•j z! ;rebtf odnji 3! vt\ jjI SBr Kupujmo vojne BONDE in ZNAMKE ISKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVIN ft AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNIN« DAILY NEWSPAPER go. CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING, JANUARY 19, 1944 LETO XLVII — VOL. XLVII Ameriški bombniki so razbijali železniško progo po Italiji Mobilizacija delovne sile je preložena na nedoločen čas Vlada je vrnila železnice nazaj njih lastnikom Washington.—Vojaški odsek poslanske zbornice je vzel v r o k e priporočilo predsednika Roosevelta, naj bi k o 11 g r e s sprejel postavo in mobiliziral Bombniki 15. ameriške zračne vso delovno silo. Po kratki de- rmade so včeraj poleten na severno Italijo ter bombardira- odsek Predsed" ' - • - - ; F - — ' ^ 'nikovo priporočilo na mizo za )ruge formacije so pa letele preko Jadranskega morja in bombardirale pristanišče Šibenik, kjer so razstrelile ladjo z municijo. Baza v Italiji, 18. jan. Štirje demokrat je so že Plumberske potrebščine priglasili kandidaturo za guvernerja v Ohio in Rimom.! tri železniške centre na progi med Florenco ... -----------. ^merikanci so imeli za cilj tri tarče; v Arezzo, Pontassieve!ne«olocen cas- 10 Prato. Fotografije, ki so jih ob napadu snemali avij?ti-,™ postava ne 1 ja *'jirjj kažejo, da so bombe dobro zadevale. 1 ---------- Bombniki so leteli od svoje ba- ot vsakega, ki je dospel sem, a si z delom zasluži kruh in bodočnost za Rajni Ignac Slapnik S Pokojni Ignac Slapnik je bil Ojen v Gornjem Tuhinju na forenjskem. V Ameriko je do-^eduPel leta 1909. Prva soproga ,pi-3rot[ ^|eskri,i boljšo ^ fejo družino. c k Tako se je pred 30 leti na Idisi| kar J'e bil njegov f'°kllc- 0b tem času se je tudi k uročil z gospodično Frances flr.Fpic' sedanjo soprogo, ki je lk f™ 12 Rudnika, fara Kamnik . J(a Gorenjskem, Prvo cvetličar-, J'e ZJičel na 4017 St. Clair ;k(fve., dalje na 5810 St. Clair Tuff6-' P°tem na 6113 St. Clair , /ve., ter še v več drugih pro-pel/oi ih. Zadnjih 11 let pa na se-fa jih prostorih, ki so last lr< itempt'leve družine, vogal 61. ( 'j^fste in St. Clair Ave. Ker je ^('la imenovana trgovina njemu get!a4 Naši vojaki *» m m Iz Anglije se je oglasil S 'Sgt. Albin Zbačnik ,sin duržiue Zba-čnik iz 6422 Spilker Ave. Piše, da je zdrav, ampak da se mu v Angliji prav nič ne dopade. Oče mu je poslal Ameriško Domovino, katero je prejel in vso natan- osem ladij, ki vozijo najnujnejše vac,_ star 47 let, stanujoč na potrebščine prizadetim deželam. Nova postava glede bingo iger v Clevelandu Postavni odsek mestne zbor- i K molitvi Članstvo društva Kristusa a št. 226 KSKJ naj pride futri večer ob osmih v Grdinov pogrebni zavod, da se poslovi Fd Pokojnega brata Ignaca plapnika, v petek dopoldne naj |e Pa po možnosti udeleže posebne maše. 2705 Jay Ave. Rojen je bil v 'Slunji, Jugoslavija. V Ameriki se je nahajal od leta 1912 in po poklicu kovač. Zapušča so- , progo Jeanette, hčer Kathryn, nice bo danes pregledal pnpMo-,^ Josipa ter gegtro Mrs_ Bar_ čilo administracije, naj se v ^ Radočaj p()greb ima v Clevelandu bingo igre legaliziraj oakrW Grdinoy ebni zavod> in bo o t?m poročal m priporo-, čal celotni zbornici. Predlog je, j Milijonska tožba da bi moral vsak, ki bi prirejal j Proti Allied Oil Co. in Cleve-bingo igre, dobiti licenco in do-; land Tankers, Inc. v Clevelandu striji ter s svojim majhnim za-^čno prefital. Prosi, nil, rekoč, da nisem otrok si bom že sam pomagal, saj \ ujsbaksa še polna, krožnikov'^ šale je še dosti čistih in & ravno hotela in če bo mogl?> pa pozneje stopila v kuhinJ0 mi kaj večjega skomandirala povečerk. Da se bom pa na celi črti sv« zal, kako dober mož sem ženi, sem šel iz lastnega in popolnoma brez vsakeg3 jega vpliva (nekateri me In svojega obraza nakladal p1>e 4 kleč, gle ls>tri tak To tfozc lr Die 'rtj vsa] -lo V2 11 je 'raše da pišem list pod tujim vph^ v klet in sem tam naložil s^ s premogom do vrha. Kot ^ < boi ste, si je Johana to delo ■ ' ^ rila že pred par leti in ^ j^e t predlanski božič dal priznaj i alo tem, da sem ji kupil popol"0 ^ *ak novo lopato. t Pri tedaj, ko sem jaz v ^ 1 it [So v stoker, je naš bodoči uF Jimmy pocukal mamo za r^" rekel: "Mama, ali slišiš?" "Kaj pa je, Jimmy?" • "Ali ne slišiš, kako ata H; da premog v stoker?" Mama posluhne in ko slisJ ko drsa lopata po cemef menda tudi sliši, kako leti mog po vsej kleti i h; fi Je 21» h ko »Po 0tina >ftevž * J iz nevaK ^ Že ■ rok hišnega gospodarja in < j^Iji nika Ameriške Domovine, boko vzdihnila in pritrdi!