Albert Sič »Podrepna muha« Prisedcl sem k trojici priletnih mož, ki »Poznam te, priden in pošten dečko si, so se pomenkovali o starih časih, ko so še zato pridi kar jutrt zjutraj zgodaj k meni. koi drobni dečki živeli pri tjubih staršib. Moj hlapec ti bo napregel oslička in nalo- Moogo je vedel povedati zlasti mož med žil blago.« Segel je v Eistnico, vzel iz nje njimi, ki je sedaj imovit in čislan obrtnik. bankovec za deset goldinarjev ter tni ga iz- Pravil je tudi tole: ročil, naj si grem takoj nakupit, kar me- »Moji starši so bili revni. Oče je bil na- nim, da bom mogel s pridom prodati. Na- vaden delavec, ki je z velikim naporom za- ročil mi je tudi, naj prinesetn vse blago v služil jedva toliko, da nas je skromno pre- pivovarno blapcu Matevžu. Kdo bi bil bolj življal. Mati je bila nad vse delavna in vesel ko jaz! Hitro sem sfekel nakupit vse skrbna. Imela je z gospodinjstvom polne potrebno, potem sem brž nesel blago k roke posla, saj nas je bilo pet otrok. Bi! Matevžu, ki mi je še! z vidnim veseljem sem najstarejši med njimi, tedaj mi je bilo na roke. Naslednje jutro sera se na vse kakih Stirinajst let. Večkrat je tarnala mati, zgodaj odpravil k prijaznemu možu, ki me kako težko ji je, ko ni zadostnega zasluž- je že pričakoval z naloženim vozičkom. Ko ka, zato sta se mi smilila oba, oče in mati. me je videl prihajati, je šel v h!ev po Vedno sem premišljeval, kako bi si mogcl osiička in ga vpregel. Izročil mi je vajeti kaj prislužiti, da bi jima pomagal. Iz šole in voščil srečno pot ter dobro kupčijo. Za- sem bil že izostal in obljubljeno mi je bilo, hvalil sem se mu, sedel na voz k blagu, da me pekovski mojster, oaš sosed, sprej- pognal — in Slo je Še precej hitro proti me za vajenca, kakor hitro bo pri njein šmarni gori. prosto kako vajeniško mesto. Ko sva bila z osličkom blizu savskega Da nisem pohajkoval, sem se lotil vsa- mostu, sem že od daleč videl vojake, ki so kršnega dela. Če drugega ni bilo, sem hodil se zbirali na travaikih onstran Save. Jedva v Mestni log in rezal po grmovju tanke sva pripeljala tja, se je moj dolgouhi to- vrbove vejice, jih obetil in posušil ier jih variš spuntal, da ga nisem mogel spraviti prodajal mesarjem za špile. Kar sem si s 7, mesta. Nobena beseda ni zalegla niČ, pa tem prislužil, sem vedno izročil dobri ma- tudi bič ni pomagal. Tedaj pa pristopita teri, da sem ji majceno lajšat skrbi, ki so dva paglavca, ki sta od daleč opazovala, jo trle dan za dnevom. kako mi nagaja poredna živatca. Brž po- Nekoč pa me povabi sosedov Tinče (z loži starejši oslu nekaj na hrbet. nato pa dovoljenjem staršev seveda) gledat vojagke oba zbežita, Jedva sem se zavedel. opazfrn vaje, kl so se tedaj vršile ob Savi pod muho, ki je z neverjetno brzino koracala Šmarno goro. Še bolj kakor vaje pa so rae po oslovskem životu navzdo! in se mu za- tamkaj zanimale branjevke. ki so pripeljale rtla pod rep. Tedaj stisne živinče rep med s seboj razne jestvine in hladilne pijače. K-c noge, bije z zadnjima nogama, skače na so bile vaje končane, so se trudni, lačni in vse stranr in se jame valjati po tleh. Vo- žejni vojaki vsuli krog njih in pokupili vse, ziČek se je prevrnil, blago pa je frčalo po kar so imele naprodaj. zraku na vse konce, ko da je bilo treščUo Hitro se je v mojl glavi porodila misel. vanj. Naposled pa jo osUček kakor sama da bi tudi jaz utegnil kaj zaslužiti, Če bi burja ubere tja po travniku, jaz, ubogi posnel te branjevke, toda žal nisem jmel sjromaček, pa seveda za njim. Toda bil ne denarja ne blaga, ki bj si ga moral na- je hitrejši od meoe, nisetn ga moge! do- baviti, ne vozička, da bi spravil blago na hUeti. V bližini stoječi Castnik je videl vcžbališče. Ko sem prišel domu, sem brž moj težki položaj. Takoj je ukazal bvo- jel razodevati svoje prijetne raisli materi. jim vojakom. naj ulove «sla in pobero Kar pride pivovarnar, prijazen gospod, ki na vseh koncih in krajih raztresene žemlje, je prav pogosto prihajal po oČeta in ga štruce, klobase in pokaltce, Od teh se jemal v delo. Ko je čul moje želje, se je k sreči ni ubila nobena, ker so steklenice takoj ponudil, da mi posodi svojega osli<5- debele in so vse padle na mehko iravo. ka, voziček in tudi denar za nabavo blaga. Ko 50 vojaki ujeti podtvjanega oslička, 108 so takoj spoznali vzrok njegovi besnosti. besedi« na strani 101 pod naslovom: »Konj- S silo so mu premaknili rep |n vzelj izpod ska muha«. Ta opis se glasi takole: njega muho, ki je to ubogo Žival tako