N GLASNIK
GLASILO DELAVCEV • INDUSTRIJSKEGA MONTAŽNEGA PODJETJA • LJUBLJANA_
NOVEMBER 1979
ŠTEVILKAH
LETO XIII.
«T POMAGALI BOMO DRUGIM IN SEBI
Akcija NNNP se je zaključila 29. in 30. septembra. Zajela je večino prebivalcev naše republike. Pokazala je, koliko in kako smo pripravljeni pomagati ob naravnih nesrečah ali v vojni. Na fotografiji: Po letalskem napadu na Trati — napadalec ni uporabil bojnih strupov. Več o akciji NNNP poročamo na straneh 3 in 4.
DELAVCI VEDNO BOLJE OBVEŠČENI
Naš Glasnik zaključuje letos trinajsto leto izhajanja. To je predzadnja številka, zato bomo o oceni letnika pisali pozneje. Razveseljivo je, da je časopis reden, da ga večina prebira in da tudi nudi določene informacije. Razveseljivo pa je tudi dejstvo, da so se pomena dobre obveščenosti naših delavcev začeli zavedati tudi v delovnih in temeljnih organizacijah. Tako redno izhajajo bilteni v DO Livar, PMI, IKO, druga številka je že izšla v Promontu, po potrebi pa ga izdajajo tudi v Kopru. Ti bilteni pomenijo dobro dopolnitev Glasnika in se vključujejo v celoten sistem informiranja v naši sestavljeni organizaciji. Jasno je, da se delavci, ki skrbijo za njihovo izhajanje, srečujejo z najrazličnejšimi težavami. Kljub temu je led prebit in lahko računamo, da bodo v določenem času vse delovne in tudi nekatere temeljne organizacije združenega dela izdajale svoje biltene. Strošek je na prvi pogled res precejšen. Ce pa gremo pogledat izgubljene ure zaradi neinformiranosti, kaj kmalu ugotovimo, da je majhen.
Kako bo informiranje napredovalo v prihodnosti, je v veliki meri odvisno tudi od dela družbenopolitičnih organizacij. Predvsem sindikat ima na področju obveščanja velike naloge. Pohvalno pa je, da so skoraj vse biltene pri nas »priklicale v življenje« ravno družbenopolitične organizacije in se tudi trudijo, da bi bili ti čimboljši. Tam, kjer so doslej na tem področju nekoliko manj naredili, pričakujemo impulz političnih organizacij in pa podporo vseh delavcev, ko bodo odločali o teh vprašanjih.	T štrus
• PREDSTAVLJAMO VAM TOZD INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA

Tokrat vam predstavljamo celjsko temeljno organizacijo Industrijska proizvodnja. Temeljna organizacija ima velike težave s prostorom, kar potrjuje tudi tale fotografija. Več o TOZD IP preberite na sred-■pil straneh Glasnika.
e NAŠA GRADBIŠČA
O gradnji tovarne sladkorja v Ormožu smo že pisali. Tokrat smo ponovno obiskali gradbišče in pripravili reportažo, Id jo lahko preberete na straneh, 6 in 7.
Na sli Id zgoraj: Cevovodi za odvajanje uporabljene vode. V ozadju je tovarna.
Dejavnost interne banke | IVI P na področju kratkoročnega plasiranja sredstev
V pričujočem sestavku bomo poizkušali podati dejavnost interne banke na področju kratkoročnega plasiranja sredstev s konkretizacijo stanja v prvih osmih mesecih letošnjega leta.
Dejavnost bi lahko razdelili na tri osnovna področja in to: depozite, kredite in eskont menic.
Depozite tvorijo trenutno prosta denarna sredstva, ki jih TOZD združijo v interni banki bodisi na vpogled, za določeno dobo ali pa z odpovednim rokom.
Kredite daje iz depozitov (kasneje bi prišli v poštev tudi iz kreditov, ki bi jih Interna banka sama najemala — pogoj registracija) in to praviloma za dobo do enega meseca.
Eskont (odkup) menic vrši od TOZD, če pa se pojavljajo viški sredstev, pa tudi od drugih OZD.
Zbor interne banke je na svoji
3.	seji dne 22. 12. 1978 sprejel naslednji sklep o višini obrestnih mer za posamezne vrste depozitov združenih sredstev in kreditov iz združenih sredstev:
1.	Obrestne mere od depozitov
1.1	Obrestna mera od
depozitov na vpogled ob vezavi najmanj 10 dni	2 %
1.2	Obrestna mera od
depozitov vezanih na 30 dni	8 %
1.3	Obrestna mera od
depozitov vezanih na 60 dni	8,5 %
1.4	Obrestna mera od depozitov vezanih na 13 mesecev 10 %
1.5	Obrestna mera od depozitov vezanih za nedoločen čas z odpovednim rokom od 15 do 29
dni	7 %
1.6	Obrestna mera od depozitov za nedoločen čas z odpovednim rokom
30 dni	7,5	%
2.	Obrestna mera v poslovanju z menicami
2.1	Pasivne obresti
2.1.1	Za eskont
menice	8	%
2.2	Aktivne obresti
2.2.1	za eskont menicečlani-
cam IB	8,5 %
2.2.2	za eskont
menice nečlanicam najmanj	10%
3.	Obrestna mera za kredite iz združenih sredstev
10%
Za ilustracijo naj navedemo kakšne obrestne mere priznava poslovna banka za depozite z odpovednim rokom:
—	od	3	do	6 mesecev	2 %
—	od	6	do	13 mesecev	3 %
—	od	13	do	24 mesecev	4 %
—	od	24	do	36 mesecev	5 %
—	preko 36 mesecev	6 %
S 1. 7. 1977 so poslovne banke
ukinile obrestovanje sredstev na vpogled (prej 2 % na leto).
Iz povedanega se vidi, da so interne obrestne mere občutno višje in da je podan ekonomski interes za združevanje prostih sredstev. Pri kratkoročnem združevanju sredstev pa ne smemo gledati samo naobresti TOZD, ki združujejo, ampak tudi na efekte, ki jih dosegamo s plasiranjem teh sredstev (kredit, eskont menic) pri drugih TOZD, ki se jih včasih sploh ne da ovrednotiti (izplačilo OD, pokrivanje primanjkljaja ob zapadlosti menic — zakonske sankcije).
Kako pomembno je to združevanje, se je pokazalo v času najhujše nelikvidnosti gospodarstva, ko smo se v aprilu in maju prvič pojavili pri LB Gospodarski banki, za kredit za OD, in smo dobili negativni odgovor.
Če ne bi imeli razvitega internega združevanja, bi velik del TOZD v tistem obdobju ostal na izplačilni dan brez sredstev za osebne dohodke.
Tabela 1 — Interni eskont menic preko združenih sredstev po mesecih 1979 v OOOdin (eskontirana vrednost menic)
Mesec					TOZD				
	INŽ.	OV	KM	KP	TlO	PAN	TEN	ISO	LSL
1	2	3	4	5	6	7	8	9	10
Januar	1.414				646		3.907		3.841
Februar	— ‘	—	293	—	—	—	—	2.350	—
Marec	—	—	—	—	—	—	739	560	2.675
April	—	—	991	3.160	2.974	—	—	1.166	3.351
Maj	—	2.952	—	—	—	—	5.692	1.758	—
Junij	—	—	—	611	—	5.177	2.705	1.305	4.483
Julij	—	—	—	—	—	4.716	5.283	2.118	—
Avgust	—	—	—	3.269	—	7.280	607	3.318	—
Skupaj	1.414	2.952	1.284	7.040	3.620	17.173	18.933	12.575	14.350
TOZD
Iz te tabele vidimo, katere TOZD se poslužujejo internega eskontiranja, ki je za te TOZD kvalitetnejše od odobrenega jim kredita in to iz dveh razlogov: — obrestna mera je manjša
— doba do zapadlosti menice je praviloma večja, kot je doba odobrenega kredita.
Ta eskont je bil izvršen praviloma pred izplačilom OD.
Tabela 2 — Pregled povprečnega stanja depozitov in kreditov iz teh depozitov po TOZD v razdobju od 1. 1. do 30.8.1979 (povprečje je računano na podlagi stanj 1., 10. in 20. v vsakem mesecu)
v OOOdin
Organizacija	Depoziti	Krediti	Razlika med depoziti in krediti
1	2	3	4
L ZIP	10.042		+ 10.042
2. Inženiring	22.745	1	1.250	+21.495
3. PB	5.420	—	+ 5.420
4. IC	62	—	+ 62
5. DS IZIP	789	—	+	789
6. DO IZIP	39.058	1.250	+37.808
7. OV	1.333	6.420	- 5.087
8. M Koper	9.292 2	500	+ 8.792
9. MK	2.126	7.238	- 5.112
10. DS PROMONT	396	—	396
11. DO PROMONT	13.147	14.158	- 1.011
12. KP	167	978	- 811
13. TIO	—	5.000	- 5.000
14. PAN	—	8.535	- 8.535
15. DS KLIMAT	12	—	+ 12
16. DO KLIMAT	179	14.513	-14.334
17. ELM	14.083	—	+ 14.083
18. DVIGALO	3.500	4.708	- 1.208
19. TEN	—	11.972	-11.972
20. ISO	—	1.908	- 1.908
21. DSEMOND	575	8	+	567
22. DOEMOND	18.158	18.596	-	438
23. MM	6.346	—	+ 6.346
24. IB	958	—	+	958
25. EKO	—	—	—
26. BLISK	—	—	—
27. DS PMI		—	—
28. DO PMI	7.304	—	+ 7.304
29. LSL		2.833	- 2.833
30. HVA	—	2.167	- 2.167
31. LBK	—	—	—
32. DS LIVAR	—	—	—
33. DO LIVAR	—	5.00	- 5.000
34. TRATA	—	20.921	-20.921
35. SKIP	6.894	525	+ 6.369
36. ITAK	2.833	67	+ 2.766
37. DS IKO	105	8	+	97
38. DO IKO	9.832	21.521	-11.689
39. IP	—	—	—
40. MP	—	—	—
41. DS KLIMA	—	—	—
42. DO KLIMA	—	—	■ 	
43. DS SOZD	2,220	—	+ 2.220
44. IMP	89.898	75.038	+ 14.860
Mesec	HVA	LBK	TRATA	SKIP	ITAK	IP Celje	DS EMOND	Skupaj
	11	12	13	14	15	16	17	18
':nuar	554	283	729					11.374
Februar	—	—	—	—	—	—	—	2.643
Marec	2.002	327	3.850	—	—	2.897	—	13.050
April	x 3 71	—	1.982	756	1.477	—	—	18.828
Maj		—	5.775	—	—	8.054	—	24.231
Junij	-k*,	—	1.796	1.478	—	3.969	1.895	23.419
Julij	1.414	—	7.745	—	—	4.992	1.880	28.148
Avgust	—	\ —	—	—	—	7.002	—	21.476
Skupaj	6.941	610	21.877	2.234	1.477	26.914	3.775	143.169
1	TOZD Inženiring Ljubljana: kredit LB v višini 20.000 (1. 1. 1979)
2	TOZD Montaža Koper: kredit LB — GB 10.000 (26.4.1979)
Iz te tabele je razvidno, da so najbolj deficitarni TOZD v sklopu DO KLIMAT in IKO, katerih poprečna interna zadolženost je bila v obravnavanem razdobju 26,023.000din. Iz tega okvira pa daleč izstopa TOZD TRATA s stanjem 20,921.000 din poprečne višine kreditov.
Kakor pomeni združevanje presežkov likvidnih sredstev v interni banki, možnost hitrega in učinkovitega poseganja v kritične situacije (kar nam praksa nenehno potrjuje) pa prinaša združevanje v poslovni sistem IMP, možnost posamezni TOZD najemanja velikih investicijskih in blagovnih kreditov, ki bi jih brez združitve v sistem težko ali sploh ne realizirale (indirektno združevanje).
VILJEM SEMOLIČ, dipl. oec.
