ANNALES • Ser. hist. nat. • 10 • 2000 • 2 (21) DELO NAŠIH DRUŠTEV/ATTIVITÀ DEI NOSTRI ISTITUTI E DELLE NOSTRE SOCIETÀ/ ACTIVITIES BY OUR INSTITUTIONS AND ASSOCIATIONS, 331-337 obalnega pasu nam je govoril dr. Lovrenc Lipej. In ta pestrost je pri nas zaradi specifičnih geofizikalnih last­ nosti Tržaškega zaliva resnično velika. Ob vseh predava­ njih so prišla na dan tudi vprašanja onesnaževanja in njegovega vpliva na okolje ter njegovo biotsko raznoli­ kost. Ta tema je v zdajšnjem času zelo aktualna, saj ved­ no številnejši škodljivi dejavniki močno vplivajo na raz­ novrstnost življenja v morju, ta pa je za stabilnost mor­ skega in tudi kopenskega ekosistema zelo pomembna. Vsega časa nismo preživeli zgolj pri raziskovanju in učenju. Kar nekajkrat smo se s pomočjo diapozitivov podali v tuje kraje, ob sproščenih pogovorih spoznavali običaje drugih ljudstev in si delili izkušnje, ki smo si jih pridobivali ob pohajkovanjih daleč od doma. Marsi­ kateri večer pa smo si podaljšali daleč v noč ob dobri hrani, pijači, obujanju spominov ter načrtovanju novih prijetnih doživetij. V teh dveh tednih smo tako udeleženci tabora doživeli delček tistega, kar raziskovalci morja doživljajo kot svoj vsakdanjik, s seboj pa odnesli tudi prepotrebno znanje in izkušnje, ki nam bodo pomagale pri na­ daljnjem raziskovalnem delu. Za to bi se radi zahvalili neutrudnim mentorjem: doc. dr. Lovrencu Lipeju, dr. Aleksandru Vukoviču, Janiju Forteju, Tihomirju Ma­ kovcu, Martini Orlando, Valterju Žiži, Marjanu Rich­ terju, mag. Claudiu Battelliju in mag. Jurgenu Herlerju. Udeleženci raziskovalnega potapljaškega tabora Piran 2000 smo bili: Samo Alajbegovič, Sabina Berne, Katarina Kristan, Ljerka Lah, Borut Mavrič, Primož Pirih, Branka Tavzes, Urban Traunšek, Metka Udovič, Tatjana Udovič, Maja Zagmajster. Za pomoč pri izvedbi tabora se zahvaljujemo: Društvu študentov biologije, Morski biološki postaji Na­ cionalnega inštituta za biologijo, Študentskemu svetu Biotehniške fakultete, Potapljaškemu društvu Piran, Dro­ gi Portorož d.d. in Radenski d.d. Sonja Škornik POROČILO O SIMPOZIJU FLORA SLOVENIJE 2000, GOZDARSKI INŠTITUT SLOVENIJE, LJUBLJANA, 20. - 22. 10. 2000 V okviru tradicionalnega vsakoletnega srečanja slovenskih botanikov je v dneh od 20. do 22. oktobra 2000 v Ljubljani potekal simpozij Flora Slovenije 2000. Simpozij, katerega organizatorje bilo Botanično društvo Slovenije pod pokroviteljstvom Ministrstva za znanost in tehnologijo, je bil posvečen 80. obletnici rojstva slovenskega botanika, akad. prof. dr. Ernesta Mayerja. Poleg domačih strokovnjakov se je srečanja udeležilo tudi precejšnje število tujih izvedencev iz Italije, Avstri­ je, Flrvaške, Slovaške, Češke, Jugoslavije, Makedonije ter Bosne in Hercegovine. Srečanje je v prvih dveh dneh potekalo na Gozdarskem inštitutu Slovenije, zaključilo pa se je s strokovno ekskurzijo na obmorska slanišča. Prispevki, ki so bili predstavljeni v obliki predavanj in posterjev, so zajemali več različnih tematskih sklo­ pov, in sicer sistematiko, floristiko, fitogeografijo in floro sosednjih dežel. Podrobnejšo informacijo o prispevkih daje Zbornik izvlečkov referatov simpozija (ur. N. Jogan), del pa jih bo naknadno objavljenih tudi v celoti, in sicer v tematski številki revije Hladnikia. V uvodnem nagovoru je udeležence pozdravil T. VVraber (Oddelek za biologijo, BF, Ljubljana). Po uradni otvoritvi simpozija je sledil prvi sklop predavanj, katerih večji del je s svojo vsebino posegel v taksonomsko problematiko. O. Vasic' (Naravoslovno