*1' ^kr^ res nakladam premog. , "® Je In tedaj je Jimmy modi'0 , Ko p, nil: "Pa da se še zmisli ^ ^'oji kega!" Vidite ,to kaže, koliko J1'^, j v nj uredniški opravil0' se reče, za blago, ki ga/ mo- j takoj na delo v vinograd in via re farmar kupit. Orodje je tako ' drago, da nora farmar res dobro premislit predno kaj kupi, čit veje ven, ko Eddie tako pridno obrezuje. Rekel je, da bo vJJailC Mrt J ^Utuuj spoštuje slavni kateremu se tako je nakladanje premoga, a"9, no ne spodobi, če ni mar' sumim, da je bolj verjetn0' scdil svojemu dobremu oče ogibanje takega dela za ^ luksus. Prav zdi se mi> fl čel moj prestolonaslednik ^ name s pravimi očmi in mOral popolnoma spremen1 j 0 čin svojega življenja, če x}0j da ne bo dobil slabega meni. Vse kaže, da — " J m igračami, kolikor sem nu' J1.^ pil zadnjih ali prvih njegov'1, let iz posojilnega sklada, ^ še pridobil na svojo stran-včasih kako mojo napak lostno spregledal. . tf Ampak enkrat bo meJi: zadosti in tedaj bova ora^' ne bo prej zrasel čez g'aV ' »te* Lovrač Spisal JAN PLESTENJAK Jezuiti na Slovenskem L XVII. -peci nesrečnega in zlaga-5fu Zako»a so tekli. V Lov.va-ap časih »zkipelo, pa je po-ijmi jezo in si skušal naklo-ej.zeno z dobroto. Zdelo se ere' da zmaguje. Marijanica 1-P Je na videz kar dobrika-;cFprav ga je v resnici vsak !1f; boU črtila. Cnkega dne je odšel Lovrač _m.a Po opravkih. Marij ani- ilm!?aSmejala' ko J* ^ zmlela ' nat° Pa Še Sama ko se je bližala bajti, kjer je stanoval Matevž. Zavila je po stopnicah in počasi odpahnila duri. Matevž jo je čakal. "Sem že mislil, da te ne bo!" jo je ogovoril. Vsa spehana je sedla kar na posteljo in Matevž se je takoj primaknil k njej. Bila je zasopla in vroča. "Veš, da ne odneham!" je izgovorila v razburjenosti. Matevž jb je objel čez pas, ji nagnil glavo in strmel v njen ob-dolino, da se je za'raz in oči. Ni se mu umikala, "I kalilo kamenje. Ozrla se T!aj Proti hiši, če jo kdo T^2^-dokler se za ovin-? in Je mogla nemote- id 1 SVOje misli- 1,° bl trPel takega dedca, io"pn"ntaro! Pri miru naj bi jI , ' saJ J'e 5e dosti star, > » m mu že t" si . je namiš- ifi e ]>S1 s^ala sončno živ-!f ^ n',.da bi Lovrača ne gle-■ ,Pred seboj. N se bi fL se spremenilo, da se UCof! J°j' P0t6m b°m Hf t PriČe zadostu.ie" • Tem1 Je ljubil prepis na- ;0)i ilna> 6nta P11 tak° k0t ta" # aw- sem že dognala. Da ef' i licih •beSedo držal!" •etk So 1 31 je žarelo zdravje, , | fibirtPa l0Vile čudne sen~ ;; d načrtov, katere je nočeh in 111 spletala l* ih, z* zdei0 . . i j ^ se -H je, da vidi pred il|i5;, Vraža mrtvega. Težko je zleknjeno ill> lisici mrtvega t* tol° i| C krva Ustnic 'ie sPleten t v 'm pen, roke so stiski in izza pol zaprtih ft! a belina oči. Ok- '■> f Sleda? m0Uj0' VeČji pa feel * kleče • e n?ka- li^Unii e ?'Uk • Se Je',zadnji čas !,f T0 i ČUllen." tako jim po-^ tolažilo in načrt •'e ni osupnila njego- nrt m », • *diio ,lsel na"J°. Že ne-v ji je bila pred oč-ilo^^H Ji je že posta- ljubih a jo je m si za-Oj, Vg - ^sničnosti. niene oC ruševala. Ce bo res tako!" se fikli, da se je za-ere Se mu Je zmešalo. Itialo 0 ni nič imel • • •" J t tHj 111 dvomila, da ne bi wbitoerjeli-zdel(;se ^ c|a uo, ni S1 m0gia mi-1 mogel, kdo osumiti f •eH1' J So 2 v globeli in pred o. ^ ®.sle hiše, druga za ^'mskih domačija je P at«: u! oklenila se ga je in drhtela. "Saj me imaš še zmerom rada?" "Koga pa drugega?" (Konec.) Versko in kulturno delo jezuitov med nami Škof Tavčar, ki je privabil jezuite na Kranjsko, je umrl 9. avgusta 1597 in za njim je prevzel vodstvo ljubljanske škofije Tomaž Hren, ki ga je škof Tavčar sam priporočil za svojega naslednika. Veliko obnovitveno delo katoliške proti-reformacije, ki ga je na Kranjskem opravil škof Hren, se je v glavnem naslanjalo na pomoč in sodelovanje jezuitov. V Ljubljani so se protestantski učitelji morali umakniti in me-ščahi so začeli pošiljati svoje prihajalo iz jezuitskega kolegija.'lačo si je zgradil predvsem v ko cvilenje poslušamo dan za Na Kranjskem je bila prva Marijina družba tista, ki so jo jezuiti