• OB ZAKLJUČKU AKCIJE »NIČ NAS NE SME PRESENETITI«
Pomagali bomo sebi in drugim
Akcija »Nič nas ne sme presenetiti« je v organizacijah združenega dela in družbenopolitičnih skupnostih potekala vse letošnje leto. Vrh in zaključek pa je dosegla 29. in 30. septembra. Osnovni namen akcije je bil, da zajame čimširši krog ljudi, da skuša ustvariti kar najbolj realno podobo naše pripravljenosti pomagati v najtežjih trenutkih drugim in sebi. Po akciji pa so podrobne analize pokazale, kako programirati nadaljnje priprave vseljudske obrambe. Iz poročil, ki smo jih prejeli po akciji, razberemo, da so štabi, enote, družbenopolitične organizacije, samoupravni organi sproti in učinkovito reševali nastalo situacijo. Še posebej je treba poudariti da je prišlo tokrat do izredno dobrega sodelovanja med združenim delom in krajevnimi skupnostmi.
In kako je akcija potekala v IMP? Podobno kot povsod drugod. V TOZD OV in delovni skupnosti Promont je akcija potekala pod predpostavko rušilnega potresa in požara, prav tako tudi v DO LIVAR v Ivančni gorici. V TOZD Klima montaža je bil požar, v TOZD Montaža Koper pa poplava in požar. Ostale temeljne organizacije v Vojkovi ulici v Ljubljani so formirale enote, preverile njihovo opremljenost in aktivirale vse organe, ki bi v resnični nesreči ali vojni morali sodelovati. V TOZD Panonija so preverili delo ekipe prve medicinske pomoči. V TOZD Trata, Itak in delovni skupnosti IKO so imeli letalski napad, v Klimi Celje pa požar. V Celju se je opekel tovariš, ki je zanetil požar in je morala ekipa prve medicinske pomoči nastopiti kar »v živo« in je svoje delo zelo dobro opravila. V TOZD LBK je akcija potekala pod predpostavko potresa s požarom. V poslovni zgradbi na Titovi 37 pa je nastal požar, ki je bil uspešno pogašen. V akcijo so se povsod vključevali tudi delavci, ki niso biti neposredno udeleženi v enotah ati organih. Skoraj v vseh organizacijskih enotah so bila predavanja o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti.
Štabi so po končani akciji opravili analize, ki bodo služile za nadaljnje delo na tem področju, kajti z zaključkom akcije se delo na področju vseljudske obrambe in družbene samozaščite še zdaleč ni končalo.
Gasilci na Trati v akciji
Delavci TOZD Klima montaža med vajo...
Požar v poslovni zgradbi. Delavci so se umaknili na streho
Štab v Vojkovi
... in po kratki analizi vaje (Nadaljevanje na 4. strani)
NAŠI JUBILANTI
Predstavljamo vam jubilante, ki v letošnjem letu izpolnijo 30, 20 in 10 let neprekinjenega delovnega staža v IMP. Na pobudo Koordinacijskega odbora sindikata SOZD IMP bo tudi letos pripravljeno srečanje naših slavljencev, na katerem bodo prejeli posebna pismena priznanja.
Vsem jubilantom iskreno čestitamo!
20-letniki:
1.	Hentak Jože
2.	Kukovec Peter
3.	Gobec Iyo
DO EMOND
8.	Pleško Janez
9.	Podlogar Majda
10.	Sotler Marjan
11.	Starešinič Franc
12.	Škrjanec Janez
13.	Špec Milan
DO PROMONT
DS DO:
10-letniki:
1.	Jama Vladimir
2.	Omerzo Ivan
3.	Pajnik Zvonimir
4.	Šosterič Janez 20-letniki:
1.	Vičič Milena
TOZD OV:
10-letniki:
1.	Bobič Ignac
2.	Borjančič Milenko
3.	Dolenc Andrej
4.	Filipič Stojan
5.	Grampovčnik Anton
6.	Lavrič Pavel
7.	Legan Alfonz
8.	Mehle Jože
9.	Oblak Vinko
10.	Petrovčič Ivan
11.	Puhan Pavel
12.	Valjavec Dionizij
13.	Željezič Valent 20-letniki:
'L Brajer Janez
2.	Jakič Ludvik
3.	Levstek Franc
4.	Mekine Jože
5.	Mikulaš Julius
6.	Poredoš Viktor
7.	Rajer Jože
8.	Trtnik Janez
9.	Vrbinc Stanislav 30-letniki
1.	Kolar Franc
2.	Kregar Justin
3.	Marolt Ivan
4.	Serajnik Franc
TOZD MONTAŽA Kp.: 10-letniki
1.	Ajdovec Janez
2.	Božič Fabij
3.	Čibej Zdravko
4.	Kodrič Bogdan
5.	Krmac Vinko
6.	Prodan Stanko
7.	Purger Anica
8.	Šemrl Valentin
9.	Tomažič Jože 20-letniki:
1.	Barbarič Aldo
TOZD KLIMA MONTAŽA: 10-letniki L Balant Franc
2.	Kuzmijak Franc
3.	Škof Anton 20-letniki
L Tratnik Vinko
DO PMI MARIBOR
TOZD BLISK:
10-letniki
1.	Nemec Štefan
2.	Škrilec Ludvik
3.	Vogrin Martin
4.	Jakovljevič Mladen
5.	Kuhar Štefan
6.	'Kreft Janez 20-letniki
1.	Skalar Bojan
2.	Čačovič Jože
3.	Vučak Vera
TOZD MONTAŽA:
10-letniki
1.	Borovinšek Stanislav
2.	Doberšek Marjan
3.	Dvoršak Marjan
4.	Felicijan Alojz
5.	Gungl Alojz
6.	Horvat Anton
7.	Kašnik Anton
8.	Klemenc Zdravko
9.	Kranjc Cvetko
10.	Kranjc Stanko
11.	Krošel Vladimir
12.	Mesarič Stjepan
13.	Mulec Vlado
14.	Perko Maks
15.	Petek Emil
16.	Pišek Nikolaj
17.	Požar Franc
18.	Radeljič Jure
19.	Simonič Alojz
20.	Škofič Franc
21.	Tomec Franc
22.	Verovnik Marjan
23.	Trtnik Branko
20-letniki:
1.	Barvir Marjan
2.	Čelan Ludvik
3.	Frank Matija
4.	Kaizer Vinko
5.	Kropeč Vladimir
6.	Topolovec Jakob 30-letniki:
1.	Murgelj Ivan
TOZD INŽENIR. BIROJI:
10-letniki:
1.	Herman Aleksander
2.	Roš Lidija
3.	Trop Anton
TOZD EKO: 10-letniki:
1.	Ules Marjan
2.	Rajh Terezija
3.	Plavčak Andrej
4.	Širovnik Stanko
5.	Krajnc Alojz
6.	Petrovič Jakob
7.	Predikaka Franc
8.	Podhostnik Zlatko
DS DO:
10-letniki:
1.	Hudoklin Andrej
2.	Mlakar Viktor 20-letniki:
1.	Černe Vladimir
TOZD ELEKTROMONT. 10-letniki:
L Bukovič Nežka
2.	Cimperman Franc
3.	Dolničar Jože
4.	Flajnik Franc
5.	Flajnik Jurij
6.	Flek Miran
7.	Gvardjančič Janez
8.	Horvat Stjepan
9.	Jelačič Jože
10.	Jevnikar Jože
11.	Karaš Janez
12.	Krejan Mihael
13.	Krevel Janez
14.	Križaj Franc
15.	Lenart Alojz
16.	Magaš Franjo
17.	Mrkiis Milan
18.	Oreški Štefan
19.	Panič Stjepan
20.	Planinšek Branko
21.	Plestenjak Majda
22.	Ranič Momčilo
23.	Širaj Jože
24.	Zibelnik Vinko
25.	Zupančič Dušan 20-letniki:
1.	Dolenc Janez
2.	Gliha Milan
3.	Grčar Kazimir
4.	Jankovič Henrik
5.	Kotar Janez
6.	Lukaček Ivan
7.	Mihelčič Janez
TOZD DVIGALO: 10-letniki:
L Gašperšič Vinko
2.	Kurent Ciril
3.	Lovšin Dušan
4.	Možina Anton
5.	Suhadolc Severin
6.	Vatovec Stanislav
7.	Žlogar Srečko
TOZD TEN:
10-letniki:
1.	Babič Anton
2.	Babnik Anton
3.	Bergant Janez
4.	Bitenc Marjan
5.	Fink Marija-Antonija
6.	Galič Franc
7.	Janežič Drago
8.	Palčič Ivan
9.	Pirnat Stanko
10.	Zor Ivanka
11.	Zvonar Mijo
12.	Židan Božena 20-letniki:
1.	Adlešič Rudolf
2.	Blatnik Katarina
3.	Bohinjec Marjan
4.	Bradač Alojz
5.	Brod Leopold
6.	Cirman Gabrijel
7.	Klobučar Silva
8.	Novoselec Andrija
9.	Oven Anton
10.	Radovan Rudolf
11.	Remškar Peter
TOZD ISO:
10-letniki:
1.	Lipuš Ferdinand' 20-letniki:
1.	Jevšenak Vlado
2.	Padežnik Alojz
• NIČ NAS NE SME PRESENETITI
Izredno stanje, poostrena kontrola
Ekipa prve medicinske pomoči DO Promont
NAŠI JUBILANTI
DO KLIMAT:
DS DO:
10-letniki:
1.	Petrič Irena
TOZD KLIMA PROIZV 10-letniki:
1.	Kuder Vinko
2.	Nedič Borislav 30-letniki:
1.	Košir Vinko
TOZD TIO:
10-letniki:
1.	Alič Marjan
2.	Bezeljak Franc
3.	Bizjak Boris
4.	Božič Branko
5.	Fabjan Florjana
6.	Gantar Evgen
7.	Gosler Aleksander
8.	Jeram Stanko
9.	Lipušček Lucijan
10.	Makuc Peter
11.	Mavrič Ivan
12.	Medved Mirko
13.	Močnik Veronika
14.	Murtič Muhamed
15.	Peternel Zdravko
16.	Peternelj Lidija
17.	Rejc Justin
18.	Rupnik Ciril
19.	Ržen Stanislav
20.	Vidmar Stanislav 20-letniki:
1.	Peternelj Ivan
2.	Rupnik Ivan
3.	Zajec Jožef
TOZD PANONIJA: 10-letniki:
1.	Bagola Štefan
2.	Bernajk Štefan
3.	Breznik Oto
4.	Cmor Ludvik
5.	Čeh Štefan
6.	Gujtman Alojz
7.	Korpič Franc
8.	Lulik Jože
9.	Mitnjek Franc
10.	Ropoša Mihael
12.	Satler Drago
13.	Sever Janez
14.	Škaper Ludvig
15.	Škrlec Jožef
16.	Šlemer Rudolf
17.	Zorko Alojz
18.	Prša Ivan
19.	Švec Ivan 20-letniki:
1.	Rantaša Jožef
2.	Sever Ludvik
3.	Štertak Alojz
4.	Mihelič Ernest
DO IKO:
DS DO:
10-letniki:
1. Štajnekar Helga 20-letniki:
1.	Bukovac Rudolf
2.	Jereb Darinka
TOZD SK1P:
10-letniki:
1. Miodrag Eror 20-letniki:
1. Lopatič Jože 30-letniki:
1.	Hafner Alojz
2.	Jamšek Ciril
TOZD TRATA: 10-letniki:
1.	Brinovec Martin
2.	Dolenc Franc
3.	Gregl Boris
4.	Kejžar Franc
5.	Makar Djuro
6.	Osanič Bogo
7.	Planovšek Marjeta
8.	Rožman Branko
9.	Velikonja Dominik
10.	Vodnik Miroslav 20-letniki:
1.	Gognjavec Alojz
2.	Jerše Valentin
3.	Potočnik Oto
4.	Prah Miha
TOZD ITAK: 10-letniki:
1.	Bajec Igor
2.	Bregar Marko
3.	Lani Drago
4.	Seidel Ivo
5.	Slak Alojz
6.	Tancek Anton
DO LIVAR:
TOZD LBK: 10-letniki:
1. Boldin Drago 20-letniki:
1.	Gašperič Franc
2.	Krašovec Franc
TOZD HVA: 10-letniki:
1. Zajc Anton 20-letniki:
1. ČožJože
TOZD LSNL: 10-letniki:
1.	Genorija Albin
2.	Godec Jože
3.	Kastelic Alojzija
4.	Korevec Franc
5.	Kular Mihael
6.	Mitič Miloje
7.	Pajk Jože
8.	Škufca Stanislav
9.	Vozelj Janez 20-letniki:
1. Košir Alojz
DO KLIMA:
10-letniki:
1.	Bregar Roman
2.	Conradi Danijel
3.	Durič Miloš
4.	Dobrajc Ivan
5.	Fister Edvard
6.	Gorjanc Viktor
7.	Krumpak Franc
8.	Kozovinc Milan
9.	Madronič Leon
10.	Medved Franc
11.	Martinčič Stanko
12.	Mihajlovič Roman
13.	Sotlar Alojz
14.	Straže Mirko
15.	Škafar Jože
16.	Šolajič Snežana
17.	Simone Karel
18.	Trstenjak Karel
19.	Ulaga Stanko
20.	Vidakovič Branko
21.	Vran Milan
22.	Vrečer Josip
23.	Zupanc Karel
24.	Zupančič Anton 20-letniki:
1. Arnuš Fanika !. Blatnik Anton
3.	Čretnik Franc
4.	Drame Franc
5.	Kresnik Vinko
6.	Močnik Miha
7.	Polšak Ivan
8.	Pinter Alojz
9.	Rojc Andrej
10.	Trunkelj Edvard
11.	Tratnik Jože
12.	Završnik Alojz st.
13.	Žurman Stane
14.	Blatnik Oto 30-letniki:
1.	Lorbek Jože
2.	Oder Peter
3.	Vrečer Ivan
DO IZIP:
DS DO:
20-letniki:
1. Udovič Ana
TOZD INŽENIRING: 10-letniki:
1. Miklavc Mira 20-letniki:
1. Maganja Henrik
TOZD PB:
10-letniki:
1.	Levart Peter
2.	Ogrin Franc
3.	Poljšak Viktor
4.	Prah Anton 20-letniki:
1.	Hristov Peter
2.	Potokar Antonija
TOZD ZST:
10-letniki:
1.	Dominič Vladimir
2.	Hočevar Jože
3.	Marovt Jože 20-letniki:
1. Muhič Ludvik
TOZD 1C:
20-letniki:
1. Gradišek Majda
DS SOZD:
10-letniki:
1.	Meliva Igor
2.	Žakelj Franc 20-letniki:
1. Kržan Miklavž
• NIČ NAS NE SME PRESENETITI
Seja DPO »na terenu«
Nevarnost je odstranjena, dobro sodelovanje s krajevno skupnostjo
• PAVEL GNEZDA ZMAGAL NA TEKMOVANJU V SARAJEVU
Uspeh, ki ga nismo pričakovali
Letošnje delovno tekmovanje kovinarjev Jugoslavije je bilo od 7. do 10. oktobra, ko praznujemo dan kovinarjev Jugoslavije, pod pokroviteljstvom predsednika republike in prvega kovinarja Jugoslavije tov. Tita, v Sarajevu.
Barve slovenskih kovinarjev sta na delovnem tekmovanju kovinarjev Jugoslavije zastopala tudi varilca iz TOZD Tl O Idrija in sicer Pavel Gnezda — varjenje v zaščiti CO2 in Ciril Rupnik iz Sarajeva. Zanimalo nas je, kako se bosta odrezala naša varilca. Bili smo prijetno presenečeni, ko smo v »Ljubljanskem dnevniku« prebrali, da je naš tekmovalec-varilec Pavel Gnezda osvojil prvo mesto v panogi varjenja v zaščiti CO2. Bili smo veseli njegovega uspeha, ki ga nismo pričakovali.
Predstavljamo vam letošnjega zmagovalca varjenja v zaščiti CO2 z delovnega tekmovanja kovinarjev Jugoslavije.
Rodil se je leta 1951 v Srednji Kanomlji, kjer živi tudi sedaj. Osemletko je dokončal v Spodnji Idriji in se vpisal na srednjo tehnično šolo v Ljubljani, vendar je šolanje kmalu prekinil in se leta 1969 zaposlil pri takratnem Simplexu v ključavničarski delavnici. Vsa leta zaposlitve se je zanimal za varjenje in se skozi tečaje na Inštitutu za varjenje tudi izobraževal.
Sedaj opravlja dela in naloge vodje skupine pri sestavljanju in varjenju bojlerjev in tlačnih posod v Godoviču.
Kako si se sploh uvrstil na tekmovanju kovinarjev Jugoslavije?
'* »Najprej moram poudariti, da sem na tekmovanjih kovinarjev sodeloval prvič. Že na tekmovanju varilcev severno-primorske regije v Idriji sem bil prijetno presenečen, ko sem osvojil drugo mesto, takoj za lanskim prvakom Jugoslavije. Ta uvrstitev me je vodila na republiško tekmovanje kovinarjev v Celje z eno samo željo: čim bolj častno zastopati ekipo, za katero sem tekmoval. No, nisem si nadejal, da bom osvojil drugo mesto, še posebno zato, ker pač nisem specialist v varjenju v zaščiti CO2. Že sama misel, da sem se uvrstil na zvezno tekmovanje kovinarjev je bila zame največji uspeh, kajti predstavljati barve slovenskih kovinarjev je bila velika odgovornost in obveza, boriti se za čim boljšo uvrstitev. Misel, da na tekmovanju ne predstavljam samo Slovenijo, ampak tudi IMF, me je vodila, da sem se na to tekmovanje pripravljal z vso resnostjo, da bom pa osvojil prvo mesto, nisem najmanj pričakoval.«
Kakšni so tvoji vtisi s tekmovanja kovinarjev
Jugoslavije v Sarajevu?
»Vtisi? Težko je o njih govoriti. Nikoli ne bom pozabil letošnjega tekmovanja kovinarjev. Že sam prisrčen sprejem tekmovalcev je dal misliti,
da bo tekmovanje potekalo v izredno prijateljskem vzdušju in dobri organizaciji, kar se je na koncu tudi pokazalo. Poudariti moram, da je bila konkurenca na tekmovanju izredno močna in kvalitetna.«
Na tekmovanjih ste morali reševati tudi vprašanja iz teorije — samoupravljanja, varstvo pri delu itd. Ali ti bo znanje kaj koristilo pri opravljanju delovnih nalog na tvojem delovnem mestu?
»Da, vsekakor! Mislim, da oblika delovnega tekmovanja kovinarjev ni samo tekmovanje v ozkem pomenu besede, ampak da se delavec-tekmovalec skozi priprave na tekmovanje in na samem tekmovanju tudi nekaj nauči, kar bo vsekakor z uspehom uporabljal v sredini, kjer dela. Ko bi sleherni zaposleni delavec imel najmanj tisto znanje, ki ga zahtevajo na tekmovanjih, na primer, iz samoupravljanja, bi se danes problemi in naloge, ki izhajajo iz samoupravljanja, še bolj uspešno razreševale. Sleherni delavec bi se še uspešneje vključeval v razvoj in uveljavitev samoupravljanja v sredini, kjer dela. Že uvodoma sem poudaril, da tekmovanje ni samo tekmovanje, ampak je to tudi oblika izmenjav izkušenj o vseh vprašanjih, spoznavanje z drugimi delavci, navsezadnje tudi krepitev bratstva in enotnosti med narodi Jugoslavije.«
Kaj ti pomeni prvo mesto na delovnem tekmovanju kovinarjev Jugoslavije?
»Uspeh, ki sem ga dosegel na delovnem tekmovanju kovinarjev Jugoslavije v Sarajevu pomeni veliko, posebno zato, ker ga nisem pričakoval. Obenem pa je velika obveza in spodbuda za naprej, da se bom še nadalje izpopolnjeval in se tudi v bodoče udeleževal tekmovanj in da bom znanje, ki sem si ga pridobil skozi tekmovanja, prenašal na ostale sodelavce.«
Kaj misliš, kaj predstavlja tvoj uspeh za našo TOZD in celotni IMF, posebno še, ker si do sedaj edini osvojil tako visoki naslov?
»Smatram, da ta uspeh ni samo moj uspeh, ampak uspeh celotnega IMF, posebno pa še TOZD TIO, v kateri sem zaposlen. To je tudi »reklama« za IMF in obenem v ponos IMF. Mislim, da je večji uspeh osvojiti naslov državnega prvaka na delovnem področju, kot na kakršnemkoli športnem področju. Taka tekmovanja moramo samo podpirati. Želel bi poudariti še to, da se naslednje leto srečamo na takem tekmovalnem področju tudi z ostalimi delavci-tekmovalci iz vseh TOZD v IMF, da bo uspeh IMF še večji.«
In na koncu — imaš kakšno posebno željo?
»Želja, da se zahvalim vsem delovnim ljudem TOZD TIO Idrija, ki so imeli ogromno razumevanja, kljub velikim finančnim sredstvom, da so nam omogočili udeležiti se vseh tekmovanj. S tem so tudi oni veliko pripomogli k doseženemu uspehu pa najsi bo na regionalnem, republiškem in zveznem tekmovanju.«
Ponosni smo lahko, da imamo med nami delav-ca-varilca strokovnjaka, ki ni samo skromen in vesten pri opravljanju delovnih nalog na svojem delovnem mestu, ampak delavca varilca, ki je s svojim znanjem na delovnem tekmovanju kovinarjev Jugoslavije tudi na tem področju ponesel IMF na sam vrh v Jugoslaviji.
Pavletu za njegov uspeh na delovnem tekmovanju kovinarjev Jugoslavije, iskrene čestitke vseh delovnih, ljudi SOZD IMF
IVAN ŠULIGOJ
Z	*	N
• DO IZIP
Delovna akcija mladih
V soboto 29. 10. 1979 smo poleg akcije NNNP organizirali še delovno akcijo v novih prostorih TOZD Zastopstva na Aljaževi 8-A v Šiški, kjer je še pred nedavnim domovala TOZD Dvigalo. Sobotno vreme ni vplivalo na naše razpoloženje. Po dobljenih napotkih tov. Rovška smo pridno začeli delati. V višku našega delovnega razpoloženja smo si zapeli še pesem, "NAŠA ČETICA KORAKA... Dokaz da smo pripravljeni vedno poprijeti za delo ni izostal. Delavci TOZD Zastopstva so nam pripravili obilno malico, med katero smo se z njimi prav prisrčno pogovarjali. Marsikdo je spraševal, od kod je ta mladina. Odgovor je bil vedno enak: mladi iz DO IZIP. Delovno akcijo smo zaključili, ko se je kazalec na uri že krepko pomaknil k tretji uri popoldne. Zadovoljni in utrujeni obenem smo se razšli z besedami, da se dobimo na naslednji akciji v večjem številu!
Ob tej priliki moram posebno pohvaliti mladinke: Liljano Parač, Dolinar Vido in Liljano Kauzlorič iz TOZD Inženiring, mladince: Mikuletič Damjana, Krvavica Zdravkota in Radič Momčila iz TOZD Projektivni biro, Alič Ljubota iz DS DO IZIP in Jesih Dušana iz TOZD Zastopstva.
Predsednik OOZSMS DO IZIP VITO RUS
V,_________________________________________/
PREJELI SMO
V	10. številki IMP Glasnika smo predstavili DO Livar iz Ivančne gorice. V zvezi z izjavo v tem članku, nam je naše predstavništvo v Zagrebu poslalo naslednje pojasnilo:
»Prosimo vas, da v zvezi s člankom, objavljenim v IMP Glasniku št. 10, oktober 1979, na 8. strani v 5. stolpcu, kjer je zapisano: .. Predstavništvo Zagreb za nas doslej ni delalo, čeprav imamo v Zagrebu največjega kupca...
objavite naslednjo informacijo:
IMP — Predstavništvo Zagreb je s trgovsko organizacijo združenega dela »Instalotehna« iz Zagreba od L L 1979 — 28. 9. 1979 za TOZD Hladnovodne armature in TOZD Livarna sive in modularne litine zaključilo v skupni vrednosti za 14,651.945,80 din pogodb.
V	naprej se vam zahvaljujemo in vas tovariško pozdravljamo!«
IMP — PREDSTAVNIŠTVO ZAGREB
• KLIMA CELJE	^
Delavno društvo ljudske tehnike 1
i
V naši delovni organizaciji imamo društvo Ljudske tehnike, ki šteje kar 435 članov. Od ustanovitve tega društva pa do danes je preteklo že 21 let in z gotovostjo lahko trdimo, da v vseh teh letih uspehi niso ostali nevidni.
