Gospodarske stvari. Rudeča mušnica. Spisal A. Kosi.*) Izvestno ga ni med vami nobenega, ki bi videl ne bil že v go/.du lepo rudeče, belopikaste gobe. Morda si je mislil ludi lako, kakor sem si niislil jaz, ko sem jo videl: 0 zakaj vendar ni tako okusen, kakor je videti prijazen ta »možiček« z rudečo kapico ali pravilnejše z rudečim klobuekom! Ali ni mu upati, malopriden in ničvreden je ves, kolikor ga ,je. Mušnica — tako se mu pravi — tudi mušja ali mulija goba je po naših gozdih sploh zelo navadna goba. Baste od meseca avgusta do oktobra ali sama, ali pa tudi v družbi z drugimi gobami; najbolj jej ugaja peščena zemlja. Mušnica ima vse one dele, katere ima vsaka popolno razvila goba. Reeimo: mrežast micelij ali podgobje v :;emlji, kocen ali bet s klobukom nad zemljo. Ivadar pririje mlada mušnica iz zemlje, zavita je še v neko belo kožico. Ta kožica se pozneje pretrga in njeniostanki ostanejo nekoliko na spodnjem koncu kocena, nekaj jih je pa kot pike ali bradovice na povrSju rudečega klobuka; včasih tudi kot majhen obroček na kocenu ali 1 >otu. Klobuk mušnice je iz početka okroglast, pri popolno razvitih gobah precej širok. Škrlatno rudeče površje je posuto z belimi bradovicami, ki so, kar sem že omenil, .ostanki kože, v katero je zavita mlada mušnica. Ako obrnemo klobuček ter si ogledamo njegovo spodnjo stran, najdemo, da plodna plast ni sestavljena iz cevek, kakor pri globanji, ampak iz samih tenkih, belih listkov ali platnie. Zategadelj prištevamo mušnico, kakor tudi vse druge gobe z jednako urejeno plodno plastfo, rodu platničaric ali listkaric. Znano vam je, da je pri gobah cevkaricah ali pri gobanih tros v cevkah, iz katerih je sestavljena plodna plast. A kje je pri platničaricah? — l'ri teh glivah visi tros prosto na listkih ali pa je med *) To razpiavo sino vzcli iz II. zvezka ,,zabavne knjižice za ~!<>v. mladino-'. lTi-e,jnje in izdaja jo g. Anton Kosi, učitelj v Središči in jo ini radi priporonmo slov. starišem, naj jo naročijo za svoje otrokp. ki še hodijo v ljudsko šolo. Ilazven te npoučne črfice" ima fc v drugein zvezku npripovedni del" 13 pripovedek, zatem kratkofiasnice, uganjke, razne stvari itd. Zvezček se dobi po 15 kr, pri g. izdajatelji v Središči, njimi skrit. Kocen, na katerem tiči klobuk, je precej visok, poln, včasih tudi votel. Nekoliko više od kocenove sredine vidi se majhen bel, včasih tudi rumenkast obroček. Spodnja stran kocenova, ki je precej.debela, pa je obrobljena z neko luskinasto kožo. Mušnico prištevamo najbolj strupenim gobam, zakaj nje užitek ima zel6 hude nasledke. Če bi kdo mušnico použil, žgalo bi ga najprej hudo v grlu, potem bi ga strašno žejalo in še prej, ko bi želodec gobo prebavil, bljeval bi nesrečnež hudo. Ali le raalokedaj izbljuje bolnik kosce te strupene gobe. Ce se pa to zgodi, pa je že navadno minila največja nesreča. Ali poslušajte, kaj se zgodi, ee so kosci mušnice ostali v želodcu! ZastrupIjenca vije krč, vzame mu govor, z zobmi škriplje in je tak, kakor bi bil stekel: navadno v kakih 24 urah umrje. Od kod je dobila mušnica svoje ime, znano je vsakemu. Mušnico namreč režejo na maihne kosčke, polivajo jo z mlekom ter jo postavljajo muham, da pocepajo. Kolikokrat se je že zgodilo, da se je pri teni kak sladkosneden otrok zastrupil! Pil je neposlušnež iiiuham pripravljeno ndeko, misleč, da se česa dobrega napije. Ktariši naj ne puščajo takih stvarij na prostorih, katere olroei lahko dosegajo, a vi otroci, ki ste že nekoliko večji ter tudi pametnejši, pazite na svoje manjše bratce in sestrice! Toliko bodi o gobi mušnici dovolj! Otroci moji, jaz poznam še neko drugo gobo platničarico, katero ste vi znabi',i že mnogokrat v gozdu neusiniljeno pohodili in pomandrali misleč, da ste uničili malovredno mušnico, in vendar ni bila mušniea. Da bi vedeli vi otroci, kako okusna je ta goba, gotovo bi jo utrgali ter z veseljem ponesli domov materi, da vam jo pripravijo v jed. Že stara ljudstva n. pr. Rimljani so jo kaj radi jedli. Kakšna pa ,je ta okusna goba, ki bi jo lahko celo s strupeno mušnieo zamenili? .le-li zel6 podobna mušnici? Tako vpražate in uganili ste. Na prvi pogled je karželj — to je nanireč ime te gobe — mušnici res zel6 podobna, a če si jo ogledamo natančneje, opazimo precej, da so lislki, iz katerih je sčstavljena plodna plast, istotako kocen, rulnene barve, a ne bele, kakor pri mušnici. Sploh je pa vse meso karželjna rumeno, in laka postane tudi voda, v katerej se kuha ta goba. Razločuje se pa karželj tudi v tem od mušnice, da ima na površji lepega rudečega klobuka mnogo večje pike ali bradovice od mušniee. Navadno pa je površje klobukovo brez bradovie, lepo gladko. Stari Rimljani so imenovali to gobo »Agaricus caesareus", t. j. cesarska goba. To ime določno priča, da so karželj zarad njegovega okusa cel6 cesarji in kralji najraje uživali. Po krajih na Slovenjem Štajarskem, po katerih se karželj uživa, pravijo tej platničarici: blagev ali tudi oglavka. Toda krajev, po katerih bi si upali uživatfblagev ali oglavko, ni mnogo. A to prihaja od tod, kei je malo takih ljudij, kateri bi znali ločiti karželj od mušnice. Karželj raste po vsej južnej Evropi, najraje po hrastovih gozdih. Južno podnebje mu ugaja mnogo bolj od severnega. Mlad karželj je jednako mladi mušiei zavit v neko tenko belo kožo, in ker iraa takratpreeejšnjo podobnost z jajeem, pravijo prebivalci po nekaterih krajih mladim karželjem tudi jajca. Sejmovi. Dne 8. julija pri Sv. Juriji na Pesnici, na Hajdinji in v Pišecah." Dne 11. julija v Oplotnici. Dne 12. julija na Planini, v Rogatci in v Šoštanji. Dne 13. julija v Loeah. Dne 15. julija v Arveži.