v Ljubljani ustanovili dne 21. decembra 1605. V njihovem ljubljanskem kolegiju se je ta dan zbrala skupina 12 dijakov, ki je izvolila izmed sebe prve predstojnike Marijine družbe, čez leto dni je bila Družba potrjena in je dobila ime "Družba Marijinega vnebovzetja." Za vpis članov je škof Hren daroval krasno knjigo ter se je sam prvi vpisal vanjo. Leta 1624 je že bila ustanovljena v Ljubljani Marijina družba za može in je dobila ime "Brezmadežnega spočetja." V družbo so sprejemali meščane in obrtnike. Obe družbi sta prav kmalu zasloveli po vsem otroke jezuitom v šolo. Na de-1 Kranjskem, pa tudi po sosed-želi se je val protireformacije ^m štajerskem m Koroškem. „ . ., . .. . . , . Ustanovitelj Družbe Jezusove se hitreje razvijal m ob kon- je bil že let* 16Q9 prištet med "Vroče ti je, Marijanica, ho- cu leta 1598 so vernik! izpod ■ škof Hren -e bi] velik češ požirek šlivovke?" Turjaka priredili veliko roma-! ,nsfivpr, „,tflTlnvitpl J znanstvene namene. Uredil si je dnem. Saj pravim, toliko kr-v njej zvezdarno in kabinet zajvavic sem že pospravil, da že mehanične in hidravlične študi- sam izgledam kot krvavica in je. Njegovo najpomembnejše de-1 se tudi že priklonim precej s lo pa je po njem preimenovani1 težavo. Ce bi bilo vedno tako Gruberjev prekop v Ljubljani. ]uštno kot je sedaj, bi ne ma O. Gabrijel Gruber je imel tri ;rai, če nikdar več poletje ne brate, ki so bili vsi trije jezuiti pride. Kaj si pa morete misli in odlični matematiki. Na glas-jti iepšega kot so koline in pa benem polju si je stekel veliko|ko se me še moji dobri sosedje zaslug o. Maksimiljan Moravčar,| spomnijo tudi še s čim drugim, doma iz Male vasi na Dolenj- ki prav pa ge h krvavicam, da DELO DOBIJO "Pa jo daj." Natočil je kozarec in Marijanica ga je nagloma zvrnila. "No, kako je?" "Kaj če biti? Dedec je pust kot zmerom. Slini se okrog me- i vilo za tedanje čase. V mestih nje k Sv. Ahcu, dasi je plemiški gospod ravno v tem delu dežele najbolj podpiral krivover-stvo. Na to romanje je prišlo 14,000 vernikov, ogromno šte- ne in se sladka; kot otrok je včasih, čisto šemast, kadar pa zroji, se ga res ustrašim. Kako pa grdo pogleda! Ti ne veš. Pa vse bi bilo, samo jaz ga ne maram pa ga ne maram. Saj ga še njegovi otroci ne marajo, mene imajo pa radi in dobro se razumemo." "Kaj se pa menita?" je za-smehljivo pobarala Matevž. "On bi se že menil, če bi se častivec ustanovitelja Družbe in je že isto leto pisal papežu pismo, naj blaženega Ignacija raz: glasi za svetnika. Ta želja se mu j je leta 1622 izpolnila, ko je bil Ignacij obenem s Frančiškom Ksaverijem razglašen za svetnika naše Cerkve, še istega leta dne 5. junija so jezuiti v Ljubljani priredili veliko proslavo tega dogodka. Po mestu je bilo 12 odrov, na katerih so prikazovali prizore iz življenja teh dveh svetnikov. Po mestu je bila procesija, ki je bila dolga tri ure in ko so se verniki po procesiji zgrnili v cerkev, je škof Hren sam slo- Je že v Pa bo j a sem mu," je Očjjj,"yrak ji je zastajal 4 Ji Je udarjala v gla- & h: evž i S0Vr,.. k°vrača že' od ne- 2eafi1' Lovrač pa Ma- iff .^.Matevževe oči so mu tiioVge zaprte vase, J"ue T , Mki-;. ' vovrač je obraj-\ •• e' močne ljudi. Ma-l(0 ^ ^°vrača nehote ogi-sv0jjU ff je Lovrač zalo-d lrian • ' -)e vasoval 4 z Marijanico, te-. em vzkipelo. Lj ubo- je v ll ie I se Ml, 10: d 10! M i if ^ f .le1 I Je Pomešalo s sovraži , ledaj je pobesnel. Matevža, da so za- osti. fi(.' lovrač, lepo te i<> greha, ne ubij I v 'la Marijanica in se [ „ da bi ne izdala : S°vrs ^ \ ijm astva do moža in do Matevža. 'HteVŽa kot butaro drv Klk. a m ga treščil na iiH J ji 'iti d" W1 %t a {O: fygX < ^ od takrat Poxi-l)en° sovraštvo. uPeno l!li. t^8^' dedec. Če te jaz pre-Boš ^'kloi^0 pa Marijanica," ^ s, ' Marijanica je ve-Vp" ®P- Bala se ga, ni, iica se je vsk tresla, jaz hotela!" je odvrnila mirno. "Potem je res dolgčas!" je posmehljivo omenil Matevž. "Še več kot dolgčas. Pekel je. Še ganiti se ne morem, povsod zija za menoj. Ne vem, zakaj se tako boji zame. Včasih me kar po pet minut gleda, kot bi me še nikoli ne videl. Strašno je to! Prej sem lahko delala, kar sem hotela. Veš, posebno, kar je tebe naletel pri meni." "Lepo je bilo, ali ne?" jo je podražil Matevž. "Bodi no tiho!" ga je hotela sramežljivo