Cene in sejmska poročila. CENE TUJEMU DENARJU. Zadnje flni s« j« dobilo na zagr«bški borzi v valutah: 1 ameriški dolar za 56.50. Dne 14. maja t. 1. pa v devizah: 100 avstrijskih šilingov za 798—804. 100 italijanskih lir za 298.35—300.35. 100 madžarskih pengov za 992.50. 1 ameriški dolar za 56.71—56.91. 100 francoskih frankov za 223.63. 100 nemških marka za 1359.50. 100 čahotlovaikib kron za 168.0i—lM.U. SEJMI. 22. maja: Loka. 23. maja: Sv.- Peter pod Sv. gorami. 24. niaja: Verače in Artič«. 25. maja: Rogatec, Svetina, Luč« in Slivnica pri Mariboru. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 11. maja 1928 se je pripeljalo 346 svinj, 7 ovac; cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad Din 125— 150; 7—9 tednov stari Din 175—225; 3—4 mesece stari Din 350—440; 5—7 mesecev stari Din 460—500; 8—18 mesecev stari Din 550— 650; 1 leto stari Din 1000—1200; za kg žive teže Din 10 do 12.50; za kg mrtve teže Din 15 do 16; ovce komad Din 75—125. Prodalo se je 255 svinj in 5 ovc. MARIBORSKI TRG DNE 12. MAJA 1928. Na trgu, kteri je bil dobro založen in obiskan, je bilo 30 s svinjskem mesom in 10 s krompirjem naloženih vozov. Slaninarji so prodajali meso in slanino po Din 15 — 22.50 za kg. Domači mesarji so ostali pri dosedanjih cenah. Peiutnine in drugih domačih žlvall je bilo okoli 800 komadov. Cene so bile piščancem Din 15 — 25, kokošim 35 — 50, racam in gosem 50 — 80, puranom 80 — 100, grlicam 35 — 40, kozličem (30 kom.) 75 — 125, jagnjetom 125 — 150, domačim zajcem 15 — 50, vevericam 25 — 30 za komad. Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice, sadike. Krompir se je prodajal po 6 — 7 Din mernik IV2 kg), druge cene so bile sledeče: solati 1 — 2, karfiolu 5 —15, kumaram (vzgojenim) 12 Din kom. Grahu v stročju 12, letošnjemu krompirju 10 — 12, špargeljem 18 — 20, kislemu zelju 4, kisli repi 2, hrenu 8 — 10, maku 18 Din za kg, maslu surovemu 36 — 44, kuhanemu 45 — 48, čajnemu 50 — 60 za kg. Mleku 2.50 — 3, smetani 12 — 14, oljčnemu in bučnemu olju Din 18 —20 za liter; jajcam 1.25 — 1.50 komad. Sadju: jabolkam 5 — 10, črešnjam 40, posušenim slivam 10 Din kg, pomarančam 1 — 3, limonam 0.75 — 1 za komad. Cvetlicam Din 3 — 25, z lonci vred 15 — 75 komad. Sadikam raznega sadja Din 12.50 — 25, cepljenim vinskim trtam 1.50 — 2 Din komad. Lončeni in leseni robi Din 1 — 100 komad, lesenim grabljam 6 — 8, vilam 7 — 8, cepcem 10, držalom za kose 10 — 12 Din za komad. SENO IN SLAMA NA MARIBORSKEM TRGU. V sredo, dne 9. maja je bilo 9 vozov sena in 6 slame, v soboto 12. maja pa 24 vozov sena in 7 slame na trgu. Cene so bile senu 87.50 — 150, slami pa Din 45 — 55. Slama se je prodajala tudi po Din 1.75 — 2 za snop. Gospodarska obvestila. KMETIJSKO KINO-PREDAVANJE V SLOVENSKI BISTRICI. Kino-predstave s filmi ne služijo dandanes samo za zabavo, ampak tudi za pouk. Tako imamo razne kulturne filme, ki imajo liamen izobraževati oHfiistvo z nazornimi slikami v najrazličnejših vedah. Tudi kmetijstvo se je v veliki meri že začelo baviti z napravo in predavanji takih filmov, ki naj služijo za nazoren pouk pri pospeševanju kmetijstva. Posebno prednjači v tem oziru Nemčija, ki ima že na stotine čisto kmetijskih filmov, ki se predvajajo po deželi, po kmetijskih, pa tudi že po osnovnih šolah, pri zadrugah ter kmetijskih društvih in služijo v pouk kmetovalcem. To učno sredstvo je tako uspešno in privlačno, da se izredno hitro širi med kmetijskim ljudstvom. fudi Kmetijska družba je prva