—    2    -
Dopisi. ,
Pozor! Ker moramo plačevati davek za vsako naznanilo kake prireditve, veselice ali predstave bodisi v uredniškem ali v inserat-nem delu našega lista, izjavimo, da takih naznanil ne moremo več prinašati brezplačno. Kdor torej želi, da objavimo v našem listu kako prireditev, predstavo, veselico ali kaj sličnega, nam mora vposlati vnaprej za objavo 3 Din. bodisi v denarju, znamkah ali v kolkih. Najboljše je, da se nam ta znesek pošlje po poštni nakaznici, toda na odrezku nakaznice se naj napiše besedilo, ki se naj objavi. Ako se nam ta znesek ne vpošlje, naj nihče ne pričakuje, da bi se mu naznanilo objavilo. Tudi računov z* take objave ne bomo p«-šiljali, ker so stroški previsoki.
—    3    —
Za Jugoslovensko Matico je daroval g. Ivan Krajnc, gostilničar v Sv. Vidu pri Ptuju 25 Din. kot čisti dobiček od zabavnega večera dne 28. februarja 1922 za kar izreka podružnica Jugosl. Matice v Ptuju najsrčnejšo zahvalo.
Za Sokplski dom V Ptuju izročil je odvetnik g. dr. Šalamun Ptujskem Sokolu iz neke kazenske poravnave 2500 K.
Za zgradbo Sokoiskega doma v Ptuju poslal
je g. dr. Visenjak Alojzij kot poravnavo neke kazensko zadeve 200 K V družbi g. dr. Fr. Šalamuna nabralo se je v isto svrho dne 12. t. m. 222 K. Sokol izreka najtoplejšo zalivalo.
Za zletni fond Ptujskega Sokola je nabralo omizje pri „Vinarijiu dne 8. t m. 32 K in omizje pri Simoniču dne 12. t. m. 60 K. Hvala!
Sokolska akademijo se vrši v soboto, dne 1. aprila 1922 ob 20. uri v Društvenem domu.
Zahvala. Podpisani se najtoplejše zahvaljujem mestni, občini in vsem darovalcem za znesek 3500 K, ki so mi ga izročili ob priliki štiridesetletnega službovanja kot grobar na mestnem pokopališču. Ptuj, dne 22 marca 1922. Alojz Sihrovskv.
Zahvala. Dne 13. marca je umrl v Po-brežju Jožek Vidovič, sin posestnika Jurija Vidoviča. Ker je Jožek bil učenec šentvidske šole, se je pogreba udeležila tudi šolska mladina pod vodstvom učiteljstva. Pri tej priliki je daroval g. Jurij Vidovič za revne šolarje 400 K, za kar mu izreka šolsko vodstvo v imunu šolarjev najprisrčnejšo zahvalo.
V  naši   predzadnji   številki  smo  prinesli
poročilo, da se je naselil g. kaplan Krajnc v mestu, ne da bi izvajal tu kak poklic. Lojalno izjavljamo, da nismo nameravali zadeti s tem stanovanjske komisije v Ptuju, ki je pripustila g. Kranjcu stanovanje v njegovi hiši le, ker se nikdo drugi ni hotel v taistih naseliti.
»Deseta božja zapoved." Dramatično društvo je vprizorilo dne 19. marca popoldne in 20. marca zvečer omenjeni igrokaz. Režija je bila izvedena z veliko skrbnostjo. Igralo se je v obče dobro. Z veseljem opažamo, da se društvo dviga in se mu stavijo na razpolago odlične moči.
G. dr. Jenko, zdravnik v Ptuju je odložil mandat v občinskem svetu, ter je izstopil iz NSS. Poročilo „Ju0oslavije", da bi ta gospod še pripadal NSS je neresnično. Odločitev, v katero stranko vstopi sedaj, bo zadel sam najboljše.