zavrniti, pa ji ni šlo. Srečala se je z njegovimi očmi in v obeh so zagoreli spomini. "Ali misliš še dolgo tako trpeti?" je namignil Matevž. "Oh, da bi se že preobrnilo. Pa kmalu!" je kriknila in še tesneje objela Matevža. "Prav nobenega greha ne bom imela, če ga spravim s sveta. Prav nihče ga ne bo pogrešal in vse drugače bomo potem živeli. Kdo bi pa živel pri takem dedcu in poslušal njegove litanije _i" "Pri meni ti ni dolgčas, ali ne?" "Pri tebi bi bila pa zmerom rada." "Le počakaj, vse še pride. Ali kdo ve, da hodiš k meni?" "Nobeden. Saj nič ne povem, kam grem in kod sem hodila." "Da se ne izdaš!" "Jaz nikoli." "Veš, tisto je pripravljno!" "Torej si dobil? Ali bo?" "Nič se ne boj, Marijanica, vse bo šlo gladko. Tako je narejeno, da mora žaleči." "Saj. bodo rekli, da ' se je sam?" ' "'Seveda bodo rekli, tebe ne bo nobeden dolžil. Ne skrbi. Neumno se moraš narediti, j o-j kati moras, kar se da, njegovi otroci so pa tako na tvoji stranic Smili se ti pa tako nič ne. Jaz ga ne morem, kmalu bi me bil zadnjič ubil. Živinsko je delal z menoj. Še danes me vse boli. Ti ne veš, kako je ta dedec močan. Z rokami bi nihče nič ne opravil. Tole bo pa pomagalo." Izvlekel je iz skrinje v papirju zavite praške in jih pokazal Marijanici. Marijanico je pretreslo. Ni ji šlo v glavo: to malo drobcev, pa naj ugonobi najmočnejšega človeka. Misli so ji švigale po glavi in zasenčilo se ji je pred očmi. Ni bila to vest, bila je bolj bojazen; če i sploh učinkuje taka malenkost. I so verniki zmerom bolj začeli oblegati spovednice jezuitov in v letu 1600 je bila po Ljubljani zopet prva velika slovesna procesija svetega Rešnjega Telesa. Take procesije že 40 let ni bilo več v Ljubljani. V procesiji so bili tudi plemiči s svojimi sijajnimi oblačili, po raznih delih mesta pa so djaki iz jezuitskega kolegija pozdrav- j pridigal o obeh svetnikih v ljali Najsvetejše z izbranimi j venskem jeziku, nagovori v latinskem in sloven- j Poslej so se jezuiti poleg dela skem jeziku. Prav tako so jezu-j v svoji šoli posvetili širjenju in iti obiskovali bolnike podnevi j poglobitvi krščanskega nauka in ponoči, delili revežem milo-i med ljudstvom, širili so evhari-ščino in prosili zanje živeža. j stično vzgojo, kar so podprli zla-Po deželi so med tem hodile isti s slovesnimi skupnimi sveti-protireforrnacijske .komisije, v j mi obhajili. Z ljudskimi misijc-mestih pa so jezuiti s pridiga-1 ni so iztrebljali i» dežele zadnje mi zatirali krivoverstvo in raz- ' Sledove krive vere. Tako so v lagali njegove zmote. Proti; letu '1644 priredili ljudski misi-lconcu leta 1602 se je v Ljub-; jon v škofji Loki,f ki je trajal! ljani samo še 15 ali 16 mešča-]tri tedne, nov prijavilo za luterane, v le- Kulturno delo jezuitskih pa-, tu 1603 pa j,e bilo protestant-' irpv se je pa. še,boljiirilo teda.lV skem. Po ukinitvi jezuitskega reda doieta 1814, ko je bil red zopet obnovljen, je mnogo jezuitov delovalo kot bogoslovnih profesor jev. Ljubljanski škof Anton Kavčič (1807—1814) je bil sam bivši jezuit. Ves katoliški in kulturni svet še danes slavi delo Družbe Jezusove v Cerkvi in med narodi. Tudi med našim malim slovenskim narodom so opravljali "in še opravljajo jezuiti veliko in plodonosno delo. V vseh dobah je bil njihov doprinos k našemu narodnemu duhovnemu in kulturnemu življenju pomemben in odločilen. Njihovo tiho delo je ves čas odrejalo obseg in značaj vsega našega razvoja od ustanovitve reda pa do naših dni. --o- RAZNE ZANIMIVOSTI (Nadaljevanje z 2 strani) tako obrezal trto, da bo res nekaj zaleglo. Da veliko odreže vem tudi po tem, ker mi delajo tiste veje precejšnje preglavice, ko vlačim ven na kup. Eddie pravi, da je prav gotovo, da bo prihodnjo jesen trta tako obrodila, da bomO imeli i kar na tone. Iz tega vi-a novice, ki pridejo od takih, ki imajo kaj za reč, so meni samo v škodo; namesto, da bi mi rekli, da naj lepo v miru živim in počivam in da bi mi dali še kakšno penzijo, da bi imel kakšen priboljšek po tru-dapolnem delu tolikih let. Saj veste, da bi si ga rad privoščil kakšen kozarček; 110, sedaj moram pa na delo radi teh novih grozila dite, da stvo na Kranjskem na zunaj v ko je bil jezuitski red v letu 1773 ^^ odredb_ gaj celoti zatrto. ; ukinjen. Naslednje leto je v Ljubljani izbruhnil požar, ki .je da mene se ne bo drugi usmilil nejnja šele na pol opravljeno. Te uničil pa Toda s pr oti r ef o r mac i j skimi V V kot smrt, kadar bo prišla po- komisijami je bilo delo spreobr-; razdejal Se reče, saj je bila že par- ' pa poškodoval tudi | krat precej blizu, pa me je vse-Jakoba. Kolegij so^j izpustila, ces, da takih se ne marajo tam, ker da sem preveč od muh, da bi se tam ukvarjali z mano. Tako vidite sem še vedno tu- na zunaj spreobrnjene vernike je bilo treba še poučevati v verskih vprašanjih. Jezuitski misijonarji so hodili po deželi in s pridigami o krščanskem nauku in z zgledi krščanske ljubezni utrjevali v ljudstvu ljubezen do Cerkve. Za poglobitev verske obnove pa je sčasoma zmerom več' napravilo duhovništvo, ki je gij, močno cerkev sv. Jakoba. Kolegij nato podrli, iz preostalega materiala pa si je znameniti učenjak jezuit o. Gabrijel Gruber z vladnim dovoljenjem sezidal lepo palačo. Leta 1768 je o. Gruber prevzel na ljubljanski akademiji novo stolico za mehaniko in poučeval obrtnike in umetnike. Pa- kaj. Saj pa tudi rečem, da mi ni prav nobene sile še in posebno luštno je v teh lepih časih, ko so kotline na dnevnem redu, ni prevelike žeje. Te praznike se mi je tako dobro godilo, da sem mislil, da imam res nebesa na zemlji. Prav žal mi je, da ne morem tudi mojim cleve-landskim prijateljem postreči s temi dobrotami, saj veste, da me nima kdo pripeljati v Cleveland. Pozdrav, Frank Leskovic. -o-- Najstarejše novine Pri izkopavanjih v starorimskem mestu Osti j i so pred kratkim odkrili nekoliko odlomkov vestnika "Acta diurna," neke vrste dnevne kronike na mra-mornih ploščah, ki so jo v Rimu objavljali redno od 1. 131, pred našim štetjem clo razpada imperija. Julij Cezar je ta vestnik proglasil za uraden. Te plošče so postavljali na najbolj dostopnih krajih starega Rima in provincialnih mest ter so poročale o najvažnejših dogodkih. Za časa Julija Cezarja so postale pravo državno glasilo. Ta "časnik" je obsežno poročal o javnih zborovanjih, sodnih postopkih, kaznih za zločince, jaVnih zgradbah in drugih važnih dogodkih. Priob-čeval je tudi vesti o rojstvih, smrtih, porokah, ločitvah itd. "Acta diurna" so se še bolj približala našim modernim pojmom, ko je dal cesar Avgust ustaviti objavo senatnih fktov. Za zbiranje, obdelavo in razširjanje poročil so nastale tedaj na pobudo zasebnikov prave časopisne agenture. Manjkalo ni niti športnega dela. Ob stenografih, ki zapisujejo kakšen Katonov govor, ob kronistih, ki zbirajo iz seznamov v svetiščih družinske vesti', ob drugih kronistih, ki pišejo o hodnih obravnavah, ob razpošiljanju "Aktov" in ob vseh drugih podrobnostih se moramo spomniti nehote na moderen list. -o- Gorovje na dnu morja V zalivu Alaske, krog 240 milj južno od otoka Kodiaka, so pred leti odkrili gorsko yerigo, ki se dviga krog 8,700 čevljev nad morskim dnom. Z meritvami so ugotovili, da je ta gorska verika dolga krog 18 milj in najvišji vrh pa je še vedno krog 4,500 čevljev pod morsko gladino. Torej mora biti morje tam krog 18,500 čevljev globoko. -u- Moške in ženske < splošna tovarniška dela 1 ■ i se potrebuje za 6 dni v tednu 48 ur dela na teden Plača za ZAČETEK Moški 77^c na uro Ženske 62%c na uro Morate imeti izkazilo držav-lajnstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni opravljati delo, ki ga nudimo. Zglasite se na Employment Office 1256 W. 74. St. National Carbon Co., Inc. (20) DELO DOBIJO Punch Press operatorji MOŠKI IN ŽENSKE Dobra plača od ure in delo od kosa Dnevno in nočno delo Dickey Grabler Co. 10302 Madison Ave. (16) DELO IMAMO ZA ŽENSKE za Pomivanje posode Pomivanje kozarcev DELO IMAMO ZA* MOŠKE kot Bar Boy Bus Boy Pomivanje posode Oskrbnika Plača in hrana ter uniforme odvisno od dela Zglasite se v Time Office, vhod zadej HOTEL STATLER E. 12. St. in Euclid Ave. Od 9 zjutraj do 5 popoldne. (15) LIVARJI za bench in squeezer pomagači Čiperji Brusači Izdelovalci modlov Dobra plača od ure in delo od kosa West Steel Casting Co. 805 E. 70. St. (18) Gornja slika je posveta na bojišču v ti ali ji in mm predstavlja naše fante, ki kaj prar'6 zohujajo svoj 4.2 topic, iz katerega pošiljajo "prijateljske" pozdrave Nemcem v do-lino. V ozadju stoji narednik Allen White izCincinnatija, ki z roko daje znamenje za