Društvo vseskozi aktivno vključuje nove člane, predvsem tiste, ki se na novo zaposlijo v naši delovni organizaciji in veseli smo lahko, ko ugotovimo, da je tudi precej mladih aktivnih v delu tega društva.
Predsednika Mirka PERKLIČA, ki opravlja to funkcijo v društvu že osem let, sem povprašala o delu društva, pa mi je povedal naslednje:
»Naše društvo ima upravni odbor, ki rešuje svoje naloge večinoma po predvidenem planu. V preteklem letu smo se sestali kar 7-krat in vsem sejam so vseskozi prisostvovali tudi člani nadzornega odbora. Lahko se pohvalim, da so bile vse seje sklepčne, kar pomeni, da so bile tudi dobro pripravljene. Seveda pa večkrat pri svojem delu naletimo tudi na razne probleme, vendar jih s pomočjo in nasveti občinskega odbora ZOTK Celje in pomočjo in sodelovanjem z drugimi društvi LT v Celju, dokaj uspešno rešujemo.
Lansko počitniško dejavnost, pa seveda tudi letošnjo, smo v naši delovni organizaciji s sodelovanjem družbenopolitičnih organizacij v podjetju organizirali tako, da smo nudili letovanje v letni sezoni na morju (na otoku Rabu — prikolice, v Poreču pa garsonjere), skozi vse leto pa lahko počitnikujemo v naši hišici na Pohorju.
Veseli smo lahko tudi, da je delo na področju inovacij in tehničnih izboljšav v DO Klima vendarle steklo po predvidenem planu oziroma po pravilih te komisije. Da že imamo tudi vidne uspehe, je tudi zasluga našega društva, saj smo bili prvi, ki smo k temu delu spodbujali naše člane.
POPRAVEK
V 9. številki Glasnika, je na 30. strani v članku Prijeten dopust v hribih prišlo do neljube napake. Ko smo v prvem odstavku naštevali možnosti letovanja naših delavcev, smo med drugim zapisali, da delavci celjske Klime lahko letujejo na Pohorju, kjer ima kočo celjska Ljudska tehnika, katere član je DO Klima. Pravilno bi moralo pisati: ..., kjer ima kočo Ljudska tehnika, društvo v DO Klima. Bralcem in prizadetemu društvu Ljudske tehnike iz Klime, se opravičujemo.
T. ŠTRUS
Že nekaj let pa nas pesti problem prostorov za društveno delo. Upam, da nam bo tudi ta problem uspelo rešiti, saj nas bo naša delovna organizacija v bodočem prostorskem planu tudi vključila v potrebe po prostorih.
Osnovna dejavnost društva LT Klima je že znana, tako je naše delo potekalo po krožkih in sekcijah.«
STROJNO ROČNI KROŽEK
Najbolj množično in vsestransko delo se je odvijalo prav v tem krožku. Razumljivo pa je, da prav ta krožek daje vsa potrebna finančna sredstva za obstoj celotnega društva. Delo v tem krožku je bilo usmerjeno prav za potrebo matične delovne organizacije, za katero smo opravili razne delovne priprave, orodja in pa tudi nekaj izdelkov raznih vrst, ki so morali biti izdelani včasih v prav kratkem času. Prav v tem krožku je vključenih tudi veliko mladih, kar je vsem v veliko zadovoljstvo.
AVTO KROŽEK
Uspešno delo tega krožka je v zadnjih letih predvsem v delu avto-šole DLT Klima, ki usposablja voznike amaterje »B« kategorije. Uspeh je rezultat vestnega dela vseh v tem krožku, saj lahko vsak dan vidimo po celjskih ulicah avtomobile z napisom našega društva. Pri tem krožku je bilo predvideno predavanje v cestno prometnih predpisih v zimskih mesecih za starejše voznike, prav tako je v ta krožek vključena tudi komisija za preventivno vzgojo v cestnem prometu.
FOTO KINO KLUB
Tudi ta klub je v rokah nekaterih naših fotoamaterjev, ki delajo predvsem za matično delovno organizacijo tako slike, kakor tudi diapozitive. Ne smemo pozabiti tudi vsakoletnega filma, ki ga izdelajo naši fotoamaterji, žal pa ugotavljamo, da je to le delo manjše skupine vnetih fotoamaterjev. Organiziran pa je tudi »A« tečaj v sklopu Foto kino kluba »EMO« iz Celja, ki ga je obiskovalo tudi nekaj naših fotoamaterjev oziroma naših članov. Drži, da je delo foto kino kluba po našem mnenju precej skromno, vendar upamo, da bodo po začrtani poti dosegli še boljše uspehe.
RADIOKROŽEK
Majhna skupina naših radioamaterjev je precej vneto delala predvsem pri ozvočenju vseh večjih prireditev in pa večjih sestankov. Želimo pa, da bi delo v tem krožku še bolj zaživelo, saj imamo za to kar dobre pogoje.
PLANINSKA SEKCIJA
Planinci so v preteklem letu organizirali nekaj prijetnih pohodov v naše planine in želimo si, da bi bilo še več skupnin pohodov, saj smo se povezali s planinskim društvom IMP v Ljubljani, zato upamo, da bo v tej sekciji več uspehov,« je zaključil predsednik.
To bi bilo torej kratko opisano delo našega iruštva LT. Ob koncu bi morda dodala le še to, da pri tako velikem številu članov — uspehi prav gotovo ne morejo izostati.	E. M.
F0T0VESTI IZ TOZD PANONIJA


Bager SGP Konstruktor Pomurje je na zemljišču TOZD Panonije začel pripravljalna dela za nove skladiščne prostore te temeljne organizacije.
Mladi iz Panonije se odpravljajo na taborjenje v sosednjo Madžarsko.
■ ■ ;
Izdelki TOZD Panonija so razstavljeni na številnih sejmih. Naš posnetek je z letošnjega mednarodnega kmetijsko živilskega sejma v Gornji Radgoni.

In še posnetek iz proizvodnje — delavci sestavljajo sadilce.
TOZD INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA
TOZD Industrijska proizvodnja je bila ustanovljena leta 1973. Potrebe po njenih izdelkih so ji omogočale izredno hiter razvoj. Kljub konjunkturi niso pozabili na kvaliteto, saj so postali eden najbolj priznanih izdelovalcev opreme za prezračevanje in klimatizacijo. Nekateri njihovi izdelki slovijo kot najkvalitetnejši na našem tržišču. Pred njimi je na tem področju nova naloga. Skupaj z ostalimi TOZD Skupnosti za klimatizacijo si bodo prizadevali, da bodo izdelki za prezračevanje in klimatizacijo, ki nosijo oznako IMP, dosegli evropsko kvalitetno raven. Današnji zapis naj v grobih obrisih prikaže njihovo delo v sedanjem trenutku.
Bert Vrhovec: »Naglemu razvoju z gradnjo objektov nismo sledili. Pred tremi leti smo dobili zadnjih 2500 kvadratnih metrov pokritega prostora. Glede pokritega prostora na zaposlenega smo dosegli kritično mejo. Prav tako tudi s stališča varstva pri delu položaj ni najbolj ugoden. Veliko prostora nam pobere nedokončana proizvodnja, ki seveda veže tudi določena finančna sredstva. Delovni nalogi tiam že kar redno potujejo od meseca do meseca in pol skozi proizvodnjo, razen pri serijski proizvodnji, ko grelec izdelamo v treh do štirih dneh. Razloga za zastoje sta predvsem dva. Elek-trokovina ima za svoje elektromotorje dolge dobavne roke. Prav tako nam ljubljanski Klimat ne dobavlja menjalnike toplote. Tu smo z dogovori že nekaj dosegli in upamo, da bomo do konca leta dobili celotne dogovorjene količine.
Pospešeno iščemo načrte za prostorske rešitve. Na obstoječi lokaciji bomo ob popolnem izkoristku površin pridobili še 7 do 8 tisoč kvadratnih metrov zaprtega prostora. Na žalost pa ni zazidalnih načrtov in tako tudi preselitev drugam zaenkrat ni možna. Rezervirali smo 20.000 kvadratnih metrov zemlje, vendar ne vemo, kdaj bomo lahko gradili. Na sedanji lokaciji smo del zemljišča odstopili TOZD Montažna proizvodnja. Tako bodo najprej oni zgradili halo, v podaljšku pa še mi. To sicer pomeni okrnitev naših programov, toda druge možnosti ni bilo.
Več kot 50% imamo pripravljeno linijo za proizvodnjo jeklenih grelcev. Iščemo prostor, kamor bi jo lahko postavili. Računamo, da ga
Franc Završnik: »Delavce Ivan Lipičnik
moramo zainteresirati, da delajo kvalitetno, čeprav se kvaliteta ob normi ne ocenjuje.
Še vedno ugotavljamo, da sc norme ponekod preohlapne
Martin Majer
Viktor Oman
To vprašanje je zelo težko rešiti.« -
— Če
so norme še preohlapne, potem najbrž nr pro-
bomo uspeli najeti.«
— Kaj pa kadrovski problemi?
»V primerjavi s prostorskimi so mnogo manjši. Res je, da primanjkuje določenih kvalificiranih delavcev, ker so odšli v druge poklice. Zadnje leto je fluktuacija zelo majhna. Odhajajo samo tisti, ki si poiščejo neprimerno boljše delo ali pa enako, le da ga dobijo bliže domu. Za nove delavce niti nimamo prostora.«
Boris Petrina: »V celjski regiji konča vsako leto šolanje 800 do 900 mladih. Veliko je poklicev, ki jih združeno delo zelo malo potrebuje. Vzroki so dokaj jasni: nekatere poklice smo razvrednotili,na drugi strani pa mladi ljudje niso z njimi vsestransko seznanjeni.«
— Ali so osebni dohodki tudi eden od razlogov za tako majhno fluktuacijo?
Bert Vrhovec: »Če primerjamo osebne dohodke v okviru celjske regije, lahko rečemo, da so primerni. Ne moremo pa se še v celoti primerjati v okviru SOZD. Računamo, da bo tudi tu prišlo do določenih premikov. Vodilo nam morata biti predvsem produktivnost in akumulacija. Menim, da so naši delavci v glavnem zadovoljni. Res pa je, da posamezne naloge niso v celoti usklajene. Te probleme skušamo odpraviti.«
— Z osebnimi dohodki so tesno povezani tudi normativi in obratno. Kako ste rešili to vprašanje?
Bert Vrhovec: »V sami proizvodnji so v glavnem dela normirana, v pomožnih oddelkih pa ne. Pred kratkim smo zavestno skrajšali izde-lavne norme. Nekatere učinke že lahko ugotavljamo. Obenem pa ugotavljamo, da se odnos do dela spreminja, da postaja pravi industrijski.«
Delovna organizacija Klima je bila pred vstopom v SOZD IMP članica SOZD ITC. Ker pa so spoznali, da bodo večino svojih interesov lažje uresničevali v SOZD IMP, so se odločili, da to tudi uresničijo. In kako danes ocenjujejo ta korak v TOZD IP:
»Ob vstopu v SOZD IMP so se nam pojavili nekateri dodatni problemi. Skupnost TOZD za klimatizacijo je določila proizvodne programe posameznih članic. Dobili smo nekaj artiklov, kjer smo nosilci proizvodnje, katere izdelki morajo ustrezati evropskim normam. Na drugi strani smo nekaj izdelkov izgubili. To občutimo predvsem pri strešnih ventilatorjih in klima centralah, kjer so naročila bistveno zmanjšana. Vzporedno pa se še niso povečala naročila večjih klima central. Analizirali smo tudi vzroke za tako stanje. Imamo občutek, da projektanti v okviru SOZD še ne izvajajo dogovorov proizvajalcev. Mogoče tudi niso o vsem obveščeni, saj so pri nas ponovno zahtevali kataloge. Tako smo porabili skoraj vse prospekte. Na žalost bomo morali ponatisniti stare, ker novi v okviru SOZD še niso pripravljeni.
