Tedenske^noTlce. Eogoslovie v Marlbom. Lctos se b"o delil prvi ^išji red ali subdi.jakonat dne 1. majnika, drugi višji red ali dijakonat due l...junija in tretji višji rod ali svetomašniško posveCenje dne 7. julija. Te redove bodo prejeli (i-le gg. bogoslovci oetrtoletniki: Ferk Miloš iz Slovenjgradca, Glavnik Franc iz Škal pri Volenju in Vrhnjak Lojze iz i'aine5. Castitamo! — Tonzura in Slirje nižji redovi so se delili dne (5., 8. in 10. aprila. Te rodove so prejcli slecjcči gg. bogoslovci 2. leta: Granfola Ivan od Sv. Lovrenca v Slov. gor.: Jeraj Frano iz Keftioe v Savinjski dolini; Karo Tone iz Vranskega: Presnik .Tosip iz Zdol pri Brežicah , "Radanovič Tončo iz Kapel pri Brežicah, Zdolšek Al. iz Ponikvo ob jnžni žel., in pa trije gg. bogoslovci iz KoroSkega: Bliinil Rudolf iz Ziljske doline; Nadrag Ijojze iz Lo6 pri Bačah: Trabosinger Lonari iz Tin ja pri Prevaljah. Casfilamo! — Radi bolezni je dobil začaseu dopnst g. bogoslovec Jurij Guzej od Sv. Jurija ob južni žel. Prepoved atkohola v Slovoniji Deželna vlada za Slovonijo je izdala odlok, v katerem jo do orekliica prepovedano tofienje. kakor tudi prodaja vsoh aVJkoholnib pijač. kakor vina, piva in žgan]? v zsprtih in v nezaprtih posodah in steklenicah. Prepoved je veljavna za vse pokrajine Slovenije. Kdo je kriv draginje živll? Socialni demokrati in liberalci kričijo, da so ,,klerikalci" krivi draginje. In, mnogi neuki Ijudje to kar slepo verjamejo. Stvar pa je ftisto drugaftna. Ko je bil dr. Korošeo lansko leto prehranjevalni minister, je hotel ob novi letini leta 1910 zaseči ali rekvirirati velike zaloge žita v Banatu in drugih južnih krajih. Država bi bila tedaj ku pila žito za približno 2 K 1 kg. Zaseženo žito bi sc bilo spravilo v skladišča in država sama bi razpolagala z njim. Ona bi bila lahko do dobra preskrbovala vse naše kraje s ceno moko in žitom. Strokovnjaki so preračunali, da bi mi lahko iraeli, če bi šlo po načrtu dr. Korošca, danesmoko po 4-5 K 1 kg, koruzo po 2 — 3 K. A kdo je ta velikopotezni na5rt prepreftil ? Liberalci in socialdemokratje so zag nali proti dr. Koroščevemu načrtu grozen vik in krik, češ. Korošec hoče zopet uvesti rekvizicijo. In slikali so naši liberalci groznega Koroščevega rekvizicijskega zmaja kmetom na svoj papir in ga opisovali na svojih shodih. Zakaj? Zato, ker so zahtevali za žito in moko prosto trgovino in zato, ker so verižniki in vojni dobičkarji njihovi najboljsi in malodane edini somiglienik). Avgnsta 1910 je potem prišla libpralnn, in socialdemokraška vlada na knnilo, ki je na l|ubo bogatim vojnim dobičkarjem prQglaaila za žito iu bkv ko prosto trvovino. Izdajala je svojim prtiat8li«D izvoznice. Z veriženjem iz roke v roko, z neprimerno velikim izvažanjem se je oena žitu iu moki dvignila na sedanjo grozno višino. Banatski kmot je dojbil za žito samo 2—3 K, a visoko ceno so nam napravili li-. beralni in socialdemokraški verižniki. To so glavni krivci draginje! Rdečl hHj[skat'i na dežel}. O<1 židovskib. ter ofl delavskih žuljev se žive6ih soeialdemoki'aških voditeIjev nahujskani štrajkujoči socialdemokraški železničarji so se razpršili te dni po dcželi, kjer verižijo , pijančujejo in širijo