hudo »Na konjih — časih tudi na govedi — mučila. Da bo za vedno mir pred njo, so vidimo neko rjavo muho, ki nerodno ekače jo kratkomalo raztrgali na dvoje, ker sicer in se skriva v dlako. Najraje se drži blizu te nadležne, trde muhe ni tahko uničiti. Ko repa in na drugih manj dlakavih mestih. je bilo spet vse v redu, sem se dostojno zahvalil vojakom in prijaznemu Častniku tJlHA %l^^fSfiBMJl§f seveda tudi. Začela se je kupčija. V ptav Iflffilfft J&^> ^ sPseHKKfts!' kratkem žasu sem prodal vse, kar sem imel. ^ffllfVjJ^^^M^^^*^^^^ Z zadovoljstvom sem potem odvezal oeli- Jiiil ^^i^MI^^B ča, kt je bil ta Čas privezan k bližnjemu ' 1\ j§9^^Hh& ^Jffl drevesu, ia ubrala sva jo prott dorau, ka- /\\'JgnSPNffj^. \ fffc inor je šlo mnogo hitreje kakor prej. ^mMflEvllttll^^ nl Živinče z vozičkom in kožarami sem v ^hBBI^^kVI^^ 1m pivovarni oddal Matevžu, mu povedal, kaj ^BP®^?^ fBn^W Ji vse se mi je bilo pripetilo in kako je iz- 1* l^w w padla kupčija, nato pa sem urno odSel do- lm' mov uredit račune, ki niso bili baš težavni. \|TC> \ ' Najprej sem odštel izposoieni denar in fia vt -^. *_.- j , j , , , , Navpična Črtica pod irupom >podrepne dal na stran, da ga vrnem gospodu pivo r, . , . y ... . ° , . , , muhe* kaze njeno naravno veltkost varnarju m se mu dostojno zabvahm za njegovo pomoč. Ostanek pa sem takoj \z- Kakor je videti nerodna, je vendar ne uja- roči! materi, ki je bila nad vse vesela moje meS zlepa, dasi ne odleti rada, temveč se podjetnosti. Tako sem poslej iržil z veli- skriva v dlako. Čuditi se ji moraš, kako kim zadovoljstvom vse dni, dokler so tra- urno se plazi po dlaki, zdaj naprej, zdaj jale vojaške vežbe...« nazaj, zdaj zopet v stran, kakor ji je pač Ko je mož končal zanimivo pripoved, ki treba. In če jo naposled tudi dobiš, ne bi a smo jo vsi poslušali z veliko pozomostjo. rekel dvakrat, da ti zopet ne uteče, kajti ¦ sem takoj omenil, da sem sicer pogosto čul je za fudo spolzka in gladka. Ker je tudi I imenovali »podrepno muho«, in to v pri- trda, je ni zlahka zmastiti, ker se nsvadno t slovici, da pa je vendar še daoes ne po- spesne izpod prstov. — Konjska muha je [ znam, ker je nisem Se nikdar videl, kar ni ploščafega trupa in tudi stegoa so plogč- [ prav nič Čudnega. Sem bil pač mestni nata. Vsa je nekako rožena ali usnjata in I otrok in zato nikdar nisem irael prilike na- svetla. Barve je rjave, saroo močni in na- tančneje opazovati živino. V tem oziru So zobčani krempeljci nfl nogah 50 čmi. Ta kmetiški otroci moogo na boljSem, ker jo muha pije konjem kri m spada zatorej med L krmijo, pasejo in napajajo ter imajo sploh zajedavce, ali vendar jim ne preseda tako L mnogo posla z njo, Zato poznajo tudi ves kakor obadje, že zaradi tega ne, ker se H mrfies, ki muči poleti ubogo žival, in jim plodi prav po malem. Čudno je namreč pri I je seveda prav dobro znana »k o n j s k a tej muhi, da izleže samka vselej le po H m u h a«, ki jo na kmetih unenujejo »pod- enega samega mladiča, in sicer živo ličinko, H repno tnuho«. ker sili živini najraje pod ki je popolnoma dorasla m gotova, da se H rep. zabubi. To je pri žuželkah kaj posebnega, H No, sedaj pa jo poznam tudi jaz. Opi- kajti navadno neso jajca ali IiLinke, ki so K sali so mi jo zeto dobro kmeti&ki Ijudje, malo prej izlezte iz jajec« H po knjigah pa sem jo jskal toliko Lasar da Mcrda utegne zdaj kdo izmed mojih K Bem jo iztaknil ter našel tudi nje sliko. čitateljčkov pretnišljevati, Čemu vas se- B Da jo boste spoznali tudi vi, ki je doslej znanjam prav s io muho. No, to vam ho- H 8e niste imeli priliko videti in opazovati, Čem takoj povedatt! ^m vam podajam tu njeno sliko tn opis, kakor Je namreč med nami mnogo, mnogo Iju* H ga je 1. 1880. priobčil naš znameniti naravo- di, ki so silno vsiljivi. Vrivajo se v vsako H slovec, pokojni pisateij Fr. Erjavec, v svoji družbo, vtikajo v \sak pogovor, četudi jim ^š kojigi: »NaŠe škodljive živalj v podobi in prav niS ni mar, in povsod, hočejo imeti B1 109 pfvo in zadnja besedo. Zaredi te svoje vsakega tafcega vsiljtvca popofnoma pra- skrajoo neprijetne lastnosti postanejo vsem vilna primera: »Tak je kakor podrepna Ijudem tako tečni, da jih nihče ne mara. muhav. Vse se jih boji in izogiba. 1d te vrste Ijudi Da tudi vas, predragi raoji čitateljčki. primerja naš kmet, ki je izredno dober vse- ne bodo kdaj tako imenovali, si dobro za- stranski opazovalec, s »podrepno muho«. pomnite tale nauk: Zato je med naSim Ijudstvom nastala za aNe bodi vsiljivl«