strel. Za razvedrilo vojakom V Clevelandu je en prostor, kjer dobe vojaki, mornarji in drugi člani ter članice , naše bojne sile zastonj hrano in pošteno razvedrilo. Nad 600 kosil in večerij se servira tukaj vsak dan. To je znana Cathedral kantina, kjer patri-otične organizacije s pomočjo prostovoljnih doneskov strežejo vojakom in mornarjem, ki so slučajno v mestu ,pa nimajo tukaj nobenega svojega človeka. Vse to pa stane dosti denarja in treba je naprej in naprej trkati na dobra srca, da darujejo kak dolar. Zdaj vodijo kampanjo za na-birnje milodarov Kolumbovi vitezi. Denar lahko izročite., tudi v uradu Ameriške Domo. vine. Vsak cent je hvaležno sprejet. Polu čas 5:10 popoldne do 1:40 zjutraj. Šest noči v tednu. V mestu— . 1 750 Huron Rd. ali 700 Prospect Ave. Plača $31.20 na teden. Delni čas— 1588 Wayne Rd.. Rocky River. Tii ure na dan. 6 dni v tednu. Plača $9.90 na teden. Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu. se ne priglasite Employment Office oaprt, od 8 zjutraj do 5 oopoldne vsak dan, razen v nedeljo. Zahteva se dokaz o državljanstvu. The Ohio Bell Telephone Co 700 Prospect Ave., Soba 901 (18) Perico iščemo Ženska dobi delo, da bi prala in likala za . dve osebi in sicer na svojem domu. Pokličite EXpress 1463. , (15) MALI OGLASI MALI OGLASI Soba se odda Odda se opremljena soba. Lahko se tudi kuha. Pokličite po 4 ure popoldne HE 7812. (15) Stanovanje v najem Odda se 4 sobe starejšim lju-ciem. Zglasite se na 958 E. 70. St. (16) Harmonika naprodaj Prodamo zelo dobro ohranje-,no, skoro, novo harmoniko Mer-' varjevega izdelka. Jako zmerna cena. Zglasite se na 15019 Hale Ave. (1?) i ■"•• i jo. mMsm sem ga le potegnila. vedno najprej pogledajo . Jo Van Ammera-Kuller "V Parizu," je pripomnila Marija Elizabeta na veliko ne-: jevoljo svojega strica, ki ni nepoklicanega vmešavanja ženski v moške pogovore prav nič ljubil, "v Parizu zdaj že po zrakuj lahko pošiljate poročila. V eni uri dobite odgovor na vprašanje, ki ste ga poslali v Strass-burg ali v Lyon; baje je to zelo čudna iznajdba in jo imenujejo 'telegraf.' " David Coornvclt si je smeje se tiščal ušesa. "Ampak, šar-mantna sestrična, kako grdo zveni taka učena beseda iz vaših ljubkih ust!" Povsem v nasprotju s svojo navadno zadrego se je Nicolaas v nenadoma prebujenem zanimanju obrnil k svoji sorddnici: "O tem sem čul tudi že na Angleškem. O, v zadnjem četrtsto-letju so več in mnogo važnejšega iznašli, kakor poprej v vsem stoletju." Oče je nemirno odrinil svoj krožnik in pričel zvijati svoj prtič, ki ga je bil zataknil med gube svoje ovratnice. Njegov strah, da bo Nicolaas izkoristil priliko in pričel s svojimi sla-vospevi na parni stroj in z angleškimi čudežnimi zgodbami, ki ni tu nihče verjel vanje, je razpršil David, ki je le redko dopustil, da bi kdo drugi razpletal pogovor, katerega je on pričel. "Nikar ga ne poslušajte, draga sestrična," je v šali ukazal Miebetjeji,' "saj vendai veste, da se vam odurne gube zarežejo v čelo, čim se ukvarjate z učenimi zadevami." Zdaj pa .je Miebetje bruhnila ličnih občutkov ušlo isto vprašanje. Ker je Marija Elizabeta do ušes zardela, ni mnogo po-moglo, cla je Saartje pod mizo namerila dobro merjeno se-strinsko brco proti izdaj alče-vim nogam. Od jeze nabrekla očetova žila je ohromila mladičevo, sa- diral bledo gardino in risal pošasten vzorec na pobeljenih stenah in na temnih lesenih tleh. Strašno jasno se je odražalo dvoje razpetih dekliških oblek v sobi. "V petih minutah bo dogorela," je stokala Saartje in se s škarjami za snažen je luči od- CLEVELAND ORCHESTRA DE. FRANK BLACK, povabljeni dirigent SEVERANCE HALL BRAHMS-WAGNER PROGRAM V SEVERANCE HALL. CE 7300. OBLAK MOVER Se priporoča, da ga poklir čete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA 1146 E. 61at St. BE 2730. v tak smeh, kakršnega ni Ooornveltova svečano zbrana družina že dolgo čula. "Vi ste pa še iz stare šole!" se je norčevala. "V Franciji ni več čl o veka, ki bi verjel, da morejo biti le neumne žene dražestne!" Med pritrjevalnim prikrivanjem tete Aagjeje je vrgel najstarejši sin z vso strogostjo župnijskega kandidata svoje mnenje na tehtnico: "Zunanji časi so minljivi. Srce je pogla-" vitna stvar in to, bi trpelo škodo, če bi se žena š svojim slabotnim in nežnim duhom