tovarišica, naj vam ne pride več na misel, da bi ga popravljali v slovenskem izgovoru". Petre je zadnja tri ali štiri leta svojega bivanja v Zagrebu za člane Slovenskega doma organiziral več izletov, in sicer v Kranjsko Goro, Trbiž, Glossglockner in Celovec, na Koroško, po poteh hrvaškega kmečkega upora, na Bohor, Bled in Štajersko, v Furlanijo-Julijsko krajino, Prekmurje, Belo krajino in Goriška brda, na Dolenjsko iu Ptuj, v Postojno, Kumrovec in Trakoščan. Ko je Fran Petre umrl, je Slovenski dom v zagrebškem tisku objavil osmrtnico za svojega člana, čeravno je Zagreb zapustil že tri leta prej. Ob prvi obletnici njegove smrti je društvo pripravilo tiidi žalno slovesnost, na kateri so govorili tedanji predsednik Društva književnikov Hrvaške Širne Vučctič, tedauji predsednik Slovenskega doma Vlada Jugovič in dr. Ivan Cesar, predavatelj slovenske književnosti na zagrebški Filozofski fakulteti. Silvin Jerman re za slovenistiko, nekaj časa celo dekan. Sodeloval je tudi pri izgradnji Filozofske fakultete, V zagrebškem obdobju je kot predavatelj gostoval na univerzah na območju bivše Jugoslavije, o slovenistiki je predaval Uidi na univerzah v Koebenhavu in Koelnu ter na tečajih o slovenski književnosti v Berlinu, Leipzigu in Jeni. Občasno je predaval v univerzitetnih središčih Avstrije, Italije, Poljske in Nemčije. Po 25-letnem bivanju in vsestrankem znanstvenem, publicističnem, organizacijskem in društvenem ustvarjanju v Zagrebu se je leta 1977 vrnil v Ljubljano. Tuje bil zaposlen na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SA-ZU) kot sourednik Slovenskega bibliografskega leksikona, leta 1977 pa je postal njegov urednik. Še v veliki vznesenosti za delo na književnem prizorišču Slovenije gaje prekinila nenadna smrt. Umrl je 17. decembra leta 1978. Vsestransko delovanje - Na področju slovenske literarne zgodovine je Petreja zanimalo obdobje od srednjeveškega pismenstva do književnosti po 2. svetovni vojni. Na njegovo znanstveno delo sta vplivala slovenska literarna zgodovinarja France Kidrič (1880-1950) in Ivan Prijatelj (18751937). Pozneje se je pokazal vpliv t.i. zagrebške šole. V Zagrebu je bil sourednik revije Umetnost riječi (1957- 1961), sourednik temeljnega projekta zagrebške šole - knjige Uvod u književnost, od leta 1970 tudi član uredništva Slavističke revije. Njegovo nagnjenje k ilirizmu je bilo opazno že med študijem, razvilo pa seje s pripravo doktorske disertacije "Vrazova graš-ka leta". Ustvaril je še nekaj sorodnih del, najpomembnejše pa je Paiskuz ilirizma pri Slovencih (1835 - 1849}. Podrobno seje ukvarjal s Francetom Prešernom, iz obdobja modernizma sta ga zanimala predvsem Oton Župančič in Ivan Cankar (o njegom ustvarjanju je objavil kar 18 del), med slovenskimi ekspresionisti je pisal o Srečku Kosovelu in Miranu Jarcu. Petrejevo zanimanje za ustvarjalce književne zgodovine, pisateljev in pesnikov je bilo izjemno široko; avtorji, o katerih je pisal, so naslednji: Anton Aškerc, Jaroslav Stoviček, Leopold Turčič, Ivan Prijatelj, Makstm Gorki, Do-briša Cesaric, "Petar Penovič Njegoš, Simon Gregorčič, Antun Barac, Tone Seliškar, Alojz Gradnik, Anton Vodnik, France Kidrič, Fran Šaleški Finžgar, Ivan Mažuranič, Janko Lavrin, Branko Kreft, Bojan Stupica, Alfonz Gaspan, Aco Šopov.... Če k temu dodamo številna Petre-jeva teoretična dela, dobimo obsežen opus, ki šteje 182 del. V bibliografiji del Frana Petreja, ki stajo pripravili Frančiška Buttolo in Meta Pavčič iz SAZU, najdemo štiri knjige (Vrazova graška leta (1830 - 1838), Porzskus ilirizma pri Slovencih, Rod in mladost Ivana Cankarja, Matej Bor), 25 razprav v knjigah in 54 razprav v periodične tisku, pa 71 ocen, poročil, izjav in zapisov, 16 kulturno-političnih spisov in številne leksikografske članke (Albreht Fran, Albreht Ivan, Bevk France, Borko Božidar, Borštnik Marja, Debeljak Anton, Gaspart Tone,Golar Cvetko, Bor Matej, Cankar Ivan, Gradnik Alojz, Kosovel Srečko, Kozak Juš, Prežihov V o r a n c , Župančič Oton, Prešeren France, Slovenska književnost, Trubar Primož). Bibliografinj i sta našteli še sedem uredniških del in dva prevoda. Zanimanje za Petrejeva dela je izrazilo prek 50 založnikov in urednikov z vseh območij KULTURNA OBZORJA KULTURNA DOGAJANJA PRVA KNJIGA O OLIMPIJSKI ZMAGOVALKI JANICI Novembra seje na knjižnih policah pojavila prva knjiga o olimpijski zmagovalki Janici Kostelič. Avtorica knjige je naša stara znan- ka Sabina Koželj Horvat, ki je kar dvakrat gostovala v Slovenskem domu. Gre za fantastičen roman Snjegjanica, kjer se Janica in njena družina najdejo v društvu čarovnika in vU. Zgodba se začne v St.Mo-ritzu v Švici, kjer je Janica nesrečno padla. Sabina je prišla na idejo, da napiše roman o janici, ko se je srečala z' njenimi starši v Osije-ku. Predgovor h knjigi je napisal predstavnik za medije hrvaške smučarske reprezentace Ozren Mueller. Sabina je pred tem napisala kratko zgodbo Srčne mine, ki je bila objavljena v Londonu v sklopu projekta Živim z minami pod pokroviteljstvom Paula Mc Cartneya in Heather Mills. Gre za hrvaško zgodbo o razminiranju otroških duš in občutkov, ki se je našla tudi pri pouku v britanskih osnovnih šolah. PREMIERA LA BOHEME V HNK 16. novembra je bila v Hrvaškem narodnem gledališču premiera opere La bobeme Giacoma Puecinija. Dirigiral je Miroslav Homen, režita! Nenad Turkalj. V glavnih vlogah Mirni in Rodol-fa sta nastopila Vlatka Oršanič in Branko Robinšak, stara znanca iz Ljubljane, saj sta tam skupaj študirala. Vlatka Oršanič je Hrvatica in kot svobodna umetnica živi v Sloveniji, Branko Robinšak pa je postal že stalen gost na zagrebški sceni. KONCERTNA IZVEDBA GOTOVCEVE OPERE KAMENIK 29. novembra je bila v koncertni dvorani Lisinski v sklopu mojstrskega ciklusa izvedena opera Kamenik Jakova Gotovca. Opera je nastala za časa 11. svetovne vojne, prvič pa je bila izvedena leta 1946 na sceni HNK, pod dirigentsko palico samega avtoija in v režiji Tita Strozzija. Drugo izvedbo je uspela prekiniti dobro organizirana skupina skojevcev. Tema opere je borba dobrega in zla, postavljena v Dalmatinsko zagoro. Koncertno izvedbo opere so tokrat izvedli Simfonični orkester HRT in dirigent Ivo Lipanovič. Nastopili so izvrstni solisti Vlatka Oršanič, Branko Robinšak, Armando Pu klavec in drugi. PROMOCIJA KNJIGE ALEŠA CARA 17. decembra je bila v Galeriji VN promocija knjige Aleša Čara Pasji tango. O knjigi so spregovorili Mitja Čander, Janja Po- gačnik, Robert Perišič in avtor sam. Aleš Čar je mlad in popularen slovenski pisatelj. Pasji tango je njegov drugi, po duhu moderen, vendar hkrati banalen roman. To je zgodba, v kateri glavni junak Viktor išče samega sebe na cesti. Njegova senzibilnost in vsakod-nevnosl prehajata v širši svet, v svet generacije, ki si utira pot na razvalinah socializma, Aleš Čar je rojen leta 1971 v Idriji. Je