zgodovinski mu­ zej, Beograd, Jugoslavija) je poročala o novi varieteti vrste Astragalus onobrychis L., ki se pojavlja na ob­ močju Makedonije. Sledili sta predavanji M. Niketiča (Naravoslovno zgodovinski muzej, Beograd, Jugosla­ vija). V prvem prispevku je avtor obravnaval tipifikacijo in sintaksonomski položaj taksona Nonnea commutata (Boraginaceae), v drugem (s soavtorji) pa je predstavil novo vrsto ušivca, ugotovljeno na območju Prokletij v Črni gori, ki so ga avtorji v čast letošnjemu jubilantu poimenovali Pedicularis ernesti-mayeri. S problematiko poliploidnih komplesov Cardamine pratensis in C. ama- ra agregatov v Sloveniji se je v svojem prispevku ukvarjal K. Marhold (Slovaška akademija znanosti, Bratislava, Slovaška), J. Suda (Češka akademija znanosti, Pruhonice, Češka) pa je prikazal rezultate raziskav stopenj ploidnosti predstavnikov rodu Vaccinium. Na malce drugačni področji sta posegli zaključni preda­ vanji prvega dne. Tako je M. Dermastia (Oddelek za biologijo, BF, Ljubljana) v svojem referatu predstavila najnovejše izsledke, do katerih so v zadnjem obdobju prišli znanstveniki na področju preučevanja filogenije kritosemenk, S. Savič (Naravoslovno zgodovinski muzej, Beograd, Jugoslavija) pa je poročala o rezultatih karti­ ranja lišajev na območju narodnega parka Durmitor (Črna Gora). Sledila je sekcija, v kateri so avtorji predstavljali svoje prispevke v obliki posterjev. Z vsebino so posegli na različna področja delovanja, v nadaljevanju pa samo na kratko omenimo avtorje in teme več kot dvajsetih predstavljenih posterjev. Večina avtorjev, ki so bili predvsem iz vrst mlajše generacije slovenskih botani­ kov, je obdelovala taksonomsko in ekološko problema­ tiko ter razširjenost različnih taksonov v Sloveniji, npr. V. Babij (s soavtorji), T. Bačič, B. Frajman, M. Kogelnik, J. Plazar, S. Strgulc, B. Trčak in B. Vreš. Razširjenost rodu Iris na Hrvaškem je predstavljal poster B. Mitič (s soavtorji), K. Micevski in V. Matevski pa sta poročala o še enem na novo opisanem in po slovenskem botaniku E. Mayerju poimenovanem taksonu makedonske flore, vrsti Dianthus ernesti-mayeri. Zanimive floristične najd­ 335 ANNALES • Ser. hist. nat. • 10 • 2000 • 2 (21) DELO NAŠIH DRUŠTEV/ATTIVITÀ DEI NOSTRI ISTITUTI E DELLE NOSTRE SOCIETÀ/ACTIVITIES BY OUR INSTITUTIONS AND ASSOCIATIONS, 331-337 be na štajerskih železniških postajah so rezultati raziska­ ve A. Javorič. M. Kaligarič (s soavtorji), ki se je pred­ stavil z dvema posterjema, je obravnaval geoelementno sestavo v različnih tipih suhih in polsuhih travišč v Slo­ veniji, prikazal pa je tudi rezultate poskusa uspešnosti kalitve velikonočnice (Pulsatilla grandis) pri različnih pripravah rastišča. Svoje rezultate sta na posterjih predstavila tudi L. Kutnar in M. Urbančič, ki sta preučevala pestrost rast­ linskih vrst na različnih izbranih smrekovih barjih na Po­ kljuki. Vegetacijo gozdnih posek so raziskovali A. Čarni in soavtorji, fitocenološko problematiko pa so obravna­ vali tudi U. Šilc, ki je prikazal združbe peščenih tal v JV Sloveniji, L. Marinček (s soavtorji), ki je poleg vegetacije pragozda Donačka gora predstavil še digitalno vege­ tacijsko karto gozdnih združb Slovenije v merilu 1:400.000, ter I. Zelnik (s soavtorji), s prikazom rezul­ tatov preučevanja vegetacije obcestnih brežin. Tematika prispevka L. Poldinija (s soavtorji) je bila povezava med vrstno sestavo in abiotskimi dejavniki določenega ob­ močja (prikazano na primerih iz SV Italije). A. Seliškar in skupina soavtorjev so predstavili