v Sloveniji uvedla kino-predstave, s katerimi hoče zanesti med kmetovalce po deželi zanimanje za kmetijstvo. Na željo kmetijske podružnice v Slovenski Bistrici, j« t soboto 8. in v nedaljo 7. t. _&. priradila dvoj« talu_ kino-predstav, ki ste bili obe zelo dobro obiskani. V soboto popoldne je bila prireditev namenjena predvsem meščanstvu in odrasli šolski deci meščanske šole, v nedeljo zjutraj pa kmetovalcem iz okolice. Vsakokrat je bilo nad 150 udeležnikov, ki so pazljivo poslušali predavanje, sledili poučnim slikam ter njih razlagi. Da je bila udeležba tako zadovoljiva, se je v prvi vrsti zabvaliti agilnemu načeniku tamkajsnje kmetijske podružnice, g. Vinko Gornjaku, ki je v to svrho razvil med tamošnjim prebivalstvom tako živahno agitacijo. Filmi, ki so se ob tej priliki predvajali, so predočevali naslednje predmete: Prvi nam je pokazal pokrajine Čile v Južni Ameriki, kjer se pridobiva najboljše in najučinkovitejše dušičnato gnojilo čilski soliter, ki se ga razpošilja na milijone stotov vsako leto po celem svetu. Videli smo pridobivanje tega gnojila, razpošiljanje, gnojenje z njim in končno tudi njega učinek pri raznih rastlinah. V drugem filmu se je pripravljala zemljo za krompir, gnojilo se je s hlevskim gnojem, zelenim gnojenjem in z raznimi umetnimi gnojili. Krompirju je posebno potreben kalij. Nadalje se je videlo tu oskrbovanje krompirja, spravljanje, odbiranje itd. Na koncu je bil pojasnjen račun o uspehih gnojenja s kalijevimi gnojili, po katerem se nam v sliki kaže, kako nam 20 mark, ki jih vtaknemo' v zemljo z umetnimi gnojili, rodi 260 mark, ki jih dobimo kot čisti dobiček. Četrti nam slika velikanske tvornice ea izdeloyanje dušičnatih gnojil, kakor so žveplenokisli amoniak iz primoga in umetni soliter iz zraka. Peti in najlepši film je predvajal rast rastline. Tu so gledalci videli, kako pred n.jihovimi očmi požene iz zrnja korenina, klica ali kako nadalje rastline rastejo, se razvijajo, cvetejo in tvorijo sad. Natančno je bilo opaziti, koliko hitreje napreduie.jo tiste rastline, ki smo jih gnojili z dušičastimi gnojili. Lepo bilo videti tudi bogate pridelke razne zelenjave (kumare, paradižnike, buče), ki je bila gnojena z umetnimi gnojili. Diven je bil tudi razvoj raznih enako gnojenih cvetlic: krizantem, lilij, maka, vrtnic. Predavan.je je trajalo nad dve uri. Obenem s predvajan.iem filmov je predaval inž. g. Lah, ravnatei.i Kmeti.jske družbe ter pojasnjeval slike in podajal primerne nauke, tako, da navzoči niso samo gledali živih slik, ampak se tudi poučili o njih pomenu. Žeieti bi bilo. da se take kino-prireditve čimbolj razširi.jo po deželi in prepričani smo. da bodo imeli večji uspeh nego samo predavanja. Tretii film nam je v obliki natangno ievedenih gno.jilnih poizkusov pojasnil potrebo krmske pese po kaliju. Sv. Benedlkt v Slov. gor. V ned»ljo dn« 20. maja bo po rani službi božji in po večernicah oblastni poslanec višji živinozdravnik g. Pirnat v šoli predaval o živinoreji. Živinorejci in živinorejke, pridit« polnoštevilno na oba shodal Lfntomer. Okrajni zaskip j« 7. in 8. mtja izvršil licencovanje plemenskih bikov v ljutomerskem okraju. Pri tej priložnosti so bile za najboljše bike priznane bikorejcem številne oblastne in okrajne nagrad«. Prigon plemenskih bikov je bil zadovoljiv. Leto za letom se opaža večje zanimanje in boljše pskrbovanje ne samo plemenskih bikov, ampak goveje živine sploh. Ako bosta oblastni odbor in okrajni zastop tudi v prihodnje