romanopisec, prevajalec, scenarist, publicist in urednik časopisa Balkanis. POSMRTNI OSTANKI ŠKOFA MAHNICA PRENESENI V KRK 23. novembra so iz Zagreba v krško katedralo prenesli posmrtne ostanke enega najpomembnejših krških škofov Antona Mahniča. Ker je bil Slovenec, so mnogi ob njegovem imenovanju za krškega škofa verjeli, daje poslan z namenom, da bi zatiral glagolico in sta-roslovanski jezik, je Mahnič dokazal prav nasprotno. Pred stotimi leti je ustanovil Staroslovansko akademijo, da bi lažje tiskal verske in druge knjige in časopise pa je ustanovil celo lastno tiskarno. Zaradi borbe za svobodo vere in nacionalne pravice hrvaškega naroda je pred koncem življenja moral v pregnanstvo. S prenosom njegovih posmrtnih ostankov v krško katedralo se se izpolnile sanje številnih prebivalcev Krka. Na slavnostnem dogodku so bili prisotni tudi gosti iz Slovenije na čelu z msgr, Antonom Stresom, mariborskim pomožnim škofom. Na nagrobni plošči piše: "Dr. Anton Mahnič, biskup krčki 18961920. Roden u Kobdilu u Sloveniji 1850. Umro u Zagrebu 1920. Zemni ostaci iz crkve oo. Trečore-daca na Ksaveru preneseni 23, studenog 2002. Dobri pastiru tvoj svjetli lik trajno je nadahnuče našoj vjemosti crkvi i narodu." LAIBACH PO SEDMIH LETIH SPET V ZAGREBU 8. decembra je kultna slovenska skupina Laibach po sedmih letih ponovno nastopila v Zagrebu, V klub Tvoraica so pritegnili več kot tisoč poslušalcev. Laibach je začel svoj nastop z izvedbo The final countdown. Karizmatičen pevec skupine je kot kakšen moderen prerok s svojo močno interpretacijo skoraj hipnotiziral publiko. Sledile so njihove znane pesmi v glavnem z albuma Nato in Jesus Christ superstar in sjajno triologijo v dodatku: Sympathy for the devil, Geburt einer nazion in Opus Day. Z zagrebškim koncertom je skupina Laibach uradno končala svojo petletno turnejo. Sedaj se želijo posvetiti novemu albumu, GRAFIKE BRANKA SUHYJA V KABINETU GRAFIKE HAZU Retrospektivna razstava slovenskega grafika Branka Suhyja v Kabinetu grafike HAZU v Zagrebu nam je predstavila umetnika, ki je dosledno, s spoštovanjem do tehnike dela, vsak novi ciklus gradil na izkušnji starega. Razstavljeno je bilo 60 grafik iz opusa umetnika ter 30, ki jih je daroval tej ustanovi. Branko Suhy je profesor grafike na ALU v Ljubljani. Izpopoljnjeval se je v likovnih središčih Evrope. Suhy je s svojimi deli posebej obeležil nekatere dogodke in obdobja, kot so rušenje berlinskega zidu, vojna v Sloveniji, na Hrvaškem in Bosni in Hercegovini. Posebej gaje prizadelo bombardiranje Dubrovnika ter rušenje njegovih zgodovinskih vrednosti in teroristični napad na New York 11. septembra 2001. PESNIŠKI FESTIVAL V DKH 15. decembra seje začel drugi po vrsti Mednarodni pesniški festival. Udeležilo se gaje 50 sodobnih hrvaških in tujih pesnikov iz BiH, Norveške, Jugoslavije, Madžarske, Nemčije, Makedonije, Belgije in Slovenije. Našo domovino je predstavljal Ciril Zlobec. Uradno nagrado festivala je dobil Bogomil Gjuzem iz Makedonije, avtor dvajsetih pesniških knjig. "NE"VDENISA KRASKOVICA Denis Kraškovič je s svojim intenzivnim in plodnim umetniškim delovanjem že nekaj let prisoten na hrvaški sceni kot eden izmed najbolj talentiranih in kreativnih posameznikov. 18. decembra je bila v Galeriji na Gradecu odprta razstava njegovih skulptur iz litega železa pod naslovom NE. "Ne" zato, ker vsak predmet s sabo nosi negacijski imperativ. Na primer: nos nosi imperativ "Ne me izpihati", slonov rilec "Ne me potegovali", jezik "Ne me vleči", prst "Ne me zlomiti", ključ "Ne me izgubiti" itd. Razstavljeno je bilo 58 NE predmetov. SCENOGRAFIJA ZA VERDIJEV SIMONE BOCCANEGRA 18. januarja je bila v zagrebškem HNK premiera Verdijeve opere Simone Boccanegra. Opera je bila v Zagrebu uprizorjena le enkrat leta 1931. Pozneje je bila postavljena še na Splitskem poletju in na Reki. Zato nas ne čudi velik interes zagrebške publi- KULTURNA OBZORJA ke za to predstavo. Dirigiral je Mladen Tarbuk, režijo je podpisal Peter Selem. Scenografijo je naredil Josip Vasilije Jordan, čigar slike so me vedno spomnile na prizore iz italijanskih oper, posebej Verdijevih. Prva slika opere se dogaja v vrtu palače, kjer Arne-lija čaka svojega dragega. Druga slika je prizor v Senatu, kjer poteka zasedanje. V drugem dejanju se opera odvija v preddverju doževih soban, tretje pa v dvorani doževe palače. SLOVENSKI KOMORNI ZBOR V MIMARI V prekrasni dvorani muzeja Mimara je 21. januarja gostoval Slovenski komorni zbor v sklopu koncerta Sfumato. Dirigiral je Marko Vatovec. To je edini profesionalni pevski zbor v Sloveniji, ustanovljen leta 1991 na pobudo dr. Mirka Cudermana, ki je tudi njegov umetniški vodja. Zbor redno sodeluje v vokalno-instrumen-talnih projektih s slovenskim in tujimi orkestri. So dobri znanci hrvaške publike, redni gosti pa na Varaždinskih baročnih večerih. Na sporedju je bi la Duhovna zborna glasba Heinricha Scbuetza, Tri zbora Maxa Regera in dela treh sodobnih slovenskih skladateljev Larise Vrhunc (1967) Ubi est, Urške Pompe (1969) Zapuščena polja in Uroša Kreka (1920) Lirična suita. SLOVENSKI PLAKAT V UMETNIŠKEM PAVILJONU 4. februarja je bila v Umetniškem paviljonu v Zagrebu odprta razstava Slovenski plakat, ki jo je postavil slovenski umetnostni zgodovinar dr. Stane Bcrnik. Na slavnostni otvoritvi je bil tudi hrvaški kulturni minister Antun Vu-jič, PREMIERA MOZARTOVE OPERE IDOMENEO Hrvaška kulturna javnost je 2. aprila z nestrpnostjo pričakovala izvedbo opere W.A. Mozarta ldome-neo na sceni HNK v Zagrebu. Impresivna scenografija H. Kap-plmuellera, ki je vključevala ogromno količino odpadkov sodobne civilizacije, in vsakodnevni kostimi so bili glaven okvir za režijsko postavitev antične zgodbe na temo očetovega žrtvovanja sina. V naslovni vlogi je nastopil Branko Robinšak. gostja iz Slovenije pa je bila še sopranis-tka Sabina Cvilak v vlogi Ilije. Pev- sko-tehnično superiomost je pokazala mezzosopranistka Dubravka Separovič Mušovič v vlogi Elektre. Dirigiralje maestro Nifeša Bareza. KNJIŽEVNI PETEK 1077 književni petek v Mestni knjižnici v Zagrebu je bil posvečen knjigi hrvaškega pesnika Mile Pešorde. Drevo z dušo ptice je slo-vensko-hrvaška pesniška antologija, ki jo je izdala založba Lipa Ko- per leta 2002. Večer poezije je vodila Dunja Seifer-Šverko pod motom Enotnost v mnogoglasju. Sodelovali so prevajalka prof. Ines Cergol, akademik Ciril Zlobec kot pisec predgovora, akademik Ante Stamač, univerzitetni profesor dr. Ivo Pranjkovič, univerzitetni profesor in avtor Mile Pešorda. Stihe je bral dramski umetnik Joško Sevo. Na prireditvi je bil tudi slovenski veleposlanik na Hrvaškem Peter Bekeš. Zlobec in Stamač sta spregovorila o tesnih kulturnih stikih med državama, dobrima sosedama, ki ju ne bi smela ločiti dnevna politika. Knjigo je v Kopni in v Ljubljani že predstavil naš prijatelj in znanec Marko Kravos. Prof. Cergol je posebej poudarila, kako težko je prevajati pesnika, za katerim stoji vsaka beseda. FESTIVAL SVETEGA MARKA Od22. aprila do 9. maja seje v Zagrebu odvijal vsakoletni Festival svetega Marka pod vodstvom Ne-vena Valenta. 