naravnost neverjotno hujskajoee vesti proti vladi, naši stranki in celo proti državi Ljudstvo je vsled neznosne draginje, ki so jo zakrivili ra\"no liberalci in socijalisti s svojim verižniš; vom, itak dovolj razburjeno. Sedaj pa 6e prihaiajo ti rdefii petelini s hujskanjein prilivat olja na žrjavico Jjudskega razburjenja. Zahtevamo od politične oblas(i, da izda strogo narofiilo orožniškim posta^am, naj pazijo na rdeče prekucuhe, ki prihajajo rovarit na deželo. Bo]ni nafirti samostojnežev. Od Sv. Rupei-ta v Slov. gorioah se nam poroča: Naži samostojneži iz Sti%me gore se kaj čudno obnašajo. Pri oerkvi stoje skupaj, kakor kak generalni štab. Na Velikouoč ie imel eden teh generalov na svoji suknji več bieš&3 &h dekoracij rajne Avstrije, da je izgledal kakor kak general, Ijudje so pravili, daje bil poglavar tukajšnje ,,Samostojne." Lepa prikazenl PrekJic. Sv. Martin pri Vurbergu. Ivan PeKanT Marija Pehan in Ivan Pehan ml. v Spodnji Koreni , preklicujemo javno svoj pristop k Samostojni kmetij ski slranki. S to stranko, ki dela samo zg-ago, seje sovraštvo med naše Ijudstvo in ki združuie krog f?ebe narodne odpadnike in ljudi take vrste, nofietno imeti nič opravitL V naših krajih se vsak zaveden človek sramuje biti pri Samostojni. Konjska dirka in manilestacija v Ljutomeru Dne 13. raaja — na Križevo — bode v Ljutomcru relika konjska dirka in obenem manifestacija za Jugo slovansko Matico. Razna di-uštva v naši soscSCiui prosimo, da isti dan naj ne napravljajo svojih prir&ditev, temveč se naj v obilnem številu udeležijo slevnosti v Ljutomeru. Smrt vzorne žene. Dne 5. t. m. je umria v Srednjera Gasteraju pri Sv. Jurju v Slov. goriujiii vrla kmetica Marija Sver, ki je bila še le nekajj roesecev v drugifi poročena. Njeni sijajni pogreb |e -nti dokaz, kako splošno je bila rajna priljubljena. Sve tila ji ve6na Iu6! Mladost, glasilo slovenskih Orlov. je letos krnvsna! Dozdaj so izSle 4 gtevilke. Clanki poscgajopr^v temeljito v fantovsko življenj«. Krasen je dr. Srebtcičev elanek »Spoštui žensto, spn - štuj dekle!" v2.-3, štev. in dr. UšeniCnikov: BVora — zasebna re6?" v 4. Štev. Drugi članM razpravlja\o o fantovskem veselju, o treznem življenju. o fart lovskih veCerih, o gledališkem odru i. dr. Bogato jt zastopana telovadba in orlovska'poročila, tudi iz z;> sedenega ozemlja, celo Cehoslovaške, Franoosk©, celo iz Amerike. Mladost stane za Orle na leto 20 K. Orli, naročajte jo. Ce ne more vsak zase, pa jo na rofiajte skupno. Citateljji (>Glasnika najsvetejših src!" Povesi. ,,Vrt Marijln", ki ste jo brali leta 1918 in 1919 v ,,G'lasniku", je izšla ravnokar kot posebna knjižicr! Obsega 243 strani in stane samo 3.50 K. Naročaite jo v tiskarni sv» Cirila v Mariboru. Kdor naroCi 1& izvodov, dobi enega povrh, Gospodarstvo. Vinogradno poročil^. A' n t o n K o s U (Iz ormoško-ljutomerskih goric: sredi meseca aprila.J Vsled izredno ugodnega vremena v mesou mareu so se letos vinogradna opravila, zlasti pa prva kop, že v minulem mescu dovršila. V prejšnjih letih, posebno pa med vojno, smo bili vinogradniki v praT volikih skrbeh radi delavnih moči, a letos smo bili teb skrbi rešeni, zakaj vsak vinogradni posestnik )* lahko