Smo ,najmlajši’ član SOZD IMP in smo zainteresirani za združevanje sredstev. Menimo, da je dogovarjanje o finančnih problemih v, okviru SOZD IMP na ustreznem nivoju. Prav tako je velik prispevek na področju planiranja. Res pa je, da še ne dobimo vsega, kar bi lahko dobili. Vse, kar smo pričakovali, še ni uresničeno, kar zahtevamo pa dobimo,« je zaključil tov. Bert Vrhovec, direktor TOZD IP.
V POGOVORU SO SODELOVALI: dipl. inž. Bert Vrhovec — direktor TOZD IP Franc Završnik — sekretar OOZK Martin Majer — podpredsednik delavskega sveta Boris Petrina — predsednik mladinske organizacije Ožbolt Zatler — predsednik delavske kontrole Viktor Oman — podpredsednik IO osnovne organizacije sindikata Ivan Lipičnik — oblikovalec
blema z doseganjem oziroma preseganjem?
Bert Vrhovec: »Jasno je, da na doseganje norme vplivajo nekateri faktorji, na katere pa delavec nima vpliva. Redko »zdrkne« nalog skozi proizvodnjo, da ne bi kje obstal. Čim se zatakne, so težave. Primerov, ko delavcu lahko dokažemo, da ni delal, je izredno malo. Kljub temu, da kvalitete v okviru norme ne ocenjujemo, je naša tehnična kontrola dokaj stroga. Vsak izdelani ventilator preizkusimo in če se pokažejo napake, jih morajo delavci popraviti. Uvedli bomo še dodatno kontrolo kvalitete. Z nekaterimi težavami se srečujemo predvsem pri mlajših
delavcih, ki v učni dobi ne dobijo ustreznega predznanja. Vzroke lahko iščemo delno v šoli, delno v temeljni organizaciji.«
JASNA STALIŠČA NA SEJI
DELAVSKEGA SVETA Martin Majer: »Delavski svet sestavlja 13 delegatov, sestaja se po potrebi. Gradivo za seje je pravočasno pripravljeno. Včasih smo se sestajali po delovnem času, a smo ugotovili, da so delavci vezani na/ javna prevozna sredstva in bi tako izgubili preveč časa za pot domov. Naše seje so kratke. Običajno zasedamo le dobro uro. Delegati se za posamezne informacije zelo za-
Boris Petrina
nimajo. Z delavskim svetom delovne organizacije smo neposredno povezani, ker je pet delegatov istih.«
Bert Vrhovec: »Kadar delavski svet obravnava kaj pomembnejšega, pridejo delegati na sejo z jasnimi stališči svojih samoupravnih skupin.«
Viktor Oman: »Problem, kako naj delegat prenaša informacije, obstoji tudi pri nas. Maršikaj je odvisno od delegata samega. Menim, da smo storili korak naprej, ko smo prenehali s klasičnimi zbori delavcev. Zadnji je bil tik pred referendumom za vstop v SOZD IMP.«
— Imate tudi skupne seje treh delavskih svetov. Kakšne izkušnje ste si tu nabrali?
Bert Vrhovec
Martin Majer: »Sodelovanje delegatov je na teh sejah nekoliko manjše. Vendar pa na taki seji lažje uskladimo stališča. Ko zaključimo s skupnimi točkami, nadaljujemo ločeno vsak s svojo problematiko.«
Ožbolt Zatler: »Delavska kontrola je vabljena na vse seje samoupravnih organov. Kakšnih sporov, ki bi jih morala reševati, ni bilo. Redno dobivamo tudi vse zapisnike. Lahko rečem, da kakšnega posebnega dela nismo imeli.«
PROBLEMSKE KONFERENCE SO DOBRA OBLIKA DELA
Franc Završnik: »Približno 10% zaposlenih je članov
Ožbolt Zatler
V TOZD Industrijska proizvodnja je zaposlenih 418 delavcev, 58 učencev pa se pripravlja za poklice. Letos bodo ustvarili približno 280 milijonov celotnega prihodka. Računajo, da bodo sprejete planske obveznosti presegli za 10 do 15 %. Zadnja leta se je TOZD IP izredno hitro razvijala — stopnja rasti znaša kar 38 %. Na žalost tako hitri rasti niso mogli slediti z gradnjo prostorov. Iskali so notranje prostorske rezerve in vse možnosti v celoti izkoristili.
Za nove stroje ni več prostora
Prostorska stiska
V TOZD IP skrbijo tudi za družbeni standard zaposlenih. Vsako leto namenijo sredstva za nakup ali pa gradnjo stanovanj. Zanimivo je, da marsikateri stanovanjski problem rešijo s sofinanciranjem organizacije, kjer je zaposlen zakonec.
ZK. Osnovna organizacija dela po programu. V zadnjem času se je njeno delo bistveno spremenilo. Vedno pogosteje zavzemamo skupna stališča z ostalima organizacijama. So pa stvari, ki jih moramo reševati sami. V tem mesecu bomo imeli konferenco, ko bomo položili račune za svoje delo. Ker po novem ni več povezovalnega organa med osnovnimi organizacijami ZK v delovni organizaciji, opravlja to delo koordinator.«
— Kako pa se vključujete v politično delo v okviru SOZD in kako sodelujete s komitejem občinske konference ZK?
Franc Završnik: »Na dosedanjih seminarjih se nismo veliko vključevali v razpravo. Menimo pa, da so problemske konference zelo dobra oblika dela. Sodelovanje s komitejem je dobro. Imamo člana občinske konference ZK, ki je zadolžen za vse tri osnovne organizacije naše delovne organizacije.«
Bert Vrhovec: »Osnovna organizacija je aktivna, je vedno pripravljena sodelovati. To pa pomeni krepko pomoč pri uresničevanju posameznih akcij.«
TRINAJST
SINDIKALNIH
SKUPIN
Viktor Oman:	»Članov
izvršnega odbora je trinajst, prav toliko je tudi sindikalnih skupin — vsak vodja je član IO. Doslej smo imeli petnajst rednih in tri izredne seje. Seje so kratke, večino problemov je že prej obravnaval kakšen organ.«
— Kakšne pa so vaše izkušnje glede skupnih sej
Franc Završnik
družbenopolitičnih organizacij?
»Dobre. Tako lahko uskladimo stališča in akcijo potem lahko mnogo lažje izvedemo. Na žalost je tudi pri nas še vedno tako, da so tisti, ki so pripravljeni delati, v več organih.«
MLADINA SE IZKAŽE PRI KONKRETNIH AKCIJAH
Boris Petrina: »V Klimi je okrog dvesto mladih. V mladinski organizaciji jih dela le en del. Kje lahko iščemo vzroke? Veliko je takih, ki razmišljajo takole: tu osem ur delam, potem pa hitro domov. Mnogi so iz okolice in so tako ali drugače vezani na to okolje. Nekatere je izredno težko pridobiti in ne gredo niti na izlet. Res pa je tudi, da mladina ni tako organizirana, kot bi morala biti. Pogovarjali smo se o delu mladih v okviru sestavljene organizacije. Ostalo je samo pri dogovorih. Z občinsko konferenco dobro sodelujemo in opravljamo naloge, ki nam jih daje. V temeljni organizaciji pripravljamo delovno akcijo, ki bi jo lahko imenovali »iskanje prostih površin«. 'Mladina vse svoje delo, razen nekaterih tekočih problemov, opravi izven rednega delovnega časa.«
O njihovi delavnosti govori tudi podatek, da občinska konferenca velikokrat poišče nosilce posameznih funkcij prav med mladimi v TOZD IP. Oblikovalec pločevine Ivan Lipičnik, doma iz okolice Vojnika, je bil prej zaposlen v Emu. Pravi, da je s svojim delom zadovoljen, z osebnimi dohodki tudi, prav tako z odnosi v okolju, v katerem dela. Je namestnik vodje sindikalne skupine, ki šteje okrog dvajset delavcev in je zaključena tehnološka celota. Razprave v sindikalnih skupinah potekajo predvsem med odmorom. Zato so sestanki pogostejši in krajši. Delegati si sami zapisujejo stališča in mnenja delavcev v smdikalni skupini.
J	TONE ŠTRUS
♦ PREDSTAVLJAMO VAM
TOVARNA SLADKORJA V ORMOŽU
Že v začetku letošnjega leta smo pisali o našem delu pri drugi največji slovenski investiciji — o tovarni sladkorja v Ormožu. Med tem časom smo v množičnih sredstvih javnega obveščanja večkrat brali ali pa poslušali hude kritike na račun izvajalcev in dobaviteljev opreme. Med kritiziranimi nikoli ni bilo omenjeno ime IMP. Torej smo sprejete obveznosti vestno izpolnjevali. DO PMI Maribor je prevzela naslednja dela: montaža zunanjih podzemnih in nadzemnih cevovodov (do 90cm premera), konstrukcijo za celotne cevovode v območju tovarne, zunanjih razvod hi-drantnega omrežja in pitne vode. Poleg tega.pa še del notranjih instalacij: ogrevanje, vodovod, prezračevanje in klimo. Dodatno pa so v izredno kratkem roku zmontirali črpališče vode in zajetje v Dravi, v čistilnih napravah (lagunah) pa še polagajo podzemne cevovode. Pogodbena vrednost del je bila okrog 100 milijonov dinarjev. Na gradbišču so naši monterji začeli delati 12. januarja, končali pa naj bi v oktobru. Glede na to, da zamujajo ostali izvajalci, so nekoliko v zaostanku tudi naša dela.
DELALI CELE DNEVE
1. oktobra bi morali začeti odkupovati peso, začeli so jo z minimalno zamudo. »Nazadnje je bil začetek odkupa odvisen od IMP. Morali smo v zelo kratkem času zmontirati črpališče vode in zajetje na Dravi. Brez vode pese ni mogoče sprejemati v skladišča,« je pripovedoval vodja gradbišča Milan Kerkez in nadaljeval: »95 % svojih pogodbenih obveznosti smo že opravili. Ostalo nam je še precej izolacij, niveliranje cevovodov v predpisan padec in še nekatera druga zaključna dela. Pri izolacijah bi moral biti efekt dela večji. Dogovorili smo se, da pride s 1. 10. dodatna delovna sila, a je ni bilo. Blisk bi se moral zresniti, s takim tempom dela objekta do konca leta ne bomo mogli predati investitorju.«
Posamezne objekte so že predali svojemu namenu. Da bi se lahko držali rokov, so najeli dodatno delovno silo pri dveh organizacijah združenega dela. Monterji so delali po 10 ali dvanajst ur. Večina se jih vsak dan vozi na delo v Ormož.
Štefan Lang, vodilni monter centralne kurjave, je prišel na gradbišče februarja. Vsak dan se vozi 70km daleč, a je to zanj edina možnost.
»Tu so vodje montaž in mi ni treba naročati materiala. Delali smo pospešeno. Mislim, da se monterji dovolj zavedajo, da je delo treba narediti. Vendar nadure niso rešitev. Tisti, ki so s Hrvaške, ne dobijo plačanih niti navadnih ur. Z gradbinci se dobro razumemo in drug drugemu pomagamo.«
Štefan Lang je pri IMP deset let, sedmo leto pa je vodilni monter. V industrijskih montažah si je že doslej nabral izkušenj, da v Ormožu ni bilo težav.
Jože Mohorič, vodilni monter klimatskih naprav je vgrajeval visoko pod stropom »pakirnice« strešne ventilatorje. Sistem dela je moral izdelati sam, kajti za montažo ventilatorjev niso postavili gradbenega odra. Ko je zopet prišel na »trdna tla«, je pripovedoval:
»Saj veste, še najbolj zaupam sebi. Lahko bi se tudi kaj zgodilo. Skupno bomo zmontirali petdeset takšnih ventilatorjev. To je doslej najzahtevnejši objekt, kar sem jih delal. Če ne bi imel dobrih fantov, ne vem, kako bi šlo. Delamo vsak dan dvanajst ur. Večina je zadovoljna, ker je bliže domu in se dnevno vozijo.«
— Kako pa je urejeno gradbišče, če ga primerjate z drugimi, na katerih ste delali?
»Topla malica je, garderobe so tudi. Določena disciplina mora biti, vendar se mi zdi, da ni najboljša.«
Ignac Žabot je ob mojem obisku zamenjeval vodilnega monterja izolaterjev. Na gradbišču je bil dva meseca.