28. aprila je v Muzeju Mimara nastopil ljubljanski komorni trio Camerata Emonica. Trio sestavljajo klarinetist, violončelist in pianist. Vrolončelista in pianista brata Andreja in Tomaža Petnica zagrebška publika dobro pozna. Na njunem prvem skupnem nastopu v Zagrebu se jima je pridružil mladi klarinetist Boris Rener, kije slavo dosegel v ZDA. Trije odlični glasbeniki so se predstavili z dvemi velikimi deli: "Patetičnim" Triom u d-molu Mihajla Glinke in kapitalnim Triom v a-molu Johannesa Brah-msa. Koncert so začeli s Triom z variacijami mladega slovenskega skladatelja Tomaža Bajželja. Škoda je le, da komorni koncerti kot zakleti le redko privlačijo poslušalce. Bilo nas je le okrog dvajset, ljubljanski komorni trio pa je zagotovo zaslužil množičnejši aplavz. MEDNARODNI FESTIVAL MALE SCENE Na Reki je od 4. maja potekal Mednarodni festival male scene, na katerem so sodelovali tudi gosti iz Slovenije. Ob koncu festivala so bile podeljene nagrade. Meta Hočevarje dobila nagrado za scenografijo za predstavo Daleč tam Slovenskega narodnega gledališča Ljubljana. DARILO SPLITU V sklopu proslave praznika Svetega Duje je bila v Splitu na Pe-ristilu otvoritev razstave slovitega slovenskega umetnika Oskarja Kogoja. Razstavo je postavila prof. Jasenka Splivalo, voditeljica skupine "Baština - nama je stalo", odprl jo je Kogojev dolgoletni prijatelj Drago Stambuk, pesnik, publicist in hrvaški veleposlanik v Indiji. Kogoj je sicer leta 1979 za Mediteranske igre v Splitu izdelal zaščitni znak - morsko medvedko Adrijano in ima tako v Splitu številne prijatelje in oboževalce. Tudi zaradi tega je vse prefinjeue steklene razstavne predmete daroval vodstvu mesta Split. GOSTOVANJA 22. oktobra je na svečani predstavi Verdijevega Trubadurja v HNK v Zagrebu v spomin na veliko sopranistko Zrn ko Kune v vlogi Manrica nastopil stalni gost hrvaške opeme scene tenorist Branko Robinšak. 5. novembra je simfonični orkeste in zbor HRT gostoval v Berlinu s Hrvaškim glagolskim re-kvieem Igorja Kuljeriča. Med mnogimi solisti je nastopil tudi Janez Lotrič. 8. novembra sta na Reki gostovala maestro Anton Nanut in pianis- tka Dubravka Tomšič Srebotnjak. 12. novembra so v Osijeku v Mestni galeriji Waldinger razstavljali slovenski likovni umetniki Milan Špringer, Lado Lisjak in Jože Vajda. 23. novembra je v koncertni dvorani Lisinski nastopila Slovenska filharmonija z dirigentom Markom Letonjom. Na programu so bila dela Šuklara, Šipuša, Schwantnerja in R. Straussa. Kot solisti so nastopili Ivana Bilič, violončelist Andrej Petrač in solist na violi Aleksander Milošev, oba priznana umetnika iz Ljubljane. 1. decembra je bila v dvorani Lisinski v sklopu Akademskega ciklusa na sporedu IX. Simfonija v d-molu Ludwiga van Beethovna. Kot solist je med drugimi nastopil tudi Branko Robinšak. S simfoničnim orkestrom sta nastopila mešani zbor Glasbene akademije in Akademski zbor Univerze iz Osijeka. Dirigiral je Tomas Gal, 17. decembra je v cerkvi Sv. Nikole Taveliča v Kustošiji v Zagrebu na Angelskem koncertu nastopila gostja iz Slovenije Damjana Skok. Na sporedu so bila dela Lubecka, Bacha, Francka in Messiaena. 20. decembra je bil v dvorani Lisinski na sporedu tradicionalni božični koncert Zagrebške filharmonije. Na programu je bil Corel-lijev Concerto grosso Božični in Svečana maša v čast sv. Cieilije Charlesa Gounoda. Orkester in soliste sta spremljala Slovenski komorni zbor ter zbor Consortium Musicum iz Ljubljane pod umetniškim vodstvom dr. Mirka Cu-dermana. Dirigiral je Patrick FourniHier, Na koncu so izvajalci publiki čestitali božične praznike z dvema starima hrvaškima božičnima pesmima U se vrime godišča in Norodi nam se. 16. aprila je po dolgem času v Zagrebu spet gostoval naš slavni Janez Lotrič, Nastopil je kot solist na velikonočnem koncertu v Requiemu Hectorja Berlioza ob 200-obletnici skladateljevega rojstva. Nastopil je z Zagrebško filharmonijo in mešanim zborom Ivan Goran «.ovačič ter zborom HRT pod taktirko Saše Britvica. 19. aprila je na premieri slavnega baleta Adolpba Adama Giselle kot gost nastopil baletni prvak iz Ljubljane Tomaž Rode v vlogi Gozdarja. KulMrna dogajanja spremljala KULTURNA OBZORJA FRANCE MIHELIČ V KL0VIČEV1H DVORIH Dosedaj največja razstava slovenskega sodobnega slikarja Franceta Miheliča ifNa poti do fantastike" je bik odprla 26. septembra lani v Klovičevih dvorih v Zagrebu. Razstavljeno je bilo okoli 160 del. Od prve risbe, ki jo je avtor narisal za sprejemni izpit na Zagrebški akademiji, do najnovejših slik. Raznolik umetnikov opus sestavljajo risbe, grafike, olja, tapiserije, vse skupaj pa je bilo predstavljeno tudi v obsežni monografiji, ki jo je pripravil avtor razstave Lojze Gostiša. Razstava je bila postavljena pod pokroviteljstvom predsednikov Slovenije in Hrvaške, Milana Kučana in Stipeta Mesiča. Na slavnostni otvoritvi sta bila tudi slovenski veleposlanik na Hrvaškem Peter Bekeš in pomočnica hrvaškega kulturnega ministra dr. Biserka Cvjetičanin. Oba sta pozdravila prisotne in spregovorila o pomenu razstave, Polona Jurinič France Mihelič, slikar in grafik, se je_rodil leta 1907 v Virmašu pri Škofji Loki, Študiral je na likovni akademiji v Zagrebu od leta 1927 dol 931. Bil je likovni pedagog v Kruševcu in Ptuju. Od leta 1943 je sodeloval v NOB-u in se ukvarjal s propagandno grafiko. Ilustriral je Slovenski poročevalec. V tem času je objavil grafični mapi Naša borba (1944) in Krvava bratovščina (1945). Od leta 1945 do 1970 je bil profesor na likovni akademiji v Ljubljani. Od leta 1965 je bil član SAZU. Bil je pomemben apredstavnik slovenske in evropske nadrealistične in poe-tično-fantastične umetnosti. Med službovanjem v Ptuju se pojavi eden od najbolj pomembnih Miheličevih motivov "mrtvi kurent", ki se skozi folkloro spreminja v zgodovinski simbol. Slikal je tudi pejsaže Bele krajine in okolice Ljubljane, mrtvo naravo in portrete. Ukvarjal se je tudi z mozaikom in tapiserijo. Imel je številne samostojne razstave doma in po svetu. Je dobitnik Nagrade AVNOJA (1970) in Jakopičeve nagrade za slikarstvo (1978). BOGOMIR ČERIN V FOTO KLUBU , novembra lani je bila v Foto klubu Zagreb odprta razstava znanega slovenskega fotografa prof. Bogomira Čerina. To je bila njegova naj večja razstava, na kateri seje predstavil s kar 180 barvnimi fotografijami, vse na temo ženskega akta. Vse fotografije pa niso bile razstavljene istočasno. Zanimivost razstave je bila torej v tem, da so se fotografije večkrat menjale. Kako je bilo to mogoče,'je po otvori- KNJIŽEVNO VEČE ANTUNA AŠKERCA Treči put je Društvo hrvatsko slovenskog