dobil toliko težakov, da je v najkrajšem čas« dovršil prvo kop, io velevažno goričko delo. A tudl grobalo se je mnogo, zlasti na mestih, kjer so se v vinogradu pokazale goličave. Ko smo obnavljali pred 20 leti po trtni uši upostošene vinograde, so nam vinogradni vStrokovnjaki zatrjevali, da bo trta na mo derni način zasnovana in odgojena, trpežna in v vsakem oziru odporna, toda odpornost na ameriško podlago cej)Jiene doraafie trte se je z majhnimi izjemami slabo obnesla, zakaj tudi pri najuzornejšem obdelovanju prenovljenih vinogradov je začela trta hirati ¦ To ,je vzrok, da so se viničarji lotili zopet starinskega grobanja, ne oziraje se na ameriško podlago — žlahtna rozga se položi v zemljo, da požene koreni ne in tako bomo imeli vinogradniki prej ali slej zopet gorice brez ameriške podlage. Viničarja tolaži prt tem delu zavest, da bo vinograd i brez ameriške podlage \strajal 15—20 let, a zatem se bo delalo zopet na novo. Pri tem delu se pribrani vinogradniku veliko stroškov. Le pomislimo, koliko stanejo danes oepljene (rte. koliko rigolanje in pri tem je treba 6akati fie Iri do Stiri leta na sad. Spričo bajnovisokih cen bakrone galico, žvepla ild. so nekateri vinogradniki zafieli šmarnijoo (neposrednje rodečo amcriško trto), ker ta trta ne zahteva ne škropljenja z modro galico, ne žvepljanja, ln najsitudi daje bolj divje vino steničjega okusa (nekate rim ta okue prija, drugim zopet ne), se je v posled - njem času tudi ta pridelek iukaj dobro pla&eval. Pomniti pa gre, da slovesa naP-e onnoško-ljutonierske vinske kapljice šmarnica na noben način ne bo pav zdignila, paft pa nasprotiio. Kar se tiče vinskih zaiog, so te že prav majbne. Lani (1918) je pridelal skorai vsak vinogradnik komaj Šestino od množine iz leta 1918. Leto 1919 je bilo vobče za vinogradnike neugddno. mislili sino oeIo, da bomo pridelali ,,meksikauerja'\ t. j. lako kiselico, kakor Ieta 18(54, toda v poslednjem času se je Bog z milim odesom ozrl na naše viiiske gorice ter dal vreme, ki je dobro služilo vlnski trti, tako, da še smo pridelali vendarle dobro kapljico, četudi raalo. Izborni letnik 1917 se najde samo še tuintam in še ta ni naprodaj. Kdor ga je hranil, lahko ga je sedaj prodal po 28—30 K liter. Cena letniku 1C18 so siiče okrog 16—18 K, letniku 1910 pu 18-21 K, kakoršno je pa6 blago. Kekateri vinski pivci se eudijo tem ogromnim cenam. nf. pomislijo pa. da so tudi oene drugira predmetom neizmerao poskočile. In konfcno: Vmo ni živito, kakor n. pr. kruh, meso itd.. ampak saino ..predmet za uživanje"; kdor pa lioče uživati, na,j plača , kakor uiora tudi vinogradnik drago plačati vse, kar ,je za pravilno obdelovanje in vzdrževanje vinograda potrebno. Sicer pa mi mora pritegniti vsakdo, ki z odprtimi o6mi gleda v svet, cla cena vinu nikakor ni previsoka, sicer bi se ga nekoliko manj popilo, a tudi manj pijancev bi hodilo okrog po naši ljubi novi domoriiii. Novo sredstvo proti grozdni plesnobi. Velepos. Hornicki v St. Ilju v Slov. gor. ]e baje ;znašel novo jn zelo uspešno sredstvo proti grozdni plesn6bi. Mož je menda sam dosegel dobre uspehe v boju proti tej nevarni bolezni vinske trte. Dcbro bi bilo, da bi se strokovnjaki zanimali za iznajdbo ter jo preiskali, ali ima res kako vrednost ali ne. Veieposestva na Stovenskem. Na Slovenskem je krog 400.000 oralov veleposestev. Od teh je tričetrt v rokah raznih nemških, italijanskih in raadžarskih plemičev in graščakov. Licencovanje plemenskih bikov v uiariborskein okraju. 