poglabljala v stvari, ki niso za njen spol." "Jaz se držim modrega izreka našega dobrega starega van der Palme," je pripomnila mati in sklenila roke k zahvalni molitvi: "Žena ve čisto dovolj, če se zna izogniti senenemu vozu." Toda Nicolaas se je zopet sklonil čez mizo in k novi so-rodnici, zopet je njegova roka razburjena pehala očesni senčnik sem in tja. "Na Angleškem!" je naglo vzkliknil navzlic komični, obupni Davidovi kretnji, ki jo je Marija Elizabeta dobro opazila. "Na Angleškem zahtevajo zdaj žene razne pravice, ki so bile doslej izključno pridržane le moškim Tako hočejo imeti prost dostop na visoke šole, mnogo se jih uči latinščine in grščine, in pravili so mi celo o neki ženi, ki se hoče izobraziti za zdravnika." Neprijetno razpoloženje je zavladalo okrog mize. Gospa Coornvelt .je skrivaj pogledala svojega moža, ki je spričo tega neumnega razgovora izgubil potrpljenje, ker je že nekaj minut s sklenjenimi rokami čakal na zahvalno molitev. David je z visoko dvignjenimi obrvmi strmel v strop in sestre, ki so morale še pospraviti mizo, pomivati in drugo jutro zgodaj vstati, so se na tihem razburjale nad govoričenjem 'angleškega' brata, ki je bilo vendar za vse nekaj neresnega. Tedaj pa je Abraham, ki se je kakor zmeraj postavil med Koosjejo in Saartjejo, med nespodobnim, hripavim smehom, ki so ga zaman poskušali odvaditi, bleknil: "Saj ona zna latinsko _!»■ "Kdo zna latinsko?" Davidu kakor Nicolaasu je iz zelo raz- ČE STE BOLNI Ako trpite na nerednosti v želodcu, jetrih, ledicah, vranci, revmi, visokem pritisku krvi, ali zastareli poškodbi, pridite k meni, da vidim, kaj morem storiti za vas. Imel sem velik uspeh v 25 letih v takih slučajih. Jaz se poslužujem stare evropske in najnovejše metoda bolnišnic pri zdravljenju. Pridite do doktorja, ki razume vaš materin jezik in vam lahko razloži na razumljiv na čin. DR. PAUL W.WELSH HYDROPATHIC CLINIC (specialist v starih boleznih) Uradne ure: 10 z j. do 4 :S0 pop., razen v sredo 423 Citizens Bldg. 850 Euclid Ave. Telefon: MAin 6016. (Wed. — x)i mozavest. "Ona vendar," je iz-1 ločila za zadnji rešilni poskus, javil obotavlja je ■ se, "saj je|«gaj ne morem prenehati; ta-pred nedavnim v mojem Ovidu-,k0 čudežno je"lepo!" • . • " | Preden je odkrila zaklade v "Zdaj je pa dovolj tega ga-1 Miebetje j inem koveegu, ni ni-ganja," je zbral stari Coorn-jti sanjala, da so na svetu take velt svoje očetovsko dostojan-jknjige. To je bilo vendar vse stvo, "dajte, da odmoli Hein|kaj drugega kakor pa Bilder-zahvalno •molitev." Preden je dijkove aH Reinvis Fiethove Bram pobesil oči, .kakor se je pesmi, da, celo kakor vesele spodobilo, ga je zadel še strog Hildebrandove ali Hasebroeko-karajoč pogled njegove matere.,(ve povesti! Ušesa so ji gorela David pa je urno položil svo-'])0f( trakom nočne avbice, ki so jo roko na Miebetjejin goli ko- jo xuijšal,e lične cevkaste gubi-molec. "Prosini, reci vendar, da ce_ Quasimodo, Esmeralda, ni res !" je' vneto posepetal.; phoebus.de.Chateaupers so sta-"Ljubka, zala deklica, ki zna ]i ]<0t živa bitja pred njo. Pri latinsko — to bi bila cvetova ' dnevnih hišnih opravkih je raz-roža, ki diši po jesihu . . . !" !pletala žgočo romantiko knjige Ker ni bilo Mariji Elizabeti dalje in hrepenela po večeru, še dvajset let in ker bi za noben p0 SVoji mrzli sobi z lojevo sve-denar na svetu ne hotela po- ČC) v cinastem svečniku. Te ure grešati občudovanja objestnih, i razburjenja, koprnečega užitna njej počivajočih mladeniče-1 ka? katerih svetnikom je bilo vih oči, je šepnila in si hkratu | Chateaubriand in Walter Scott, s kodri zastrla rdečico svojih; vfrtor Hugo in Alexander Du-lic: "Ah, niti govora o tem, saj ;mas jme, so kmalu ustvarile is- jkreno prijateljstvo med tretjo Teta Aagje ju je z glasnim hčerjo te hiše in med Marijo "Sst!" posvarila, naj mirujeta; kajti že je zvočen in mazil j en kandidatov glas pričel napolnjevati tihi prostor. Tokrat tu- Elizabeto Splvain. Očetu bi se pač ježili lasje, če bi slutil, kakšne skrivnosti sta si obe deklici, ki sta se razumpli s pogle- di Nicolaasove oči niso ostale I (]om jn z napoi izgovorjeno he-zaprte. Izza zelenega senčnika sed0) izmenjavali ob takih ve-so prežale na ona dva, ki sta čerih! Miebetje .je bila edini sedela na drugem koncu mize. Ostro