prijateljstva 10. prosinca prošle godine u Model's caffeu priredilo "Književno veče. Nakon književne večeri o Francetu Prešernu, te Stanku Vrazu ovaj puta veče je bilo posvečeno pozna-tom slovenskom pjesniku Antonu Aškercu povodom 90. godišnjice njegove smrti. Anton Aškerc rodio se 9.1.1856. godine u Globokom kod Rimskih toplica, a umro je u Ljubljani 10.6.1912. godine. O njegovom životu i pjesničkom stvaralaštvu govorila je Polona Jurinič, članica Predsjedništva DHSP. Spome-nuia je da je nakon mature u Celju Aškerc po-hadao mariborsko sjemenište, te da je kao svečenik službovao po župama i| štajerskom kraju. Kao pjesnik lirsku poeziju je pisao pod sve do svoje smrti djelovao kao arhivar u Ljubljani. Bio je svjetski putnik. Mnogo je puto-vao po Europi, u Turskoj i Egiptu. To gaje po-taknulo da je studirao budizam i druge is-točnjačke vjeroispovjesti i filozofije. Nakon izlaganja Polone Jurinič Aškerčeva djela čitall su dramski umjetnici Josip Bobi Marotti i Ivica Kunej. I, što je vrlo simpatično djelovalo, veleposlanik Republike Slovačke Jan Pelrik, a iz Rumunjskog veleposlanstva Sorin Vasile. U ime Veleposlanstva Republike Slovenije priredbi je prisustvovao Jadran Hočevar. Njihovim učestvovanjem i prisus-tvom priredba je poprimila i Siri značaj od manifestacije DHSP. Zbog toga je u ime Koordinacije hrvatskih društava prijateljstva s drugim državama priredbu otvorio i vodio predsjednik Koordinacije prof. Stjepan Heimrr. Sve seje odvijalo u prijatnom, srdačnom i zaista prija-teljskom, da slobodno kažemo, medunarodnom ozračju. Jes tvi pokazal avtor sam. Zato se je razstava imenovala dinamična razstava. Pod naslovom "Vidljivo-nevidljivog" seje gledalec res lahko zamislil, kaj je na fotografiji takoj prepoznavno, kaj pa skrivnostno v lepoti ženskega telesa. Bogo Cerin je s svojo kamero to imenitno predstavil, S to tematiko se ukvarja že 20 let, Vodja je mednarodnega umetniškega ateljeja Foto kluba Maribor in strokovni sodelavec za fotografijo Pedagoške fakultete v Mariboru. Je mojster fotografije Slovenije in Exlence Fiap (EF1AP), Razstavo je odprla podpredsednica Foto kluba Zagreb Dubravka Juras. (Sij) utjecajem Stritara i Gregorčiča, ali je kasnije sve više prionuo pisanju epske poezije. Njegova je lirika bila ispunjena ljubavlju, domolju-blju, te sumnji do vjere i osječajima do prirode. Zbog toga je dolazio u sukob sa katoličkim vje-rovanjem te bio prijevremeno umirovljen, ali je KULTURNA OBZORJA NAŠE ZDRAVJE SADJE IN ZELENJAVA 4. GOSTIČEVI DNEVI TJ Gradskoj knjižnici "Ivan Goran Kovačič" sa nizom manifestacija obiiježeni su "Dani slovenske knjige". 2. studenog lani predstavili su se članovi literarnog kluba "Dragotin Kette" iz Novog Mesta: Klavdija Kotar, Fran Umek i Sanja Azumerič. 6. studenog gostovali su u Kar-lovcu pjesnikinja Meta Kušer i etnolog i povjesničar Damjan J.Ovscc i predstavnice Knjižnice "Miran Jarc" iz Novog mesta sa kojom Knjižnica iz Karlovca več godinama organizira "Dane slovenske knjige". Uz to upriličena je izložba najnovijib naslova slovenskih knjiga koje su kupljene donacijom Ministarstva kulture Republike Slovenije. (N.E.) Svečane prireditve v spomin tenorju Josipu Gostiču (1900 - 1963} so se začele 27. februarja v Operi HNK Zagreb z Verdijevo predstavo Simon Boccanegra. 2. marca je bila v cerkvi Marijinega rojstva na Homcu spominska sveta maša, ki jo je daroval ljubljanski škof msgr. Jožef Kvas ob sodelovanju slovenskega komornega zbora pod vodstvom dr. Mirka Cudermana. Isto popoldne je bil v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah svečani koncert opernih solistov Opere HNK Zagreb in Opere in baleta SNG Ljubljana. Solisti so bili Sofia Ahmed, Galia Gorčeva, Mirjana Kalin, Saša Ivaci, Marko Kobat, Zoran Potočan in Tvrtko Stipič. 8. marca je bila v SNG Ljubljana premiera koncertne izvedbe opere G. Verdija Luisa Miller. Posebno svečan je bil gala koncert opernih solistov iz Zagreba in Ljubljane v zagrebškem HNK 9. marca, ob spremljavi orkestra pod dirigentsko taktirko Zorana Juraniča. Nastopili so Sofia Ahmed, Zdenka Gorenc, Adela Colac Rilovič, Rebeka Radovan, Luciano Batinič, Saša Čano, Saša Ivaci, Jure Kušar, Slavko Saviuick in Tvrtko Stipič. Vsi solisti so še enkrat nastopili na gala koncertu v Operi in baletu SNG Ljubljana ob spremljavi matičnega orkestra pod dirigentskim vodstvom Igorja Švare. Polona Jurinič DANI SLOVENSKE KNJIGE V si vemo, da sta sadje in zelenjava potrebna našemu telesu in našemu zdravju. No, ppgosto pa napačno razlikujemo sadje od zelenjave. Po biološki definiciji je sadje plod, ki nastaja iz reproduktivnih organov rastline. To pomeni iz plodnice cveta ali semenja. Pri zelenjavi pa rastlinski del ne sodeluje v reprodukciji na spolni način, oziroma ne vsebuje seme. Po tej definiciji pridemo do sklepa, da so paradižnik, krompir in kikiriki sadje, a ne zelenjava. Plodovi vsebujejo seme in jedilni del. Jedilni del je lahko suh ali sočen. Zato plodove delimo na suhe in sočne. Po navadi sočne plodove imenujemo sadje. Tukaj bi lahko uvrstili kivi, banano, limono, pomarančo, breskev, slivo, malino, pa tudi kumarico, paradižnik, datelj-ne, olive, ki jih po navadi štejemo med zelenjavo. Pravzaprav je težko povleči mejo med sadjem in zelenjavo, saj na primer med kumarico in kivijem ni biološke razlike. Sadje in zelenjava so živila, ki se odlikujejo z bogastvom mineralnih sestavin in vitaminov, vsebujejo veliko vode in drugih hranljivih snovi, kot so encimi, organske antokiani... Največ mineralov in suho sadje, alovje najbolj značilen kalij, ki gaje mnogih vrstah sadja celo 30 do 60 odstotkov skupne količine mineralov. Sadje vsebuje tudi kalcij, fosfor in magnezij. Med vitamini je najbolj znan vitamin C. Največ gaje v podkožnici in pod njo. Drugi pomemben vitamin je ko-rotin (provitamin A}, ki ga je največ v ananasu, breskvi in lubenici (buči). Z vitaminom C je najbolj bogat kivi, z vitaminom B pa banane. Kar se tiče mineralov ni velike razlike med sadjem in zelenjavo. Zelenjava je le boljši vir vitaminov od sadja. Tako so na primer s pro-vitaminom A bogati korenček, špinača, peteršilj, z vitaminom D pa paprika in ohrovt. VPLIV SADJA IN ZELENJAVE NA ZDRAVLJE Sadje in zelenjava vsebujeta številne snovi, ki vplivajo na naše zdravje, imenujejo pa se fitokemikalije. Naj naštejem le nekaj primerov: grozdje, jagode, črni ribez in maline vsebujejo elagično kislino, ki zmanjšuje pojavo raka in količino holesterola. Citrusi kot so limona, pomaranča, mandarina vsebujejo monoter-pen, ki deluje kot antioksidant, vplivajo tudi na rizik pojave raka kože in dojke. Lupine hruške in jabolka ter čebule vsebujejo kvercetin, ki ima prav tako antikarcenogeno delovanje. Zeleno, rumeno in oranžno sadje in zelenjava vsebujemo karaten, ki deluje proti bolezni koronarnih arterij, raku pljuč in dojk, ter pozitivno vpliva tudi