»Delo izolaterjev je večkrat precej nevarno, vendar to pri njegovih prejemkih ni upoštevano.

-lil
S H	B
	
Montaža klimatskih naprav v pakirnici
IMP GLASNIK izdaja delovna skupnost IMP — Industrijsko montažnega podjetja v Ljubljani. Izhaja mesečno v 9.450 izvodih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Titova 37. Ureja uredniški odbor:Nevenka Šajni č, Ela Mulej, Borut Gržinič, Borut VVildmann, ing. Vinko Kuder, Karel Capuder, Alojz Kamin, Anton Križan, Ivan Herga, Tone Štrus (odgovorni urednik). Tiska: Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS, št. 421-1-72 z dne 26. septembra 1974 je IMP Glasnik oproščen plačila temeljnega davka do prometa proizvodov.
Nekateri pravijo, da je to malo manj zahtevno delo, a ga je treba vseeno dobro narediti. Sedaj pripravljajo normative za naše delo.«
— Vaša TOZD naj bi se v okviru DO PMI specializirala za izolacije, se vam zdi to dobro?
»Seveda je, tako imamo tudi zajamčeno delo.«
Izolaterje čaka še nekaj kilometrov cevovodov in bodo morali pošteno poprijeti, če bodo hoteli dokončati delo pred zimo, da ne bo voda zmrzovala v ceveh.
KAJ PRAVIJO GRADBINCI, NADZORNI IN INVESTITOR
»Sodelovanje Gradisa z mariborskim IMP je odlično. Ptujčani so delali v naselju, a se niso držali rokov. Od vseh montažerjev na gradbišču je IMP najboljši. Sprejeta dela so vzeli resno in na gradbišče poslali dobro skupino,« je dejal Borut Zupančič, ki je pri Gradisu odgovoren za kooperacijo.
»Pohvaliti moram za podzemne cevovode. V lagune so cevi potegnili v izredno kratkem času. Nekatera dela so bila prave male mojstrovine. Tako smo lahko videli plavajoče železne cevi, ki so se potopile do točno določenega nivoja. Treba je bilo reševati nekatere situacije, ki so nastale po sili razmer. Roki niso bili problematični, nobena ovira nepremagljiva. Če bi se jaz odločal, kdo naj zmontira tovarno, bi bil to gotovo IMP,« je dejal inž. Emilijan Čuček, nadzorni za gradbena dela IBE.
Eden od predstavnikov investitorja je takole ocenil naše delo na tem gradbišču: »Ž delom smo relativno zadovoljni. Ste hitri, ekzaktni, korektni, pri kalkulacijah visoki, pri dodatnih zahtevah pretirani.«
Dipl. inž. Franc Trontelj, vodja investicijske skupine Slovina, pa je dodal: »Zdi se mi, da znotraj IMP ni vse v najlepšem redu. Nekateri polproizvodi pridejo ali pa tudi ne. IMP pri svojem delu kasni, a ima srečo, ker kasnijo drugi še bolj. Je nekoliko bolje organiziran kot ostali montažerji in je med prvimi, ki bi ga lahko pohvalili.«
Po gradbišču še vedno delajo izvajalci s polno paro. Na drugem koncu pa že prihajajo tovornjaki s peso, ki jo bo tovarna predelala v sladkor še letos. Če potegnemo črto pod našim delom, lahko rečemo, da smo ga tokrat dobro opravili. Po dokončanem obračunu del bodo ostanek dohodka na osnovi udeležbe razdelili med temeljne organizacije DO PMI, ki so sodelovale.
»Glavna izkušnja pa je ta, da je IMP s primernim pristopom sposobno opraviti tudi zahtevnejša dela od teh na tovarni sladkorja v Ormožu,« je zaključil Milan Kerkez.	-p §trijS
Polaganje cevi v »lagunah«
Cevi smo napeljali po zraku in v zemlji
Detajl ob rezervoarju mazuta	Žaluzije so tudi naše delo
Raztovarjanje pese
Izolaterji pri delu
Črpališče vode je bilo zmontirano v izredno kratkem času
r
V spomin Janezu Kalanu
Utihnile so besede žalosti, izpete so žalostinke, porazgubila se je žalostna novica o prerani izgubi.
Krč, ki je ob usodni izgubi otrpnil veliko src znancev, sedaj počasi popušča. Življenje teče dalje.
Janez je mrtev, kot mnogi naši sodelavci, prijatelji, znanci in globoko žalost zamenjuje spoznanje, da bomo morali naprej sami.
Žalost je bila izpovedana. Kaj naj še povemo sodelavci nekaj mesecev po slovesu in le nekaj mesecev po njegovem ustvarjalnem delu? Tvoj življenjski smoter je bilo delo — plemenitost človeka ustvarjalca.
V	IMP je prišel leta 1950 z znanjem kvalificiranega elektromonterja.
Verjetno je čutil, da bo ravno v našem kolektivu največ koristil domovini. To je bil čas intenzivne obnove in industrializacije naše domovine. Ne ni se zmotil; leta 1952 je takoj po odslužitvi vojaškega roka prijel za delo v istem kolektivu. Njegovo znanje se je hitro izpopolnjevalo, leta 1958 je opravil izpit za visokokvalificiranega elektromonterja. Bogato znanje, življenjske in delovne izkušnje je nesebično prenašal Aa sodelavce po vsej naši domovini od Gevgelije do Triglava.
Ponosni smo na kvaliteto in kvantiteto uspešno opravljenega tvojega dela. Dolgi seznami objektov — Zgrajeni z njegovo vztrajnostjo, požrtvovalnim delom so odraz njegove neutrudljive ustvarjalne moči. Nikoli ni vprašal za kraj in čas.
V	letih 1952—1963 je od objekta do objekta dokazoval, da je v njem ustvarjalna energija, organizacijske, vodstvene in samoupravljalske sposobnosti. Leta 1963 je postal vodja montaž. Svoje bogate izkušnje je vgrajeval prej in po tem obdobju v nešteto objektov.
Njegov delovni elan se je odražal tudi v delovanju samoupravnih organov. Zavedal se je dolžnosti in pravice slehernega delavca, da upravlja in gospodari z družbenimi sredstvi.
Ustvarjalno je deloval v raznih komisijah, delavskem svetu TOZD, delavskem svetu IMP in sindikatu. V delavskem svetu se je zavzemal z vso vnemo za nadaljnji razvoj TOZD Elektromontaže. Videl je tudi širši interes v IMP in krajevni skupnosti, kjer je prebivql.
Zelo je bil cenjen pri poslovnih partnerjih. Ni naključje, da so mnogi želeli z njim sodelovati. Z največjo vnemo se je pripravljal na sodelovanje pri izgradnji Kulturnega centra Ivana Cankarja v Ljubljani. S sodelavci je snoval organizacijske načrte gradbišča, da bi čim bolje opravili delovno obvezo našega kolektiva do širše družbene skupnosti. V teku teh priprav je za svoje vestno in požrtvovalno delo prejel odlikovanje »Red dela s srebrnim vencem«.
V	operativnem vodstvu je nastala velika praznina, ki je ne bomo mogli nadoknaditi.
SODELAVCI
Fakturirana realizacija za 9 mesecev 1979
Real.					Izvršitev		Ind«	ks iz	vršitve	
	1979	9 mes.	septan.	aepterber	9 mes. 79	9 mes. 78	let.	mes.	pl.za	izv. 79/78
	1	5	3	4	5	l	7	8		
OV -SFRJ	468.900	325.900	48.900	33.378.814	322.008.281	271.857.262	69	99	68	118
	26.000				20.661.048	23.961.464	79			86
KM -SFRJ	182.000	130.000	18.700	13.568.746	139.042.725	111.498.150	76	107	73	125
	18.105				19.457.658	26.710.717	L07			73
MK -SFRJ	248.600	182.700	22.700	23.048.509	182.743.506	134.911.668	74	100	102	135
	1.983				3.095.280	451.929	156			685
PB	25.000	18.340	2.292	882.824	13.160.930	14.066.700	53	72	39	94
SD	1.901	1.394	174	109.160	919.332	1.033.994	48	66	63	89
PROMONT-SFRJ	926.401	658.334	92.766	70.988.053	657.874.774	533.367.774	71	100	77	123
-skupaj	972.489	-	-	70.988.053	701.088.760	584.491.884	72	-	-	120
MM -SFRJ	409.000	299.800	37.500	45.271.982	356.989.279	249.154.098	87	L19	121	143
	19.500			6.813.912	24.014.258	11.881.422	L23			202
IB	38.500	28.400	3.500	2.956.278	31.439.935	21.591. 850	82	Lil	84	146
BLISK	145.300	106.500	13.300	15.461.099	113.241.447	70.602.305	78	106	116	160
EKO	162.000	118.600	14.900	13.155.600	119.785.267	83.924.231	74	L01	88	143
PMI -SFRJ ' - skupaj	754.800	553.300	69.200	76.844.959	621.455.928	425.272.484	82	L12	111	146
	774.300			83.658.871	645.470.186	437.153.906	83			148
EM - SFRJ	408.000	299.100	37.400	41.617.520	305.825.548	329.487.187	75	L02	111	93
	18.000	13.200	1.650	1.052.929	6.837.677	5.416.724	38	52	64	126
	32.300			3.597.347	25.934.442	43.304.280	80			60
DVIG	147.500	106.900	14.200	15.319.099	88.572.268	64.383.086	60	83	108	138
TEN	315.000	230.830	28.890	35.154.149	252.983.681	170.231.808	80	.10	122	149
-jaki' to.	189.000	138.490	17.330	22.163.109	140.400.546	102.777.107	74	.01	128	137
-šibki t.	126.000	92.340	11.560	12.991.040	112.583.135	67.454.701	89	.22	112	167
ISO	98.000	71.810	8.990	7.755.951	62.283.778	43.632.934	64	87	86	143
CK	14.500	10.590	1.330	1.228.295	11.361.820	8.890.481	78	.07	92	128
EMONO-SFRJ	956.000	719.230	90.810	101.075.014	721.027.095	526.625.496	76	.00	111	137
-»kupaj	1.015.300			104.672.361	746.961.537	569.929.776	74			131
Real.	Plan v 10^ din				Czvršitev		Ind	eks iz	irršitve	
	1979	9 mes.	septan.	septenber	9 mes. 79	9 mes. 78	let.	plan	pl.za	79/76
	1	1	5	4	5	5	7	8	9	10
	222.000	161.500	20.800	17.055.566	170.054.618	124.793.103	77	105	82	136
	150.000	109.100	14.100	20.836.495	132.091.356	87.408.301	88	121	148	151
PAN	318.000	246.600	25.000	36.984.417	246.986.712	172.126.485	78	100	148	143
KLIMAT	960.000	517.200	59.900	74.876.480	549.132.686	384.327.889	5?	106	125	143
TRATA	357.000	256.800	32.100	50.240.201	306.203.830		86	119	157	166
	95.000	68.400	8.550	9.894.497	72.674.383		77	106	116	
	290.000	217.000	30.000	36.021.422	224.417.727	151.832.822	77	103	120	148
IKO	742.000	542.200	70.650	96.156.120	603.295.940	379.718.707	81	111	136	159
LSNL	252.253	177.847	25.079	26.373.460	193.048.308	127.107.479	77	109	105	152
HVA	84.753	60.365	7.844	9.658.698	68.350.662	37.496.534	81	113	123	182
	46.524	32.494	4.500	4.675.498	35.017.052	23.254.919	75	108	104	151
LIVAR	383.530	270.706	37.423	40.707.656	296.416.022	187.858.932	77	110	109	158
IP	261.000	188.823	22.598	26.066.398	209.064.897	155.192.505	80	110	115	135
MP	140.000	101.376	12.016	15.018.955	114.644.509	83.687.458	82	113	125	137
KLIMA	401.000	290.199	34.614	41.085.353	323.709.406	238.879.963	81	112	119	136
	40.338	30.496	3.227	3.373.188	33.216.518	19.618.851	82	109	105	169
PB	51.000	38.556	4.080	4.391.894	38.883.155	31.676.105	76	101	108	123
ZAST	90.000	65.160	7.920	8.060.711	93.156.651	44.446.795	104	143	102	210
IC	8.977	6.400	1.068	888.072	6.559.644	5.038.748	73	102	83	130
IZIP	190i315	140.612	16.295	16.713.865	171.815.968	100.780.499	90	122	108	170
PD	6.900	6.900	1.150	752.937	6.139.391	5.965.304	89	89	65	103
IMP -SFRJ	5.077.946	3.698.681	472.808	519.200.437	3.950.867.210	2.782.797.048	78	107	110	142
-skupaj	5.175.834	“		529.611.696	4.044.029.896	2.890.779.148	78			140
• RAZMIŠLJANJE DELAVCA IZ TOZD TRATA
V težavah so — pojdimo
V življenju je pač tako, da nam godi vse, kar je dobro. Ko pridejo težave, se navadno najdemo na razpotju, ali ostati ali pa se posloviti. V kolektivih navadno to imenujemo — fluktuacijo. Priznajmo si, da ni malo med nami kolektivov, ki ne bi prej ali slej zabredli v težave, katere ponekod prenašajo stoično, drugje pa — gremo tja, kjer so boljši osebni dohodki. In tako imamo mesečne take »slovese«, ki se navadno zreducirajo le na to, da tukaj preslabo »plačajo«, ne pomisli pa se, da ima odhajajoči tudi del sebe v tem, da v kolektivu ni šlo tako, kot bi moralo. Zanemarjali so ali smo delovne obveznosti, bilo je malomarnosti, ni bil dovolj izkoriščen delovni čas, manjkali so dobri odnosi med delavci. Obenem vemo, da ima tisti, ki je svoje delo opravljal desetletje in več, dosti zaslug za določene uspehe v poslovnosti, kar pa je bilo, posebno v proizvodnji, podcenjevano in je torej od tu največ odhodov, čeprav bi pričakovali, da bodo kje drugje tudi. »Grehi« se opravičujejo z objektivnimi In drugimi vzroki. Tako dvakrat šepamo: zaradi strojev
brez ljudi in zaradi slabe kvalifikacijske strukture drugje. In o vsem, kar se odhajanja tiče, lahko rečemo to, da ni ravno pohvalno, če nekdo tudi v težavah noče živeti s kolektivom ter pomagati prebroditi težave.