1. Dne 3. maja 1920 ob 8. uri v Mariboru v Magdalenskem predmestju pri gostilni Rapcc, za občine: Bistrica pri Limbušu, B.istrica pri Hušak, Ruše, Limbuš, Lobnica, Smolnik", Bresternica, Jelovec Kamnica, Sv. Križ, Rožpoh, Bo6, Janževa aora, Selnica ob Dravi, Slemen, Pekre, Radvina. Razvanje , Studence, Tezno, Vrhovdol, Dogoše, Sv. Miklavž, Pobrežje, Zrkovce, KrCevina, Lajtersberg, Sv. Peter mesto Maribor, Ciglence, Zg. Duplek, Sp. Duplek in Sv. Martin pri Vurbergu. 2. Dne 4. maja 1920 ob 8. uri v Slivnici pri gostilni Lesjak, za obfcine: Bohova, Fram, Sp. Hoče, Loka, Morje, Orehova vas, Rogoza, Skoke, Slivnica, Gorica, Ješence, Sv. Marjeta n. Dr. polju, Podova, Rače, Zg. Ho6e, Pivola, Pohorje, Ranče. 3. Dne 5. maja 1920 ob 9. uri v Št. Ilju v Sl g. pri gostilni Polak, za občine: Jarenina, Kaniža, Polička vas, Vukovski dol, Zg. Jakobski dol, Ploderšnica, CerSak, Cirknica, St. Ilj, Selnica ob Muri, Rač, Spilje, Vilič. 4. Dne 6. maja 1920 ob 9. uri v Pesnici pri gostilni Likavec, za občine: Dragučova, Grušo va, Sv. Marjeta na Pesnipi, Pesnički dvor, Vosek Sp. Jakobski dcrl, DobrGnje\ Gradiška, Na Ranci. 5. Dne 7. maja 1920 ob 9. uri v Sv. Juriju na Pesnici pri gostilni Bračko, za oboine: Zg. Sv. Kungota , Sv. Jurij ob Pesnioi, PlaC, Slatinski dol, Spičnik , Svečina, Vrtiče, Gradišče, Klanc. 6. Dne 8. naaja ob 8. uri v Sv. Lovrencu na Pohorju pri gostilni Koder, za občine: Cinžat, Kumen, Lehen pri Ribnici, Sv. Lovrenc na Tohorju, Recenjak, Rudeč breg. IstoCasno se bodo ogledovali in prerairali tudi bički stari od šest mesecev naprej. Za obdarovanje plemenskih bikov dovoli država 4700 K in okrajni zastop Maribor 1050 K, skupaj 5750 K, za lepe bičke pa nagrade v skupnem znesku po 2350 K. Pri tej priliki bode drž. višji živinozdravnik gospod Pirnat predaval o umni živinoreji. Kako je na Danaju in sploK v iAvstriji?, Veliki teden je veljalo konjsko moso l kg 100 K, konjska je tra 1 kg 96 K; srečen tisti, ki je kaj dobil. Za .Veliko noč se je dobilo zmrznjeno goveje meso 10 dkg za osebo, sprednje 96, zadnje do 124 K 1 kg, tcletine ni. Prešifievo meso imajo samo tihotapci in pri teh velja 1 kg 150—180 K; znan je slučaj, da je neka družina plačala za šunko 1500 K. Dobili so na Dunaj zmrz njene zajčke (kunce) iz Avstralije 1 kg 70 K. Teh pa vendar ljudjo niso radi kupovali, ker je bila živalica zmrznjeHa in odrta brez glave, zelo podobna maftki; mogoče so bile tudi vmos. Prodali so jih polagoma , brez nastavljanja. Vino velja najccnejše 40 K; pivo 1 vrček 4 K: v kavarnah se dobi precoj dobrega, a cene zmore le milijonar. Fižol, Ie6a, grah se dobijo pri tihotapcih po 40 K, sladkor 180 K, krompir 16 K, kava 180 K, 1 slanik stane 8 K, 1 jajco 12 K, Spinača na trgu javno 16 K 1 kg, repe in zelja ni. Žveplenk v trgovini ni, tihotapoc pa prodaja zavoj z 10 škatljicami za 30—40 K; slaba marmelada s saharinom velja 1 kg 50—60 