Cercle francais v Ptuju priredi v soboto, dne 1. aprila ob 17. (5.) uri v mestni posvetovalnici javno pitsdavanje v francoskem jeziku. Predaval bo vseučiliški profesor g. Lucien Tesniere o novodobni francoski literaturi. Vstopnina za člane in srednješolce prosta, za nečlane  l-50 Din.
Kmetijsko bralno društvo  v  Rogoznici  pri
Ptuju. Eno najstarejših društev ptujs&e okolice, ki vrši že 17. leto svoje izobraževalno deio, sklicuje za nedeljo, dne 26. marca t. 1. svoj redni občni zbor ob 3. popoldne v gostilni F. Bračič v Novi vasi s sledečim dnevnim redom : 1. Poročilo odbora, 2. volitev novega odbora, 3. slučajnosti. Dolžnost članov je, da se občnega zborovanja udeležijo polnoštevilno,. kakor tudi s vsi prijatelji izobraževalnega dela. Odbi r.
Zveza slovenskih industrijcev je izdala „Spomenico'', v kateri stvarno utemeljuje potrebe naše mlade in šibke industrije. Mnogi slovenski listi so prinesli to »Spomenico" v celoti. Mi tem potom povdarjamo, da se z izvajanji strinjamo v polni meri ter pripominjamo, da je naša industrija neobhodno potrebna čim največje zaščite posebno tudi zaščitne carine.
Obrtna razstava v Celju 12.—22. avgusta
1922. Pripravljalna dela za letošnjo obrtno raaatavo v Celju lepo napreduje. Pred vsem jo zasiguranega okrog 6000 kvadratnih metrov razstavnega prostora in to v 24 sobah mestne osnovne šole v Celju, v telovadnici „ Sokola" in na dvorišču. Poslopje je, kakor znano, kar najmodernejše urejeno, prostori visoki in svttli,   kakor   nalašč   za   razstavne namene.
Odbor je nadalje razpisal natečaj za razstavni plakat, katerega so se udeležili razni celjski risarji. Tri najbolja dela, ki so dobila nagrade, se te dni razstavijo pri Goričar-Leskošeku v Celju. Sestavljen je tudi že razstavni red in so v prihodnjih dneh z prijavnicami vred razpošlje. Udeležbo na razstavi je prijaviti do 1. maja 1922. Razstave se lahko udeležijo obrtniki, industrijalci in trgovci v prvi vrsti iz Slovenije, pa tudi iz cele naše države.
Mestna občina prodaja! Prejeli smo sledeči dopis: V zadnji številki „Ptujskega lista" sem čital razglas dveh javnih dražb ptujske mestne občine. Prav dobro uvidim, da občina proda sode, kotle itd., katerih ne rabi. Ne uvidim pa, zakaj mestna uprava, ki ima vozarsko ali Špedicijsko podjetje, prodaja vozove, travnike itd. Pred prevratom se je tudi prodajalo : eni so kupovali hiše od mestne hranilnice, drugi je odkupil pisalni stroj trgovskega gremija, tako so javne korporacije dobivale malo vreden denar za realne vrednote. Danes menda tudi še imajo vozovi in travniki več vrednosti kakor denar.
Smrtna kosa. V pondeljek, dno 20. t. m. je nenadoma umrl g. Srečko A u e r, brivski mojster in občinski odbornik. Zadela ga je srčna kap. Pogreb se je vršil v sredo, dne 22. marca ob obilni udeležbi občinstva. Mestno občino sta zastopala gg. župan Lo-zinši k in podžupan Blažek. Pogreba so se udeležili tudi vsi trije občinski klubi tkoro polnoštevilno. Pred hišo žalosti in ob grobu je zapel žalostinki delavski pevski zbor, pogreb pa je spremljala mestna godba. Ob grobu se je od pokojnika poslovil v imenu prijateljev in somišljenikov g. Komavli. Naj mu bo žemljica lahka!