Da nastajajo v kolektivu problemi, ni vzrok samo v tem, kaj posameznik ali skupina stori ali ne, ampak tudi v tem, ker mislimo, da je človek za upravno delo vedno sposoben, čeprav vemo, da se z leti marsikaj spremeni. Ob takem načinu dela ne morejo rasti novi, ambiciozni kadri, ker imajo pač »rešpekt«. Torej ni revolucionarnih sprememb, kakršne poznamo iz preteklosti. Samo kabi-netsko se ne more v samoupravni družbi priti daleč, pa če iščemo še take naslove ali položaje, vse to je ničelno, če ni razredno in revolucionarno. Človek, kot subjekt družbe, glede na vlogo še nima pravega mesta in tudi zamenjava dela, koraki navzgor in menjava oseb, ne pomeni rešitve.
FRAN VODNIK
S NAŠI UPOKOJENCI O NAŠI UPOKOJENCI O NAŠI UPOKOJENCI
KAKO ŽIVIMO
Sredi dopoldneva sem ga obiskal v njegovi sobi na Kodeljevem v Ljubljani. Še sreča, da sem prišel dopoldne, popoldne bi ga verjetno ne našel. Kdo ve, kateri del mesta bi si izbral za današnji nekajurni sprehod.
Droben možakar, srebrnih las, nekoliko Otožnega pogleda, se za trenutek zamisli, ko mu povem, kdo sem in kaj me je prignalo, da zmotim njegov mir.
— A, vi ste, ki ste tolikokrat podpisani v Glasniku. O meni, da bi pisali?, spomin imam že bolj slab.
Gospodinja, ki mi je pokazala njegovo sobo, je odšla. Sedla sva in nekaj časa je premišljeval, kot da bi se želel spomniti česa velikega, česa kar bi bilo vredno objave v našem časopisu. Pa se je zopet opravičil zaradi slabega spomina. -
N
Zahvalno
pismo
OSNOVNA ŠOLA RADO ROBIČ LIMBUŠ
Organizacijam združenega dela:
GRADIS, IMP, SLIKARSTVO,
KERAMIČARSTVO
IN GRADBENEMU
FINALISTU
Maribor
ZADEVA: Zahvalno pismo
Učenci in delavci osn. šole Rado Robič Limbuš se toplo zahvaljujemo za hitra in dobro opravljena dela pri preureditvi kletnih prostorov v večnamenski prostor in adaptacijo dotrajanih sanitarij.
V	času, ko smo uživali počitnice, so delavci vaših delovnih organizacij delali vsak dan ne samo 8, ampak 16 ur, tudi ob sobotah in nedeljah.
Še več, slišali smo, da je delavec pri IMP prekinil dopust, da je lahko pravočasno zaključil dela, da smo normalno 3. septembra lahko začeli s poukom.
Za take geste in toliko razumevanja smo vam hvaležni. Hvaležni smo tudi tov. Miru ing. Primorcu, ki je vodil nadzor nad izvajanjem del in bil gonilna sila celotne gradbene dejavnosti.
Ali ni to najlepša, najbolj humana gesta v mednarodnem letu otroka in v okviru tedna otroka pri nas?
Ustvarjati dobre pogoje za lepše otroštvo in možnosti normalnega razvoja ter dobre izobrazbe tistim, ki nas bodo čez nekaj let nadomestili.
V	prilogi vam pošiljamo naše glasilo, da vidite, kaj mi delamo in ustvarjamo, ter vas prisrčno pozdravljamo.
Predsednik šol. sk. Predsednik ZP Predsednik ZB Ravnatelj
v_____________________________ J
»Premišljujem, premišljujem, a se ne spomnim, drugič mi pride kar samo od sebe. Ja, kdo je pa vas poslal k meni? « ga je zanimalo. Še vedno nekoliko presenečen, se je zazrl skozi okno. Kdove, katerič in kam je misel odšla. In potem se je pred mano začela odstirati njegova življenjska zgodba. Res je tu in tam kaj manjkalo, da sva se kdaj pa kdaj vračala v pozabljene čase, toda tisto o slabem spominu prav gotovo še ne drži. Pojdimo lepo po vrsti:
Alojz Jerman se je rodil 4. 7.1892 v Ljubljani, v vogalni hiši med Zaloško in Njegoševo. Že leta 1906 se je šel učit za »vodovodarja« in kleparja. Po treh letih je bil pripravljen za samostojno delo. Pri isti firmi je ostal do leta 1921. Vojna vihra mu ni prizanesla, a se je srečno vrnil. Leta 1921 se je odločil, da se zaposli pri Pičmanu v Ilirski ulici, kjer je ostal do preselitve v Metelkovo. Tu pa je dočakal upokojitev.
»Upokojen sem bil leta 1951, delati pa sem prenehal leta 1971.«
Kaj vse se je dogodilo in spremenilo v teh letih, je težko opisati. Spomnil se je nekaterih dogodkov, ki ne bodo nikoli pozabljeni.
»Spomnim se tramvaja, ki so ga po Ljubljani vklekli konji, šele potem je prišel pravi. Leta 1921 sem kupil kolo, ki so mi ga ukradli med drugo svetovno vojno. Zanj sem odštel eno mesečno plačo. Po vojni sem kupil novo kolo, ki sem ga vozil še nekaj let nazaj.«
—	Na katerih večjih objektih ste delali?
»V Gradišču na tisti veliki hiši poleg Drame, leta 1931 smo delali Nebotičnik, pa bolnišnico v Polju in na Jesenicah...«
Zamislil se je. Objektov je gotovo še več. Ves čas, ko je delal še po upokojitvi in tudi že nekaj let prej, je delal v delavnici. »Dva sva delala sifone za kopalnice, dimne cevi in še druge izdelke, ki so jih naročali monterji z gradbišč.«
—	Kako pa je bilo z materialom, ko ste še delali na gradbišču?
»V začetku pri nas še ni bilo nobenega materiala. Popisali smo vse, kar smo potrebovali in naročilo poslali v Nemčijo. Čez štirinajst dni je bil vagon na postaji. Razložiti smo ga morali sami. Razvozili so nam na vozovih s konji.«
Potem sva se pogovarjala o zaslužku.
»Vedno je bilo treba paziti na denar. Tri kone dnevno sem zaslužil, ko sem začel delati. Tritisoč-sto dinarjev sem dobil pokojnine, ko sem se leta 1951 upokojil. Danes dobim nekaj čez petsto sta-
rih tisočakov. Vse je zelo drago, a tudi pokojnine rastejo.«
Pripovedoval je, kako je presenečen, ko poštar prinese še kakšno razliko, ki je ni pričakoval.
»Berem v Delu, kako se bodo pokojnine povečale.«
Sicer je potarnal, da slabo vidi, da mu je eno oko že skoraj popolnoma odpovedalo.
»Takole blizu dam časopis in berem brez očal. Berem počasi in s svinčnikom označim, kar sem že prebral. Hranim Glasnike in večkrat vzamem kakšnega starega in ga zopet preberem. Naš Pro-mont je sedaj v Črnučah. Kako lepe prostore imajo. Pa dela imate tudi dovolj. Bral sem, koliko pogodb je že podpisanih. Preberem pa čisto vse.«
Spomnil se je nekaterih svojih nekdanjih sodelavcev, ki še delajo ali pa so že upokojeni. Z dogodki v IMP je seznanjeni bolje kot marsikateri delavec. In še nečesa se je spomnil. Lice se mu je razjasnilo, ko je začel pripovedovati o počitniškem domu v Fiesi. »Že v starem sem bil petkrat, v novem pa osemkrat. Napišem prijavnico, ki jo dobim v časopisu in konec avgusta grem na Titovo plačat. Vsako leto grem od 1. do 10. septembra. Tam se malo sončim in sprehajam po okolici. Tako všeč mi je ta kraj.«
Pripovedoval je še, kako posluša radio, ki ga mora nastaviti prav na uho, da že ob šestih zjutraj sliši, kakšno bo vreme, da ve, če bo popoldne lahko odšel na običajen sprehod.
In vaš nasvet za dolgo življenje?
»Pametno in pošteno živeti. Pa vsega ni treba napisati, bo preveč,« je dejal in se opravičeval, da ni zbrano pripovedoval.
Še posnetek za časopis in segla sva si v roko. Pospremil me je po stopnicah. Njegov korak je bil prožen, nič podoben devetim križem.
T. ŠTRUS
ZAHVALE
Ob smrti moje drage mame se iskreno zahvaljujem osnovni organizaciji sindikata in sodelavcem TOZD ELEKTROMON-TAŽA za darovano cvetje in izraze sožalja.
PAVLINA KELHER
Ob boleči izgubi mojega očeta Antona Vehovarja se zahvaljujem sodelavcem TOZD Klima proizvodnja za cvetje in izraženo sožalje. Iskrena hvala tudi vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
IVANKA ROŽMANEC
Ob boleči izgubi očeta se najlepše zahvaljujem sodelavcem PPS — projektivni oddelek Klime montaže, sindikalni organizaciji DS Promont za darovano cvetje in izraze sožalja.
Iskrena hvala vsem, Id ste ga spremili na njegovi zadnji poti.
LEOPOLD IVANC
Ob smrti mojega moža Janeza Kalana se iskreno zahvaljejera vsem sodelavcem in sodelavkam za izraze sožalja in darovano cvetje. Obenem se zahvaljujem tudi vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadajo pot.
ZENA ANICA S HČERKAMA MIJO IN JANO
• TOZD ELEKTROMONTAŽA
Huda nesreča pri deiu
Dne 15. 10. 1979 se je v TOZD Elektromon-taža pripetila huda nesreča pri delu, ki je terjala življenje 25-letnega kvalificiranega monterja Ljudevita Kneza. Omenjenega dne okrog 9.00 ure je pokojni Knez prišel delat na gradbišče Gospodarsko razstavišče v Ljubljani. Opravljal je elektroinstalacijska dela na prizidku hale B na višini približno 10 metrov. Okrog 9.30 je začelo de-ževat in nesrečni Knez se je umaknil pod streho hale B, ki je v isti višini kot betonska plošča, na kateri je poleg ponesrečenca delalo tudi pr.ecej delavcev gradbenega podjetja »Gradis« iz Ljubljane./
Tla podstrešja so narejena iz pločevine in stekla, ki sta izmenično postavljena, vendar ne v isti višini. Zaradi precej prahu ni bilo mogoče razlikovati steklo od pločevine. Del podstrešja je bil pokrit z opažnimi deskami, kar je že kazalo na določene nevarnosti. Delavec se je verjetno hotel dežju skriti še bolj pod streho in je stopil na steklo, ki se je vdrlo in je padel 10 metrov globoko v halo B gospodarskega razstavišča, kjer je obležal mrtev. Reševalci so v hipu prišli, toda pomoči ni bilo. Čez nekaj časa so na kraj nesreče prišli tudi delavci UJV Ljubljana in inšpektorji dela.