na imuniteto starejših oseb, Lubenica, grenivka in paradižnik vsebujejo likopen, ki zmanjšuje pojavo raka prostate, in rizik pojave kardiovaskularnih bolezni. Soja in orehi vsebujejo lino-lensko kislino, ki deluje proti vnetju in pospešuje imuniteto. Zelje, špitiača, brokoli imajo indol. ki zmanjšuje pojavo hormonsko odvisnega raka, ter ovira rast nih celic. Vesna Gosta NASE ZDRAVJE lofoMBVI ARTROZA - NAJČEŠČA ZGLOBNA BOLEST STARIJE POPULACIJE .Artroza je degenerativno oboljenje zglobova i glavna karakteristika te bolesti je njezin lokalni karakter jer se obično iokaltzira na jednom ili nekoliko zglobova na kojima dovodi do funkcionalnih smetnji i odgo-varajučih bofova. Obično je to oboljenje zrelije životne dobi, ali to ne is-ključuje nastanak te bolesti i u mladeg čovjeka, najčešče zbog meha-ničkog opterečenja. Artrozaje najčešča zglobna bolest od koje boluje 50% svjetske populacije iznad 60. godine života. U svakom tkivu ljudskog organizma do!a-zi vremenom do strukturnih promjena zbog starenja samog tkiva i odražava se stnanjenom otpornošču dotičnog tkiva. Razumljivo je da če ta-kvo tkivo slabije reagirati na zahtjeve koji se stavljaju na dotični zglob i tako funkcionalna opterečenja postaju patološka te dovode do kliničke manifestacije degenerativnog oboljenja - artroze. Degenerativnepromje-ne počinju na hrskavici zgloba koja starenjem gubi tekučinu, postaje tanja, smanjuje se njezina elastičnost i površina postaje hrapava. Zbog dje-lovanja mehaničkih faktora sila na njoj nastaju oštečenja i tako nastaje degeneracija zglobne hrskavice. Reagira i lokalna kost kao biološko aktivno tkivo sa pojačanim otvrdnučem (sklerozacijom) te se na vanjskim stranama zglobne površine javljaju koštani izdanci - osteofiti. Uzrok artroze nije poznat. Drži se da konstitucija ima važnu ulogu u razvitku tog oboljenja, a očituje se slabošču vezivnog tkiva. Postoji niz teorija koje pomoču hormonskih, melabo-ličkih i vaskularnib faktora nastoje dokazati nastanak tog oboljenja. A najčešči faktori koji dovode do sekundarnog razvitka artroze su ^genitalna anomalije (displazije ili luksacije kukova), deformacija stopala (spuštena stopala), razne traume (prijelomi, iščašenja, istegnuča), sumaci-je mikrotrauma uz stalno op-terečenje pojedinih zglobova i prekomjema težina tijela. Da-kle za normalnu funkciju zglobova potrebno je intaktno hrskavično tkivo za očuva-nom inervacijom, a s druge strane zaštičeno od opterečenja i mehaničkih inzulta. UkoSiko dolazi do smetnji u bilo kojoj kanci ovog kinetičkog lanca, nastaje pogodno tlo za razvitak artroze zgloba. Artroza se javlja najčešče izmedu 40. i 60. godine života u oba spola, možda nešto više kod žena. Klinički se bolest manifestira umorom, boli, ukočenosti, deformacijofn, odnosno zadebljanjem i oštečenom funkeijom zgloba. Bol je najčešči znak artroze i bolesnik ju opisuje kao tupu ili pod-muklu. U početnom stadiju bolovi se javljaju obično samo kod opterečenja zgloba, a smanjuju se za vrijeme mirovanja. Vrlo često su bolovi najjači ujutro nakon ustajanja te nestaju poslije razgibavanja zglobova. Intenzitet bolova mijenja se pod utjecajem raznih fizikalnih i psihogenih faktora i jači su kod jačeg opterečenja zgloba, umora, traume i meteoro- loških promjena. Uz bolove se u površnije položenim zglobovima (npr. koljeno) javlja krepitacija (škripanje) i taj zvučni fenomen često dovodi bolesnika liječniku. Katkada može doči i do otoka zgloba i do izljeva najčešče nakon neke traume artrotički zahvačenog zgloba. Kod duljeg trajanja bolesti dolazi i do atrofije okolnih mišica i ograničene funkcije zgloba. Artroze se mogu lokalizirati na svim zglobovima pokretnog sus-tava, ali su nešto češče na kuku, koljenu i na malim zglobovima prstiju šake. ARTROZA KUKA nastaje najčešče izmedu 50. i 60. godine života. Obično se javlja na jednom kuku, ali to ne iskljnčuje bilateralni razvitak. Bolest počinje postopno i prvi simptom je umor, bol, otežan hod i sma-njenje snage u donjem ekstremitetu. Umor i duže hodanje pojačavaju bolove, a ležanje ih smanjuje. Bolesnik osječa jaču bol i ukočenost u počet-ku opterečenja dok se ne razgiba. Rjede i u toku odmaranja bol može biti jaka. Bol se iz kuka može projicirati i u križa, preponu, natkoljenicu i koljeno. S vremenom se smanjuje opseg pokreta u kuku i progresijom bolesti može doči do potpune nepokretljivosti zgloba. Bolesnik ima po-teškoče kod hoda, obuvanja, šepa, a ti kasnijoj fazi treba mu pomoč šta-pa. ARTROZA KOLJENA je najčešče degenerativno oboljenje zgloba. I tu je početak bolesti obično lagan i neprimjetan, bolovi se javljaju kod duljeg hoda ili pojedinih nezgodnih kretnji. Pri mirovanju bolovi obično prestaju i pojačavaju se kod sjedenja i ustajanja, kod silaženja niz stepe-nice i pri hodu nizbrdo. Ujutro pri ustajanju je koljeno obično ukočeno te je potrebno izvjesno vrijeme da ta ukočenost nestane. U uznapredovaiom stadiju dolazi do funkcionalnih smetnji i atrofije okolne muskulature (npr. kvadncepsa). ARTROZA PRSTIJU može se lokalizirati na svim malim zglobovima, ali je najčešča na distalnim (krajnjim) zglobovima poznata pod imenom Heberdenova artroza. Cešča je u žena i javlja se izmedu 40. i 60. godine života. Nakon neodredenih pojedinih simptoma, kao što je trnjenje prstiju, osječaj mravinjenja i smanjenja osjetljviost javljaju se malo lokalne otekline uz laganu ukočenost, koja kod razgibavnja nestaje. U počet-ku može doči i do laganog cr-venila te pojavljivanja čvo-riča na obje strane zgloba ko-ju su bolni dok rastu, a kada narastu na odredenu veličinu postaju bezboki. Liječenje artroze treba prilagoditi bolesniku, odnosno ar-trozi zahvačcnog zgloba i u pravilu obuhvača opče mjere, medikamentno i funkcionalno liječenje, edukaciju bolesnika, a u krajnjim slučajevima kirurško liječenje. Od medikamentne terapije preporučuju se analgetici, nesteroidni antireumatici i zadnjih godina hondroprotektivni lijekovi koji štite hiskavicu od propadanja. Funkcionalna terapija obuhvača različite postopke fizikalne terapije i kineziterapije u obliku statičkih i dinamičkih vježbi. Edukacija bolesnika je vrlo važna u liječenju artroze. Bolesnik mora poznavati svoju bolest i njezinu narav te treba prihvatiti i preventivne mjere ( korigirati statike anomalije, smanjiti prekomjernu tjelesnu težinu te provoditi naučene vježbe i kod kuče). Prim. Dr. Alma Butia-Car ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU RWJUlViaV« USTVARJALNICA IZTOK PUC -SIN DVEH DOMOVIN Rokometaš Iztok Puc je edini Slovenec, ki je za Hrvaško osvojil zlato olimpijsko medaljo. Zato je tudi velik hrvaški športnik. Zgodilo se je na Olimpijskih igrah leta 1996 v Atlanti. Puc je tedaj nastopal za hrvaške klube in v glavnem živel na Hrvaškem. Zato smo ga upravičeno doživljali kot svojega. Tu seje tudi poročil. Njegova žena je hči