je prisluškoval, da- mu ni ušla nobena beseda toga, kar sta si šepetala. Njegove tenko | rezane, blede ustnice So se stis-jnile v bolestnem zaničevanju. ! Ali je res za trenotek verjel, da prebiva v tej glavici kaj dru-, gega kakor neumna spogledlji-vost? V bistvu so druga drugi enake, mu je grenko spreletelo misli. In ko je vstal, da bi opravil zadnjo nadzorstveno pot poj volnarni, se je miril kakor že i tolikokrat, s svojo staro in, grenko tolažbo: Mož, kakršen' jo bil on, se.vsaj ni izpostav-! Ijal nevarnosti, da bi poginil v J mrežah, ki so jih razpenjale žene v svoji lažnivi zvitosti/ ROMANTIČEN DOŽIVLJAJ j iSaartje in Miebetje sta sedeli na robu ogromnega postelj-' lijaka. Preko mrzlih kolen sta .si pogrnili vezeno odejo, drugo sta si pa vrgli okrog drgetajo-čih ramen.'Pri svetlobi kratke in vse prehitro gineče lojeve sveče sta z utripajočimi srci brali debelo, drobno tiskano ; knjigo, ki so ju njuni odrevene-li prsti le s težavo držali. No-j tre Dame de Paris'! Visoko nad ! dvoriščem je stal mesec; z ostrim hladnim bleskom je pre- či ovek, ki .je vedel za Saartjeji-no vročo strast do mladega Kees van Doeverena, sina osovraženega tekmeca njenega očeta, s katerim je nekoč, ko se .je iz Leidschendama peljala iz šole, preživela v vlačilnem čolnu nekaj nepozabnih ur. Edina Miebetje je bila sposobna razumeti romantično tragiko te ljubezni in kovati najdrznejše načrte za trajno dopisovanje ali za skrite sestanke. Večkrat, kadar sta deklici sedeli za veliko, kakor zrcalo lesketajoče se okroglo mizo, so Saartje,jine svetlo rjave oči po-romale izpod dolgih, svilenih trepalnic k skrbno naprej sklonjenemu sestričinerhu obrazu. S skritim veseljem je mislila na resnično Miebetje, ki je bila tako vsa drugačna od te, ki je jsedela tu s pobešenim pogledom in sramežljivo zaprtimi usti. Kajti le Saartjeji je pozno zvečer, kadar se je molk spečega mesta mogočno in težko zgrinjal okrog njiju in je ob redkih določenih urah zadone-lo znamenje straže na stolpu in pesem nočnega čuvaja, zaupala v velikem posteljnjaku svoje spomine na veliki, svetli, vriskajoči Pariz. Vse žene so bile tam lepe in so hotele ugajati, vse so bile elegantno in krasno oblečene, vsi moški so polagali tem ženam svoja srca k nogam — in ker je Marisin oče igral v orkestru velike -opere, si je le-idenska sestrična, katere edini gledališki doživljaj so bile doslej predstave lutkovnega gledališča na proščenju, s pomoč- jo francoske sorodnice ustvarila natančen pojem o tem, kako so nastopale v 'Ruy Bias,' v 'Hernani' in v 'Hudiču Robertu' dame in gospodje, kate" le in kako so igrale. --o-— Kupujte vojne bo« Pred kratkim se je poročnik Robert Morris Morgenthau gornja slika z nevesto), ki je sin zakladniškega Zed. držav. Nevestino dekliško ime je bilo Mart¥ tridge iz Minneapolisa. A j« Če ste namenjeni kupiti kožuh (Pur Coat) za drugo ali Se z» )f> i al 1 Dekleta in žene! vas opozarjam, cla kupite istega kakor hitro vam je mogoče V CIO u^uuuijuui, UM ------- - -----— ----- .i- ---------------.. ga vzroka, katerega ne morem tukaj omeniti. Ne recite pozna?' nisem opozoril. Sedaj je tudi najboljši čas, da si naročite fino spomladansko , ING suknjo ali suit direktno iz tovarne, če želite iste dobiti za NOČ. Ne pozabite, da so to vojni časi. Se vam toplo priporočam BENNO B. LEUSTIG EN 3426 ali EN 2920 1034 Addison UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEšKO-SLOVENSKEGA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu' je znižana eena In stane samo: Naročifa sprejema Ur.K $ Gornja diha nam kaže, kako poskrbe naši vojaki za prevoz svojih ranjenih tovarišev z bojišča. Ker primanjkuje prevoznih sredstev aH mogoče pota niso pripravna za vozila, zato jim tem slučaju pomagajo mule kot nam kaže ta slika. Odbor Kluba društev SND na St. Clair Ave., if :{t, službo natakarja za Klubove prostore. Služba je st> primerno plačo. Kdor se čuti zmožnega za to m pošl je pismeno ponudbo v urad Kluba društev SN^1 St. Clair Ave., najkasneje do torka 25. januarja ure zvečer. ^ ODBOR KLUBA DRUŠTEV S>J J N H Ameriški Domovin; in potem gredo kupovat k trgovcu, ki v tem oglašuje. • Trgovci, zavedajte se nakupovalne moči slo** skega naroda in oglašujte svoje blago v h in AMERIŠKI DOMOVINI Izplačalo se "dam bo