Vzrok za to nesrečo lahko iščemo v dejstvu, da so odgovorni delavci na gradbišču sicer poznali nevarnost, da pa niso primerno zavarovali nevarno mesto, niti niso na to nevarnost opozorili naše delavce, ki so prišli ponovno na to gradbišče šele pred nekaj dnevi.
Smrtni primer tovariša Kneza, ki je zapustil nosečo ženo, ni prvi na tem gradbišču. To je že druga žrtev nesreče, ki se je zgodila na isti način in skoraj na istem mestu kot prva. Skupno je bilo v kratkem obdobju na tem mestu sedem nesreč, kar vsiljuje misel o malomarnosti vseh zaposlenih na gradbišču in še koga drugega. Vprašanje je, doklej se bomo še igrali s človeškimi življenji in koliko časa bo minilo, da bo varstvo pri delu resna zadeva vseh zaposlenih, posebej pa tistih neposrednih in vodilnih delavcev, ki delajo na tako nevarnih mestih, kot je vsako delo kateremkoli gradbišču.
ZORAN BAREŠIČ
& STRELSTVO
Kolmaničeva in Bagari
Strelci TOZD Panonija so zopet tekmovali. V okviru akcije NNNP je Strelsko društvo Mura iz Murske Sobote organiziralo streljanje z malokalibrsko puško. Tekmovalo je 33 strelcev in strelk. Med člani je zmagal Aleksander Bagari z 90 krogi (od 100 možnih), drugi je bil Jože Kovačič z 82 krogi. Med strelkami se je najbolje odrezala (Marta Kolmanič, ki je dosegla 82 krogov. Marija Ratko je bila s 40 krogi tretja. Pri strelcih uspeh ne izostane. Čestitamo!
z------------------------------------\
Slovo od Ludvika Kneza
X____________________________________
Globoko nas je pretresla žalostna vest, da je tako nesrečno ugasnilo tvoje življenje.
Nemočni smo pred usodo, ki iz naših vrst grabi naše najdražje prijatelje, tovariše in sodelavce. To-
krat je prekinila tvoje mlado življenje in nismo mogli verjeti, da te je odtrgala od nas in od tvojih najbližjih na šele začeti poti. Da te ne bo več med nami, s to kruto resnico, se bo težko sprijazniti, tebe, v katerem smo videli vzrok mladega ustvarjalnega človeka, iskrenega prijatelja, vzornega delavca.
Kot petnajstletni deček si prišel v Elekromontažo leta 1969 z željo, da pridobiš znanje elektroinstala-
terja. To ti je uspelo in nisi se več ločil od nas, pa čeprav si vedel, da je terensko del o težko in da boš od doma, od svojih najdražjih.
Ludvik, poznali smo te kot pridnega monterja, ki se ni zbal zadane naloge, ki ni poznal počitka, kadar je bilo potrebno opraviti delo za dokončanje objektov in kot tak si bil s svojim odnosom do dela vzor ostalim sodelavcem.
Vsi, ki smo delali s tabo, vemo, da si zmeraj imel željo, da bi ustvaril nekaj v življenju, da se tvojim naslednikom ne bi bilo potrebno truditi toliko kot tebi. Zato si prisluhnil željam in potrebam kolektiva in odšel med prvimi v Irak, v Basro, maja leta 1976. Težki klimatski pogoji, težko delo, daleč od doma, drugačne življenjske razmere in navade bi nate lahko vplivale slabo. Toda ti si zdržal, se privadil, zavedajoč se, da tudi tam predstavljaš našo TOZD, celotno Jugoslavijo, kot je rekel tovariš Tito:
» Vsi vi ste ambasadorji Jugosavije«, in zate to s ponosom lahko rečemo. Vzorno vedenje in delo ti je prineslo veliko priljubljenost v tamkajšnjem svetu, različnih ljudi, različnih nacij, ter različnih navad. Vsi so te imeli radi, saj si ostal tam tri leta in uspešno zaključil zaupane naloge. Bil si eden od mladih stebrov naše TOZD, v katerega smo brezmejno verjeli.
Ko si prišel nazaj, smo te sprejeli kot monterja — izkušenega, spoštovanega in ti zaupali nove naloge, gledajoč na tebe, kot perspektivni kader za naša bodoča dela.
S težko prisluženim denarjem si se postavil na noge, si ustvaril svoj dom, ter pred kratkim začel svoje družinsko žilvjenje, kot mož, kot bodoči oče.
Kruta usoda, nesreča, je hotela drugače in te ujela, odtrgala od nas.
Ludvik, mnogo, mnogo prezgodaj je smrt prekinila tvoje življenje, ki se je šele komaj začelo in vse tvoje želje za prihodnost. Te bodo ostale, le kot misel, s katero si šel v ponedeljek (15.10.1979) od svojih drugih in jih za vedno zapustil.
Ostal boš med nami v najlepšem spominu.
SODELAVCI
• Ml MED SEBOJ
Telefonski pogovor s Trato
Brrr, brrr, brr
—	»Halo«
— Je Trata?
—	»Je.«
— Tovariša N. N. prosim!
—	»Kje pa dela?«
— V TOZD Itak!
—	»Koliko ima interno?«
— Ne vem.
—	»Jaz tudi ne!«
— Ali nimate internega imenika?
—. »Ne. Tu je sedemsto ljudi, za novince sploh ne vem, kje delajo.«
— Povejte interno in vas vežem!« s
— Je ne vem.
—	»Jaz tudi ne!«
Škljoc, tu-tu-tu-tu.
P. S. Tovariš N. N. je pri vas od leta 1973 in torej ni ravno novinec, v »hiši« nimate 700 ljudi, ampak okrog 550, po podatkih vaše kadrovske službe pa imate tudi interni telefonski imenik, tovariš telefonist! V drugem poskusu je sodelovala kadrovska služba in je šlo brez težav, čeprav to ni njeno delo, tovariš telefonist!
T. Š.
V____________________________________ J
• PLANINSTVO
NAM REKREACIJA IN ŠPORT NISTA POTREBNA?
Ko smo letos iskali vire sredstev za planinstvo, smo zvedeli, da ni bil sprejet sporazum, ki naj bi omogočil zbiranje denarja v višini 80 din na zaposlenega. V zvezi s to akcijo ki ni uspela, smo slišali razna mnenja, tudi takšna, ki razdirajo skupno željo po človekovi telesni aktivnosti v rekreaciji in športu. Ob mesecu, ko dobimo osebne dohodke vidimo, da sta pri obračunu prispevkov iz osebnega dohodka kar dve rubriki za »telesno kulturno skupnost«. Skupni prispevek znese 1,4% od dohodka. Seveda se ta sredstva na vračajo kolektivu, ampak si jih moramo po svoji razsoji in razumevanju sami določiti. Vidimo pa, da ni bilo letos dovolj delavcev, ki bi znali tudi to stran človekove dejavnosti podpreti, čeprav vemo, kako in kje se pridobiva zdravje in delovno sposobnost, in ne nazadnje tudi obrambno moč dižave. Zato je res nerazumljivo če bi prihodnje leto našli enako »nič« rešitev.
Tako smo letos tudi planinci močno prizadeti pri svoji dejavnosti. Načrte in želje smo izpolnjevali iz lastnega žepa in je to za mnoge, če so le enkrat mesečno šli v gorski svet, predstavljalo precejšnje izdatke. Zato si moramo vendarle dovoliti predlog, da v SOZD IMF prihodnje leto le rešimo to letos zanemarjeno in pozabljeno dolžnost v korist športa in rekreacije.
FRAN VODNIK
• IMP NA JESENSKEM ZAGREBŠKEM VELESEJMU
Jesenski zagrebški velesejem, pogled na izdelke Montaže Maribor, Klime Celje, Trate in Tovarne elektrona prav Ljubljana.
Temeljna organizacija SKIP je razstavljala najnovejše izvedbe rovokopačev nakladalcev (levo).
Notranji razstavni prostor z izdelki TRATE, Tovarne elektro naprav in Dvigala iz Ljubljane, ter BLISKA iz Murske Sobote in Industrije stikalne opreme iz Slovenskih Konjic (desno).
Na zunanjem prostoru so razstavljali DO LIVAR Ivančna gorica, temeljne organizacije TEN in TRATA Ljubljana, ter Elektrokovinar Ptuj.
Za dobro voljo
ENERGIJA
...dejstvoma tako mala kubatura, a s tem tudi poraba pogonskega stroja,ženejo tole vozilo ,nas postavlja v sam vrh svetovne varčnosti z energijo.



'*o
fl
„ /"P
^ PobRAZiTEi,_.

^ -cv>
''V
'/Otfo
RAZSTAVA SODOBNE ELEKTRONIKE


—I
čwŠ5ŽS::::i
i m
H
bo sestavljen iz več mikroračunalnikih podsistemov. Eden takih podsestavov je tranzistorski krmilni del, ki je važna komponenta za regulacijo in natančno pozicioniranje motornih pogonov. Tak sistem je bil razstavljen na razstavi kot dosežek TOZD Dvigalo.
Razstava elektronike je še bolj kot druga leta postajala stična točka za proizvajalce in kupce elektronske stroke in pri tem je ponovno pridobila na strokovni kvaliteti, saj so se zmanjšale demonstracije izdelkov široke potrošnje in se mora kot povsod na sejmih elektronske industrije, potencirati specialnost.
To sicer vodi v to smer, da poprečni laični opazovalci dobivajo vedno manj informacij, la jih posamezne trgovske organizacije posredujejo v trgovinah. Na sejmu pa je mesto za pogovore poslovnih ljudi, ki se seznanijo z novimi delovnimi rešitvami in materialno opremo. Zelo poudarjena je bila močna uveljavitev računalniške tehnologije med izdelki in orientacija domače industrije v to vejo dejavnosti. Motila je sicer prisotnost čisto prestižnega nastopa nekaterih domačih organizacij, Id so pretirale z zasedbo velikega prostora raz-
stavišča ob ne preveliki kvaliteti prikazanih izdelkov. Namen razstav te vrste je predvsem v poudarku novosti na domačem trgu, obenem pa tudi v tendenci domačih proizvajalcev, da prikažejo konkurenčne zmožnosti na tistih področjih, kjer so naši izdelki primerni za tuji trg.
U. D.
Na slikah na tej strani: naši izdelki na sejmu Sodobna elektronika 79
Kot vsako leto se je IMP tudi letos udeležil raz-! stave sodobne elektronike na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Na razstavi smo prikazali trenutno stanje naše dejavnosti na tem področju. Poleg TV pretvornikov smo kot novost prikazali nove kompletne skupinske televizijske antenske naprave, sestavne dele za kabelsko televizijo in sestavne dele, Id jih izdelujemo za potrebe TV oddajniške tehnike. Signalizacijsko tehniko smo prikazali s pomočjo nekaj elementov za hotelske in bolniške naprave. Iz področja centralnih grelnih naprav je bila predstavjena nova koncepcija regulatorja temperature.
Računalniško vodenje procesov sta zastopala dva eksponata na našem razstavnem prostoru. Kot rezultat razvojnega dela v opremi za industrijsko elektroniko smo predstavili pult za vodenje betonarne. Ta razumno ukrepa pri tehtanju in doziranju komponent za sestavo betona. Pri tem dosežemo izredno točnost receptur, ki jih lahko hitro spreminjamo in prilagajamo uporabjenim materi-jalom.
Avtomatika za vodenje dvigal bo v kratkem razvita v celoti s pomočjo računalniškega sistema, ki