rezultate projekta "Corine biotopi v Sloveniji", B. Surina pa je z različnih vidikov preučeval rastišča vrste Pinus pinaster pri Ilirski Bistrici. Na koncu omenimo še avtorico N. Hulina, ki je na svojem posterju predstavila nekatere tuje vrste hrvaške flore. Drugi dan simpozija se je pričel s predavanjem, posvečenim življenju in delu akad. prof. dr. Ernesta Ma- yerja. Oris njegove življenjske poti in predstavitev boga­ tega ter vsestranskega delovanja sta podala T. VVraber (Oddelek za biologijo, BF, Ljubljana) in M. Zupančič (Biološki inštitut ZRC SAZU, Ljubljana), k slavnostemu ozračju začetnega dela drugega dne pa je prav gotovo pripomogel jubilant sam s svojim pozdravnim nagovo­ rom. V nadaljevnaju dopoldanskega dela se je zvrstilo šest referatov. Č. Silič (Sarajevo, Bosna in Hercegovina) in M. E. Šolič (Inštitut "Planina i more", Makarska, Hrvaška) sta pripravila prispevek o vrsti Chouardia lakusicii - novi na območju Biokova (Hrvaška). Prispevek je zaradi od­ sotnosti avtorjev predstavil T. VVraber. O rezultatih karti­ ranja tržaške urbane flore sta poročala M. Pertot in F. Martini (Oddelek za biologijo, Trst, Italija). I. Dakskobler (Biološki inštitut ZRC-SAZU, Regijska raziskovalna enota Tolmin) je v svojem prispevku opisal novo rastišče vrste Paradisea liliastrum v Krnskem pogorju (Julijske Alpe). O tujih vrstah v slovenski flori je govoril N. Jogan (Od­ delek za biologijo, BF, Ljubljana), ki je v nadaljevanju predstavil tudi prispevek (soavtor M. Kotarac) o stanju in perspektivah podatkovne zbirke Flora Slovenije, ki jo vzdržuje in upravlja Center za kartografijo favne in flo­ re. S prispevkom N. Praprotnik (Prirodoslovni muzej Slo­ venije, Ljubljana) o botaničnem delovanju Karla Dež­ mana se je zaključil dopoldanski del drugega dne. V popoldanskem delu je v začetku J. Bavcon (Oddelek za biologijo, BF, Ljubljana) ob 190-letnici nanizal nekaj pomembnejših dogodkov v zgodovini delovanja Bota­ ničnega vrta. T. VVraber je prispeval nova spoznanja o flori Snežnika s poročanjem o pojavljanju vrste Asperula beckiana. Sledil je prispevek J. Dobravca (Triglavski na­ rodni park, Bled) o mikrotopografskih, hidroloških, ke­ mijskih in florističnih značilnostih manjšega šotišča, od­ kritega na Mišeljski planini v Julijskih Alpah. Floristične novosti iz različnih predelov Slovenije so predstavili B. Čušin in I. Dakskobler (Biološki inštitut ZRC-SAZU, Re­ gijska raziskovalna enota Tolmin), G. Seljak (Kmetijsko- veterinarski zavod Nova Gorica) in M. Acceto (Oddelek za gozdarstvo, BF, Ljubljana). Zadnje predavanje na simpoziju Flora Slovenije 2000 je imel A. Čarni (Bio­ loški inštitut ZRC-SAZU, Ljubljana), ki je govoril o po­ znavanju vegetacije gozdnih robov v JV Evropi. Tretjega in hkrati zaključnega dne simpozija je bila za udeležence simpozija organizirana strokovna ekskur­ zija na koprska slanišča. Vodil jo je M. Kaligarič (Od­ delek za biologijo, Maribor), udeleženci pa so dobili predvsem priložnost, da si ogledajo in dodobra spo­ znajo slanoljubno vegetacijo in ruderalne rastline. Alessandro De Maddalena THE MEDITERRANEAN SHARK RESEARCH GROUP \ i The sharks of the Mediterranean Sea have for years been the subject of rare specific studies, often realized by individual ichthyologists working independently, and not within specific programs organized by research insti­ tutions. It is for that reason that several aspects of most Selachian species inhabiting our waters, related to biol­ ogy, abundance and distribution, are still largely un­ known. Fisheries for sharks in the Mediterranean remain almost totally unmonitored and, consequently, inade­ quately regulated or totally unregulated. The catch and landings of sharks in the Mediterranean have in the past decades been certainly much more extensive than to­ day. As it is well known, sharks have delicate reproduc­ tive modes, since they grow slowly and take often many years to reach sexual maturity, have long gestation peri­ ods and usually produce a limited number of young if 336 ANNALES • Ser. hist. nat. • 10 • 2000 • 2 (21) DELO NAŠIH DRUŠTEV/ATTIVITÀ DEI NOSTRI ISTITUTI E DELLE NOSTRE SOCIETÀ/ACTIVITIES BY OUR INSTITUTIONS AND ASSOCIATIONS, 331-337 paragonated to most bony fishes. The massive captures to which they were subjected, mostly as accessories captures of the fisheries of other species, and a general impoverishment, caused by excessive exploitation of the Mediterranean Sea fauna and consequently of the spe­ cies on which sharks prey, carried Selachians to a mas­ sive reduction, which we simply cannot quantify due to the less accurate monitoring in the past. As a result of these considerations, a new initiative has been carried out recently with a precise aim to in­ crease our knowledge of the sharks of the Mediterra­ nean. Namely, we are talking about the birth of the Mediterranean Shark Research Group (Mediteranska skupina za raziskovanje morskih psov - Gruppo Mediterráneo di Ricerca sugli Squali), the first group of researchers working on the study of the sharks of the Mediterranean Sea. The group can be joined by any researchers that are seriously interested in an open col­ laboration, presently already work on the sharks of the Mediterranean or are planning to carry out a research into these matters in the near future. The present list of the researchers (17 of them from 7 different countries) involved in this project is the following: Alessandro De Maddalena (Italian Great White Shark Data Bank, Mi­ lano, Italy), Antonio Celona (Aquastudio, Messina, Italy), Luigi Piscitelli (Mercato Ittico, Milano, Italy), Danilo Rezzolla (Fantasy Aquarium, Milano, Italy), Mario Mar­ coni (Museo di Scienze Naturali, Camerino, Italy), Gianluca Cugini (private researcher, Pescara, Italy), Joan Barrull (Museu de Zoología, Barcelona, Spain), Isabel Mate (Museu de Zoología, Barcelona, Spain), Juan An­ tonio Moreno Garcia (Grupo de Investigación Ictiológi­ co de Tiburones, Villacastín, Spain), Alvaro Rosano González (private researcher, Cádiz, Spain), Lovrenc Lipej (National Institute of Biology, Ljubljana, Slovenia), Bojan Marceta (National Institute of Biology, Ljubljana, Slovenia), Valter Z ila (Piran Aquarium, Piran, Slovenia), Mohamed Hamdine (Faculté centrale d'Alger, Cher- chell, Algeria), Alen Soldo (Institute of Oceanography and Fisheries, Split, Croatia), Sérgio Macedo Gomes de Mattos (Recursos Naturais Renovaveis, Engenho do Meio, Brasil), Rowan Byrne (private researcher, Ireland). The main task of this group is the formation of a web of information exchange between specialized research­ ers working in different parts of the Mediterranean. This will, in time, permit filling in the several gaps in our knowledge of the biology of our sharks. Specific re­ search programs that will be pursued by the entire group or by parts of it, depending on specific cases, will be moreover planned on some of the most interesting study arguments or the most immediate problems that need to be solved for the conservation of this endangered spe­ cies. 337