-----    51    -----
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 25. Po vinogradih ob Savinjski dolini je bujno rastoči in rodovitni trs „Izabela" tako močno razširjen, da daje najmanj polovico vsega vinskega pridelka. Ima morebiti ta trs še drugo ime, ker je čudno, da se ne nahaja ime »Izabela" v nobeni strokovnjaški knjigi? (M. L. v Št. A. na Štajarskem.)
Odgovor: Izabela ima tudi po vseh yednostnih in strokovnih knjigah, t. j. ampelografijah, to ime. Izabela ni   prava    vinska    trta,   kakor   naše    domače,   ki   so
„vitis vinifera", ampak je „vitis labrusca". Po Vipavskem imenujejo Izabelo tudi „labruskou, in po nekaterih krajih dolenjskih tudi „smrdečkou. To kar Nemci imenujejo nErdbeertraubett, pa ni „Izabela", ampak neka druga „viti8 labrusca" s pravim imenom »Aleksander*. Izabela ne kljubuje trtni uši.
Vprašanje 26. Kako je ravnati z rezanicami ameriških trt iz drugih krajev, da se ne zatrosijo ž njimi trtne uši? (M. L. v Št. A.)
Odgovor: Uvažanje trt iz okuženih okrajev je postavno zabranjeno. Trte, ki so ali gotovo ali morebiti okužene, razkužijo se z žveplenim oglikom.
Vprašanje 27. V „Novicahu priporočate modro galico v pokončevanje strupene rose, a drugih pripomočkov ne omenjate. Gospodarski glasnik za Štajarsko pa v 12. številki 1. 1889. trdi, da azurin ravno tako pomaga, kakor druge priporočane tekočine. Vrhu tega je najcenejše, in ravnanje ž njim najpriprostejše. To marsikoga moti, da ne ve, česa naj se poprime. Po mojem mnenji bo mešanje galice z apnom uže zaradi tega težavno, ker se še zmerom dobe vasi, po katerih ni najti zanesljive tehtnice. Pa tudi brizgalnica se pokvari, če je apno premalo čisto. Blagovolite povedati, kateremu sredstvu dajete Vi prednost. (L. S. v P. pri   Konjicah.)
Odgovor: Sredstvo proti strupeni rosi je modra galica (bakreni vitrijol ali žveplenokisli baker), a sama v vodi raztopljena škoduje trtnemu listju, zato je ne-vtralizujemo z apnom, in tista galica, ki je nevtralizovana s salmijakom, imenuje se azurin. Oboje je dobro sredstvo, a izkušnja nas uči, da priprostemu vinarju (vsaj sedaj še) galica, nevtralizovana z apnom, še najbolj ugaja. Naša družba je lansko leto razdelila za poskušajo nekaj azurina, ki pa ni bil ceno, a Vipavci trdijo, da je bil boljši uspeh z galico in apnom. Sicer pa ni treba azurina kupiti, saj si ga lahko vsak sam naredi; na 1 kgr. modre galice vzemi 1 V« liter salmijaka. Glede snažnosti škropilnic ima pa azurin vsekakor prednosti. Pomankanje zanesljive tehtnice pa nikakor ne ovira, da ne bi rabili galice z apnom, ker ni treba tolika natančnosti, da ne bi zadostovala navadna tehtnica.
Vprašanje 28. Koliko naj naročim galice za dva-do trikratno škropljenje? (J. V. v Str.)
Odgovor: Na hektoliter vode se vzame 2 kgr. modre galice, če je dobra škropilnica, zadostuje ta tekočina za 1000 trt. Na oralu je okrog 5000 trt, torej je treba 5 hektolitrov tekočine ali 10 kgr. galice; za dvakratno škropljenje torej 20 klgr. za oralo vinograda.
Vprašanje 29. in 30. (G. J. V. v Str. in M. L. v St. A. vprašata: Katera škropilnica proti strupeni rosi (peronospori) je najboljša, kje se dobi in koliko stoji? Na to vprašanje
odgovarjamo, da ob nakupu škropilnice ni gledati na ceno, ampak na kakovost. Škropilnica naj tekočino prši z močjo, ne pa  škropi,   kar   se ob takem   ravnanji
malo tekočine porabi; dalje bodi škropilnica tako narejena, da moremo listje tudi od spodaj popršiti in da je ročna ter ne pretežka.
Vprašanje 31. Kako je ravnati proti strupeni rosi s škropljenjem z modro galico? (F. D. v Br. pri Divači.)
Odgovor: Obširen odgovor o tej reči spišemo za eno prihodnjih številk. Za sedaj Vam pa svetujemo : Naročite ob pravem času modre galice io pripravite apna.
(Dalje prihodnjič.)
-----    52    —