slavnega rokome-taša Hrvoja Horvata-Cvebe iz Bjelovarja. Redko se primeri, da ima ena družina kar dva osvajalca zlate olimpijske medalje. "Cveba" Horvat sije svojo priboril leta 1972 v Muenchenu, kot kapetan jugoslovanske reprezentance. Tedaj je ro-kometaše vodil še en hrvaški Slovenec, naš velik prijatelj in krasen človek Ivan Janez Snoj, zagrebški profesor telesne kulture, rokometni strokovnjak in strateg svetovnega slovesa. Iztok Puc sije svoje zlato izboril v dresu samostojne in neodvisne Republike Hrvaške. Oba dogodka zgodovinsko povezuje 24 let velikih sprememb in dramatičnih dogodkov v obeh nekdanjih jugoslovanskih republikah, ki sta zdaj neodvisni državi. Iztok Puc je postal prepoznaven še kot rokometaš v Bor cu iz Ba-njaluke. Pozneje je prišel v Zagreb in postal slaven. Visok, postaven, z uničujočim udarcem je bil Iztok prava "slovenska mina", kot gaje je leta 2000 imenoval reški Novi list Za Hrvaško je osvojil srebro na svetovnem prvenstvu na Islandiji, nato pa še olimpijsko zlato v ZDA. Bilje eden najboljših levih zunanjih strelcev na svetu. Znal je prevzeti odgovornost, spodbuditi moštvo in s svojo igro narekovati tempo. Znal pa je tudi prehitro zaigrati kakšno žogo. Bilje sijajen in nepredvidljiv. Soigralci so ga izjemno spoštovali. Imel je vse vrline pravega vodje. Zdaj 37-letni Iztok vnovič živi v Sloveniji, v Zagrebu pa ima v okviru trgovine Merkator manjši poslovni prostor, tako daje še vedno življenjska povezan z Zagrebom in Hrvaško. Na nedavnem svetovnem prvenstvu na Portugalskem je najprej navijal za reprezentanco Slovenije, ki je osvojila 9. mesto in se bo morala še uigravati za sodelovanje na Olimpijskih igrah v Atenah leta 2004. Ko so Slovenci izpadli, seje Puc preselil v tabor hrvaških navijačev, med hrvaške igralce, o katerih je prav tako govoril kot o "svojih" in "naših". Z vsem srcem je bil s hrvaškimi rokometaši, vse do njihove osvojitve naslova svetovnih prvakov. Upravičeno je mogoče reči, da ima rokometaš Iztok Puc dve domovini. Slovenijo, kjer seje rodil, in Hrvaško, na katero ga vežejo šporl, družina, posel in številni prijatelji. Iztok Puc je za zdaj prvi in edini Slovenec, hrvaški olimpijski zmagovalec. Zato bo vsekakor zapisan v zgodovino obeh narodov. Olga Šikovec-Luncer Klara Zel: SMUČANJE Konec januaija je na mariborskem Pohorju potekala 39. Zlata lisica. Na tribunah in okoli steze se je zbralo precej ljudi, nedeljski slalom pa si je ogledalo celo dvajset tisoč ljudi. Večinoma so bili to hrvaški navijači Jamce Kostelič. Na koncu je v obeh preizkušnjah zmagala Svedinja Paersonova.V veleslalomu je bila Tina Maze sedma, v slalomu pa Janica Kostelič druga. košarka Ljubljana je aprila gostila zaključni turnir četverice Goodyear li- ge. Poleg Union Olimpije je v končnici sodeloval tudi Zadar. V prekrasnem vzdušju, ki so ga pripravili zadarski navijači, so košar-kaši Zadra z zmago nad izraelskim Maccabijem presenetljiva osvojili pokal. Poleg teh dveh dogodkov morama poudariti še veliko zmago hrvaških rokometašev na Svetovnem prvenstvu na Portugalskem in tudi zmagoslavje rokometašic ljubljanskega Krima v Ligi prvakinj v domači dvorani na Kodeljevu. Rok Jurinii Davno, davno je to bilo. Ko Pflichtjahr se je služilo! Bil je to vojne čas, Strašno bilo je za nas, Ko Hitlerje pridrsel In komando je prevzel. Cel' svet hotel je imeti. Težko je bilo preživeti. Nikdo ni mogel bit' vesel, Ker svobodo nam je vzel. Deklice štiri smo morale iti In svoj dragi dom zapustiti. Najmlajša sem bila med njimi. Zato težji so tudi spomini. Bila sem stara 13 let, Ko rajžala sem v svet. Med tuje nepoznane ljudi Težko je to vse opisati. Vem, da sonce je sijalo, Al' srce mi se ni smejalo. V Avstriji St. Poellan kraj. Še se spomnim nazaj Na tiste žalostne dni. Ki hvala Bogu več jih ni. Kolikokrat sem solze lila, To ne bom nigdar pozabila. V žalosti sem klicala mamo, Želela sem da je z mano, V tihi temni in dolgi noči In vsaki bodoči poti. Vem, ko pisma sem pisala In zraven britko se jokala. Ni pesmi nisem pela. Ki toliko sem želela. Ni ptica ni žvrgolela, Ki na vejici je sedela. Marsikaj sem preživela In tudi vse pretrpela. Nisem bila pa edina. To ve moja domovina In celi ta božji svet Ki od Hitlera bil je ujet. Vse to se je zgodilo 1944 napisala I. 2002 Tepeš Terezija: JABUKE Slovenija je poznata Jabukama je bogata. Jučer sam išla preko meje Na rodendansko slavlje Posjetiti stare prijatelje, Poželjeti im sreču i zdravlje. Lijepe sam im dare darovala Na rastanku jabuke mi Slovenka dala. Baš su svjeie, nedavno ubrane Crvene i žute, a neke zelene Razveselile i» odmah mene. Kada mi je košaricu dala, Ushičenoja sam rekla "Hvala" Ne imadoh riječi zato Što mi je od srca dato. Radosno sam kuči donijela to darilo, Ali, čujte, što se meni tu noč snilo: Sanjala o školi gdje sani nekoč predavala I u snu sam tamo otrčala. Tu košani s jabukama Stavila u hodnik pred vrata, Poslije. posla ne dodoh tamo. Ali prazna košarica samo. Nišam cula ni graju ni viku Niti gužvu po hodniku. Što če reči sad Slovenka meni, Jer od daka baš smo prevareni. Dok zvono za odmor još zvoni, Sve jabuke pojeli su oni. Košaru bez jabuka ponijeti ču A nijedne ni kušati neču. Probudila se i gle! U hodnihi same Nedirnute, sočne jabuke me mame. Prilazi mi tada šogorica: "Divno voče, ostavi mi par komada", Dolazi mi susjedica: "Barem jednu pojeta bih rada". Redaju se moje znane. Na jabuke sve pozvane: Ljubica i Nina Silva, Milka i Marina Svaka uze pet, šest - dosta I na kraju košarica prazna osta "Blago tebi", svaka meni veli kad ti imaš prijatelje u deželi. NE POZABIMO SLOVENSKI JEDI ZA VSAKOGAR NEKAJ Ko je hladila in snežna zima mimo, so za nami tudi težke in mastne jedi. Organizem potrebuje vitamine in živila, ki so lahko prebavljiva. Takšne so številne pomladne rastline. Regrat je poln vitaminov in železa. Zelo zdrav in najboljši je surov, pripravljen kot solata z raznimi dodatki. Regratova solata z orehi: opran in narezan regrat posujemo s prepraženimi orehi (lahko tudi z lešniki ali pinjolami), dodamo olivno olje, jabolčni kis in premešamo. Zelo zdrava in zdravilna je mlada kopriva, ki raste povsod. Pripravimo jo v juhi, špinači ali kako drugače. Napitek proti slabokrvnosti: šopek kopriv kuhamo 15 minut v litru vode. Ohlajeno precedimo in pijemo mesec dni po majhen kozarček na dan. RUMOV LONEC ALI RUMOV KOZAREC Rumov lonec začnemo vlagati že pomladi, sproti tako kot sadje zori. Vsakokrat vložimo po približno pol kilograma sadja in ravno toliko sladkorja. Sadje mora biti zdravo in sveže. Zal ¡jemo z rumom ali močnim žganjem, tako da je sadje vedno pokrito s tekočino. Vsebine lonca ne mešamo. Lonec naj bo na hladnem mestu in pokrit. Če začne sadje vreti, dodamo močno žganje ali rum. Vlagati začnemo s češnjami in jagodami (najboljše so gozdne}, nadaljujemo z malinami, marelicami, breskvami (sadje kot so breskve in marelice olupimo, izkoščičimo in narežemo na koščke}. Dodamo robidnice, grozdje, olupljene in narezane hruške itd. Ko je rumov lonec poln, ga pustimo nekaj časa stati. Pred uporabo premešamo. Izvrsten je kot kompot in odličen za uporabo slaščic. Ivanka Nikčevič Alfonz Ptííilin DROBTINICE IZ FILATELIIE 21 • januarja so izšle prve štiri znamke iz programa letošnjega leta in sicer: Noša iz slovenske Istre, Ferdinand Avguštin Haller pl.Hallerstein, Alfonz Paulin in voščilna znamka ljubezen. Noša iz slovenske Istre je prikazana na znamki z vrednostno označbo A, za katero je prof. dr. Janez Bogataj zapisal, da omenitev oblačilnega videza v slovenski Istri zasledimo pri številnih kronistih, popotnikih in zapisovalcih. Nošo iz okolice Socerba je opisal že Janez Vajkard Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske leta 1689. Ferdinand Avguštin Haller pl. Hat-lerstein, sin barona Janeza Ferdinanda Hallersteina, gospodarja Ravbaijevega gradu v Mengšu in baronice Marije Suzane Elizabete Erberg, se je rodil v Ljubljani 27. avgusta 1703. Z osemnajstimi leti je stopil k jezuitom na Dunaju in se je kot misionar septembra 1739 izkrcal na Kitajskem, kjer je ostal vse do smrti 1774. Štiri leta po prihodu na Kitajsko je bil imenovan za predsednika matematičnega i astronomskega kolegija carskega dvora v Pekingu ter mandarina šeste stopnje. Leta 1745 je postal predstojnik japonske jezuitske province, leto kasneje pa je napredoval v predsednika astro-nomsko-matematičnega kolegija in mandarina pete, pozneje tretje stopnje. Na kolegiju mu je bil nadrejen le mandžurski princ. Izdelal je zemljevide delov kitajskega carstva, organiziral je astronomske meritve v različnih krajih obsežnega carstva, razvil je nov postopek za izračunavanje najmanjše razdalje med dvema astronomskima objektoma, merjene z izpopolnjenim mikrometrom. Prištevamo ga k najpomembnejšim kranjskim znanstvenikom. Svoja astronomska spoznanja je zbral v delu Observationes astronomicae, čigar naslovnico lahko vidimo na znamki. Ker njegov portret ni znanje na znamki sekstant, ki so ga takrat uporabljali na pekinškem dvoru. Alfonz Paulin se je rodil pred 150 leti v Leskovcu pri Krškem, Šolal seje v Ljubljani in Novem mestu, na filozofski fakulteti v Gradcu pa si je kot glavni predmet izbral prirodopis in leta 1878 opravil državni izpit. Od leta 1880 do 1910 je poučeval na srednjih šolah, tri leta je honorarno predaval sistematsko botaniko na ljubljanski univerzi. Leta 1886 je postal vodja botaničnega vrta v Ljubljani in to funkcijo je opravljal kar 45 let. Prevzel je zanemarjen vrt, ki ga je že v nekaj letih povzdignil na raven drugih evropskih botaničnih vrtov. Veljal je za vodilnega raziskovalca flore Kranjske. Na znamki je poleg portreta naslovnica njegovega najobsežnejšega in najpomembnejšega znanstvenega dela. herbarijska zbirka Flora exiccata Carniolica (posušena kranjska flora, 1901-36). Napisal je prvi izvirni botanični učbenik in si prizadeval tudi za ohranitev naravne dediščine. Bil je častni član Muzejskega društva za Kranjsko ter dopisni član Akademije znanosti in umetnosti. Na voščilni znamki Ljubezen je prikazano srce, ki je že od davnih časov veljalo za najpomembnejši organ človeškega teiesa, Že zdavnaj so ugotovili, da nenehno bije, da vsako vzburjenje spremeni moč in ritem utripa, prenehanje njegovega bilja pa pomeni smrt. Srcu pripisujemo različna čustva, največkrat pa z njegovo sliko zaznamujemo in označujemo ljubezen. Zato je jasno, kakšnim voščilom je namenjena v času, ko se pri nas ptički ženijo, pa naj bo to uvoženo valentinovo ali domače gregorjevo. Znamka ima, poleg neobičajne oblike, še eno posebnost. Če jo malo podrgnete, bo zadišala. Povzeto iz Biltena 44 pošte Slovenije. Marijan Horn (ŠPARGLJI, ŠPA-ROGE) Beluši (šparglji, šparoge) vsebujejo nadpovprečno veliko mineralov, eteričnih olj in vitaminov, zato so tudi zdravilni in veljajo za prvovrstno delikateso. Že stari Rimljani so jih gojili v vrtovih ne samo radi zdravja, ampak tudi kot izvrstno jed. Reveži si jih niso mogli privoščiti. Beluši so najboljši sveži. Zaviti v vlažno krpo v hladilniku zdržijo nekaj dni. Šparglje pripravljamo na 101 način: v juhah, omakah, rižotah, solatah, z majonezo, ocvrte, kot palačinke ali nadeve za meso... Priprava: Šparglje operemo in olupimo (zelenih ni treba lupiti), trde konce stebel odrežemo. Če skuhamo lupine in odrezane koščke, dobimo aromaticen zavretek ali jušno osnovo. Šparglje kuhamo v slanem kropu, za izboljšanje okusa dodamo ščepec sladkorja in košček masla. Najlepše se skuhajo v ozkem visokem loncu; stebla se skuhajo v vodi, glavice pa v sopari. Če jih povežemo v šopke, jih lažje vzamemo iz vode. Čas kuhanja je odvisen od debeline stebel. Bele kuhamo 15-20 minut, zelene 5-10 minut,. Gratimrani beluši Potrebujemo: 1 kg belušev, 250 g kisle smetane, 4 žlice jušne osnove, 2 rumenjaka, 100 g naribanega sira ementalca, poper, malo drobnjaka (vlasac) Omaka: kislo smetano pomešano z juho, primešamo rumenjake, dodamo pol sira in poper, temeljito zmešamo in prelijemo po šparogah. Kuhane in odcejene beluše zložimo v posodo za na-rastke, prelijemo z DmakD, pohesemo s preostalim sirom in pečemo na 200 stopinjah 8-10 minut. Na koncu potresemo s sesekljanim drobnja-kom. SESEEw MLADINSKI KOTIČEK NEKAJ METEOROLOŠKIH NAPOVEDI Januar - Prosinec Če v januarju ni snega, zato šele april ga da. Če bo prosinca mokrilo, bo polje in grozdje rodilo. Februar - Svečan Matija led razbija, če ga ni, ga naredi. (24. april) Če svetega Petra stol mrazi, zima dolgo še trpi. (22, april) Marec - Sušeč Kar marca zeleni, se rado posuši! Če na 40 mučenikov ni lepo, še 40 dni ne bo! (¡0. marec) April - Maii traven Več ko ima leto dni, se v aprilu vreme spremeni! Če na malega travna grmi, slane se kmet boji. Če je na Jutja lepo, vina dosti bo (24. april) Maj - Veliki traven Če je majnika lepo, je dobro za kruh in seno! Če Zofija zemlje ne pokropi, vreme poleti prida ni! {15. maj) Junij - Rožnik Rožnika mrzlo deževje slabo za vino in panje. Do kresa suknjo slači, potem pa jo za sabo vlači! Izbrala Ivanka Nikčevič ) ^ Veselo srce je pol zdravja. iJJSjSr, Jvtfor hoče da ga drugi spoštujejo, naj saingelbe spoštuje. Denar železna vrata prebija. Boljše je: drži ga, kakor pa lovi ga. Dokler prosi, -lata tista nosi, kadar pa vrača, hrbet obrača. Roka roko umije, obedve pa lice. Dobremu vinu ni treba kazala. Krivičen vinar deset pravični/t po. Veliko skerbi - glavo beli. (Malo berilo za permšolcQ0\ Izbrala Cvetka Matko DOŽIVETJE SLOVENSTVA OD KOD SVA? Naj začneva s pripovedjo o najini slovenski družini od sredine 19. stoletja. Nekoč sta živela najin prapranono Franc Gu-Itč, ki se je rodil v Skopem-Dutavlje v župi Sv. Mihaela, in najina prapranona Elizabeta Cuš iz Sedla pri Begunjah. Zelo sta se imela rada in sta dobila dva fanta Gvi-dona in Rudolfa, kasneje pa še dve punčki Meri in Zoro. Najin pranono Gvidon je bil rojen leta 1886 v Trstu in ko je to mesto pripadlo Italiji seje preselil v Ljubljano. Leta 1921 je napisal prvo slovensko strokovno knjigo s strojarskega področja, nato pa še 18 strokovnih knjig. Prijavil je celo dva patenta. Bil je ta pravi "cool tip"in je dandanes uvrščen v slovensko enciklopedijo. Veste, kako dolgo je živel? 