Predpisni izkazi o dohodnini in prihodnini. Javlja se, da bodo predpisni izkazi o dohodnini in prihodnini za leto 1921, razgrnjeni v smislu čl. 36, točka 11 zač. fin. zakona za leti 1920|1921 Ur. 1. št. 240, davkoplačevalcem na vpogled od 1. aprila do 15. aprila t. 1. in sicer pri pristojnih davčnih uradih v Ptuju, Ormožu in Rogatcu, ter pri občinskih uradih izven sedeža davčnih uradov. Davkoplačevalec ima pravico vpogledati le njegovo davčno dolžnost zadevajoče predpisne postavke, za druge davkoplačevalce pa le, če se izkaže s kolka prostim pooblastilom, da jih je upravičen zastopati v davčuih zadevah. Predpis davkov onim zavezancem, ki v 15 dneh po preteku roka za vpogled odmere ne vlože priziva ali pritožbe pri davčnem ob-lastvu, postane pravoveljavna, če tudi se davčnim zavezancem ne vročo posebui plačilni nalogi. Prekoračitev teg+ roka se sme opravičiti samo v primerih § 286 zak. o oseb davkih. Vsak davkoplačevalec je upravičen še naprej zahtevati tekom gornjega roka, da se mu prijavi podrobna odmerna podlaga. Prošnja za odmeriIno podlago dohodnine in prihodnino mora biti kolekovana z 8 K, če vsebuje obenem prijavo priziva z 20 K, sam priziv pa tudi z 20 K.
Razglas. Javlja se v smislu § 15. zakona o osebnih davkih odnosno člena 13. izvrš. predpisa I k označenem zakonu, da bodo razgrnjeni seznami pripadnikov davčnih družb I. in II. razreda od 15. do 30. mama 1922 pri davčnem okrajnem oblastvu v Mariboru, Ciril Metodova »1. št. 1, II. nadstropji, soba št. 2, seznani pripadnikov davčnih družb III. in IV. razreda pa od 15. do 30 marca t. I pri davčnem okrajnem oblastvu v Ptuju, Slomškova ulica št. 15 II. nadstropje, soba 1.
Delegacija ministrstva financ v Ljubljani objavlja uradno: Gospod finančni minister jo v smislu odloka reparacijsko komisije s svojim rešenjem z dne 4. marca D br. 4112 odredil : 1. da imetniki obveznic ogrskih predvojnih posojil, ki teh obveznic v odrejenem roku niso dali žigosati, to lahko še do vštetega 31. marca 1922 naknadno storijo. 2. Obveznice je poslati s prošnjo vred pretekom tega roka neposredno generalni direkciji državnih dolgov v Beogradu. 3. Predložitev obveznic radi žigosanja je obvezna tudi za tuje državljane ; vendar pa se-ti lahko hkratu naprosijo, da se obveznico samo zaznanuje-jo kot svojina tujega državljana. V tem pri-
meru je treba priložiti prošnji potrdilo o državljanstvu in dokazati lastnino. 4. Naši državljani, ki bivajo na ozemlju naše kraljevine, ki pa imajo svoje obveznice shranjene v inozemstvu na Ogrskem ali v kateri nasledstvenih držav bjvše Ogrske, morajo, ako tega doslej še niso storili, do vštetega 20. marca 1922 pri generalni direkciji državnih dolgov v Beogradu vložiti prošnjo radi protesta proti žigosanju. Take prošnje je vlagati v smislu naredbe D br. 1683 z dne 24. januarja 1922 (Ur. list št. 10 z dne 1. februarja 1922 in jim priložiti potrdilo o državljaustvu. 5. Naši državljani, ki žive izven mej naše kraljevine pa imajo svoje obveznice deponirane na Ogrskem ali v kateri nasledstvenih držav bivše Ogrske, morajo sami vložiti protest proti žigosanju pri vladi dotične države. O vloženem protestu morajo takoj obvestiti kr. poslanstvo v dotični državi in hkratu navesti vse podatke, ki so potrebni radi evidence. 6. Na prošnje, vložene po preteklem roku so no bo oziralo. Imetniki nežigosanih obveznic naj sami sebi pripišejo posledice, ki bi utegnile nastati.