polagala potrebno pazljivost za pospeševanje tukajšnje govedoreje, ne bo ista •zaostajala za drugimi okraji. Kolo jahačev ln vozačev v LJntomani j« nameravalo prirediti dne 6. maja pomladansko konjsko dirko, Wi •• pa rslsd »la- baga vr«m«nt ni mogla Triiti. Vi« priznanje gre našim dirkav-em, ki so navzlic hudemu nalivu prišli polnoštevilno na dirkališč«, da se udeleže dirke. Vsled sedanjega nestalnega vremena se dirka vrši šele na binkoštni pondeljek dne 28. maja t. 1. ob 14. uri na dirkališču na Cvenu pri Ljutomeru z istim sporedom torej z eno enovprežno dirko za triletne konje, eno enovprežno dirIto za štiriletne in Btarejše konje. Po dirki _• prijateljski sestanek pri koncertu, ki se vrši v gostilni g. Katike Rajhove v Moti. Veliko zanimanje vlada tudi za javno tombolo, katero priredi Kolo dne 1. julija 1928 na Glavnem trgu v Ljutomeru in pri kateri je glavni dobitek konj-dirkač. Prodaja srečk se prične že prihodnje dni pri vseh trgovcih v Ljutomeru. Licencovanje bikov v Prekmurju in Medjimurju. V Prekmurju in Medjimurju se je vršilo pred kratkim licencovanje bikov. Mariborski obl. odbor je nagradil najboljše nivinorejce z denarnimi nagradami v zneskih 600 Din odnosno 400 Din. Veliko Županstvo je nakazalo najodličnejšim rejcem še državne premije v zneskih 800 Din. Razven denarnih podpor je prejelo večje število bikorejcev veliko ministrsko diplomo, drugi zopet pohvalnico velikega županstva. Stanje hmeljskih nasadov v SaTinjski dolinl. Nujno potrebnega in zaželjenega vremena dosedaj še ni bilo. Vsled tega se tudi o stanju hmeljskih nasadov ne more kaj ugodnega poročati. Rastlina je sicer zdrava videti, vendar je ponovni močni mraz in mokromrzlo vreme povzročilo, da isto v razvoju zadnjih 14 dni ni, _li le malo napredovala in da je v primeru z drugimi leti vsaj za dva tedna nazaj. Samoobsebi je pač razumljivo, da se tudi obdelovanje ni moglo pravočasno izvrševati. Tuintam se je pojavil v večji in manjši množini bolhač. Slejkoprej je hmeljarskim nasadom toplo in suho vreme nujno potrebno. Hmeljarska ku•pčija je zopet nekoliko oživela. Hmeljarski škodljivcl. Velika ino/.emska tvrdka želi kupiti večjo množino letošnjega hmeljskega pridelka v predprodaji. . Pripravljena je plačati Din 30.— za kg ter je stavila tozadevno ponudbo nekemu hmeljskemu prekupcu v Savinjski dolini. Dobila je odgovor, da je ta cena previsoka, ker se t. ozirom na gospodarski položaj tukajšnjih hmeljarjev lahko dobi blago po 20 Din. Inozemska nemška tvrdka je odgovorila nato slovenskemu trgovcu, da je predprodaja hmelja sedaj nekaj druzega kot prodaja v jeseni. V slučaju slabe letine lahko doseže hmelj višje cene, vsled česar bi bili producenti, kateri so svoje blago v gmotni stiski prodali za nižje cene v predprodaji, preveč oškodovani! Ta dobrotnik naših hmeljarjev je pa firmi odgovoril, da sprejme nakup hmelja le po 20 Din za kg, če pa tvrdka vstraja pri ceni 30 Din, rajši opusti zastopstvo. Navedel sem zaenkrat samo dejstvo brez imen, dasiravno so mi ista dobro znana. Okvir k tej sliki naj si nareda hmeljarji sami, mislim pa, da jim bode v naši hmeljarski trgovini postalo marsikaj jasnejše. Svoječasno se je govorilo, da se postavi črna tabla, kjer bodo javno napisana imena tistih škodljivcev, kateri s prodajanjem sadežev, z mešanjem slabega hmelja, s primešavanjem kamenja, prsti itd. škodujejo našemu hmeljarstvu! Rabimo, nujno rabimo črno desko. — K stvari so o priliki še povrnem! — Franc Turnšek, Polz&la.