96 let!! Na drugi strani, tudi v Trstu, na Barko-lah, seje leta 1858 rodil najin drugi prapranono Josip Pertot. Bilje slovenski na-dučitelj v Bazovici in Trstu. Veliko je sodeloval pri ohranjanju slovenskega rodu. Ustanovil je Strokovno tržaško učiteljsko društvo, Gospodarsko društvo in Slovensko pevsko društvo "Lipa", kjer je bil pe-vovodja. Leta 1860 se je v Trepčah pri Bazovici rodila njegova ljuba žena Ana Štrukelj. Imela sta osem otrok in vse so bile punce: lika, Zorka, Milka, Mimi, Stana, Nada, Anica in Vera. Najina pranona je bila Stana Pertot, rojena leta 1893, tudi v Bazovici. Bilaje zavedena Slovenka in borila se je za slovenske pravice v Trstu. Stana in Gvidon sta se tako poročila in dobila dva otroka: Uroša in najinega, še živečega nonota Miloša, ki seje rodil v Ljubljani in je zbral vse te podatke o najini slovenski družini. Ko je bil leta 1955 na Hvaru, je tam spoznal najino lepo nono Ivanko. Srečno sta se zaij ubila in kmalu poročila. Rodila sta se Ivan, najin stric, in seveda najin dolgočasni oče Borut. Morda mami Mirjana ni bila dolgočasna, ko je bila mlada, ampak v skupnem življenju z najinim očetom mu je tudi ona postala podobna. In tako sva na svet prišla midva, Matija in Andreja. DROBTINICE IZ SEDANJEGA ŽIVLJENJA!! Po moški strani svoje Gulič-družine poznava družino Šalamun iz Kopra. Ena zelo talentirana družina!!! Dr. Šalamun kjub temu, da ima več kot osemdeset let, še vedno plazi po hribih. Andraž je znan slovenski slikar. Tomaž je znan slovenski pesnik, ki je dobil Prešernovo nagrado. Nama je on posebej zanimiv, saj so njegove pesmi kratke in jasne. Preberite najbolj zanimive: Ime : Tomaž Brejc Kitajec: Videl sem Kitajca - strašen je Kitajec. Svetujeva vsem obokom, ki se morajo za šolo naučiti eno pesem na pamet, da si izberejo eno od teh. Prosim, da naju o reakciji učiteljice obvezno obvestite!! Po drugi, ženski črti družine Pertot, smo ponosni na tretje srečanje vseh potomcev naše velike "family". Prvo je bilo pred petnajstimi leti v Splitu, drugo, pred desetimi leti v Zagrebu, tretje pa bo maja v Gorskem kotarju. Midva sva sicer že peta generacija po Josipu in Ani Pertot. Zamislite si: onadva sta rojena pred stopetde-selimi leti!! Kot sva že povedala, sta imela osem hčerk, tako da nas je zdaj več kot 80 potomcev. Najin nono bo na srečanju najstarejši, Našo družino je moč uajti v Ljubljani, Mariboru, Kopru, Trstu, Zagrebu, Omišlju, Splitu, Beogradu in celo v Ameriki. Nekateri se bodo tokrat celo prvič spoznali. Prva in druga generacija, ki nas gledata z neba, bosta zagotovo več kot srečni, To bo zelo lepo doživetje. PRIHODNOST? Vsaka oseba odkriva ljubezen do svojega naroda in za to se je treba potruditi. Nama, ki živiva zunaj slovenskih meja, je to še toliko težje. Zato obstaja "Slovenski dom" in "Odmev" in ta članek in... Do naslednjega prispevka vas prisrčno pozdravljava. Andreja in Matija Gttlič, 12 tn 15 let. NOVI ODMEV ST. 19 ISSN 1331 - 548X ALI STE VEDELI... ... da seje leta 1877 v Ljubljani rodil Ljudevit (Ludvik) Dostal. pedagog, rojen v družini, ki se je stoletje prej iz Moravske doselila v Ljubljano. Stopil je v jezuitski red. Od leta 1910 je bil ravnatelj in profesor v Nadškofijski bogoslovnici v Sarajevu, od leta 1913 poglavar jezuitske pokrajine imenovane Hrvaška misija. Od leta 1922 je deloval v Zagrebu kot ravnatelj Jezuiti kolegija, ravnatelj Marijinih kongregacij in duhovnik v semenišču na Šalati. Ustanovi! je časopis Vjesnik Marijinih kongregacij. ... da seje leta 1900 v Kočevju rodil Rudolf Ganslmayer, veterinar in farmakolog, univerzitetni profesor. Bil je docent in predstojnik Zavoda za farmakologijo v Zagrebu ter prvi predsednik Zavoda za farmakologijo in toksikologijo na Veterinarski fakulteti v Zagrebu. .... da je v zagrebškem semenišču sv. Josipa obiskoval gimnazijo in študiral filozofijo kronik Ambrozije Gabler. Rodil seje leta 1709 v Bistrici. V jezuitski red je vstopil leta 1729 na Dunaju. Za časa službovanja v Osijeku je upravljal z Marijinim svetiščem v Aljamšu, o katerem je napisal tudi zgodovino in kroniko. Največji del tretjeg dela knjige Catalogus grata-rum et beneficioram vsebuje popis čudežnih ozdravitev po Marijinem zagovoru. ... da seje leta 1904 v Goričaku pri Ptuju rodil Maks Furijan, dramski igralec. Mizarske obrti se je izučil v Mariboru, hkrati pa je amatersko nastopal v gledališču Katoliškega prosvetnega društva. Obiskoval je tudi igralsko šolo. Do leta 1936 je nastopal v mariborskem Slovenskem narodnem gledališču, od tam pa odšel v osješki HNK. Od leta 1941 je deloval v Zagrebu, Kasneje je igral in režiral v nemškem amaterskem gledališču Deutsche Buehne, od leta 1947 pa do upokojitve je deloval v ljubljanskem gledališču in redno nastopal na Dubrovniških poletnih igTah. Nastopal je na radiu, televiziji in filmu. Od leta 1955 do 1978 je predaval na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Polona Jurinic VELIKA AKCIJA U UPNJU U UPI ZAGREB DO RASPRODAJE EKSPONATA ZBOG PREUREOENJA SALONA 50% POPUSTA DODATNIH 10% POPUSTA DODATNIH 5% POPUSTA DODATNIH 10% POPUSTA DODATNIH 7,5% POPUSTA DODATNIH 7,5% POPUSTA SALON ZAGREB, Avenija Dubrovnik 15 (ZV) Tel: 01/6521 131, lax: 01/6527 221 E-mail: lipa-namiestai.hr SALON VARAZDIN, Zagrebačka 47 Tel: 042/301 550, 042/301 551 fax: 042/301 552 www.iipa.si Novi odmev izdaja KuHurao-prosvetno društva Slovenski dom iz Zagreba s pomočjo Ureda za nacionalne manjine Republike Hrvatske in Ministrstva /jkulturo Republike Slovenije. Za izdajatelja: Darko Šonc. Urednik: Silvu) Jerman. Uredništvo: Miroslava Maria Bahun, Marijan Horn, Polona Jurinič, Ivica Kunej, Cvetka Matko, Franc Strašek, Darko Šonc, Peter Žerjavic. Pregled, priprava in oprema besedil: Tanja Bernard in llinka Todorovski. Oblikovanje in prelom: Ljndevif Gaj. Tisk; FS d.o.D., Hrvatske bratske zajednice b.b., Zagreb. Izhaja občasno v slovenskem in hrvaškem jeziku Naklada: 750 izvodov. Naslov uredništva: Kulturno-prosvetnt» društvo Slovenski dom, Masarykova 13/1» 10000 Zagreb, telefon/telefaks: 4855 171, e-mail: slovenski-dom@zg.tel.hr; litpp'/slovcnci.hr KUHINJE ostale iz našes proizvodnog programa BLAGOVAONICE: Biti, Victory BLAGOVAONICE: Río, Cinema STOLOV! ISTOUCE: KUHINJE: Diva - bijela i bež Linea-plava INatura, Cinema, Star - tresnja U VREMENU ob ¿0.5. DO 3CL 6.2003: PRODAJNA AKCIJA -KUHINJE: Natura, Venecija, Diva, Praktika —