K: sir dobi, kdor prinese kako zdravniško sprifievalo, katero tudi ni zastonj. Premog stane 1 kg 5 K; drva 1 kg 2 K. Viržinka velja pod roko 5 K, cigareta Sport 1 K, najslabši tobak za cigarete 20 K, lobak za pipo 10 K in tudi ve6. Od vlade je došel odlok, da stno vsaka banka izplaGati za 1 srebrno krono — 23 papirnatih! Vrednost italijanske lire pada. Zadnjft dni je vrednost italijanske lire močno padla, Te dni je padla veljava lire celo na K 5.60, to se pravi, da se je dobila lira že za K 5.60, dočim je pred tedni veljala lira 8—9 K. Boj majnikovemu hroiču. JožTPrlol, ^rok. ufiitelK ¦*—-¦¦ —¦; Topli solnčni žarki so izvatili letos naravo, da j-e odela spomladno obleko skoraj celi mesec prej, neg\j je bila »jena navada. Posebno krasni so naši s&donosniki. ('-loveku se zdi, da gleda morje cvelk, ki jili je prK-arnla na dan tajna sila \-e5nolepe spomIadi. Toda ni se še odprl zadnji cvet in že se je pojavil hud in grd sovražnik, ki nam preti uničiii brezobzii'iio, kar narn je naklonila dobrotna narava. Ta sovražnik ,je vsakem dobro znani majnikov ali riravi hrošč, ki obletava našo sadno drevje zadnji 6as kar v celih rojih. Majnikov hrošč se živi z listjem in cvetjera in ogloda dostikrat drevje do golega. Listje je pa za drevo žhljenskega poinena, ka](i ono tvori pljufta in želodec drevesa. Z listjem diha drevo, kakor diha s pljuči človek in žival. Zeleno listje sprejema iz zraka oglj.-kov dvokis in ga presnavlja v skrob, sladkor, beljakovine in druge spojine, ki jih rabi drevo neobhodno za svojo rast in za razvoj sadja. Le drevo z bujuim in zdravim listjem zaraore dobro rasti in i-az\iti debelo, soeno in sladko sadjp. Drevo, ki ga je objedel majulkovi hrošč, zaostaiie v razvoju, sadje; kiu* ga je na njem ostalo, ostajie drobno, krniežljavo in nevkusno, Drevo ostabi taJco, da traja več let, predon pride zopet k svoji prvotni rnoči. Iz i>ovedanega sledi. da je Škoda, ki jo povzroča ta škodljivec, ogromna in zuaSa, če upoštevanio sauio Slo\enijo več milijonov kron. FJroti tem kvarljivcti nioramo zato brezobzirno v boj, zatirati ga morarao povsod in z vsemi sredstvi. Da ga bomo laliko zatirali z večjim uspehom, je potrebno, da poznarno ysai v glavnih potezah ojego\o življonje. Ko so se hroSdi mesca ma,ia nažrli in spariii, poginejo samei, samice se pa zarinejo v zemljo, kjer odložijo po 40—00 jajčič. V teku enega mesca izlezejo iz; injčie ličinke, ki jih poznamo ]>od imenom ogrci. Ogrci so, ko dorastejo 5 cm dolgi, belo rumeue barve r:n imajo rujavo glavo. Odlikuje jiti brezpmmerna požrešnost. Zive se s koreninami naj razli^nejših rastHn, od nežne solate do visokega ia rnogoenega drevesa. Ker ostanefo ogrci 3—4 leta v zemljL doprinašajo veliko škodo, škoflo, ki Je inno«o večja nego ona, povzroSena po hrošču samem. Ko so ogrci dorasli, kar se zgodi v našem poduebju povprečno v treh letilij se v teku jx)let,ia zabubijo. Iz bube prodre pa dvp.h mesc{h Lrošč, ki pa ostaaie čez zirno Iepo v zenilji,. Selo priliodnjo spomlad, ko se jo zemlja dovolj ogrela (aprila, maja), prirljejo brošči ua dan in se napote< nemudoma na ze lene rastline, sadno in gozdno drevje, kjer zafinejo vznova svoje uničevalno delo. Majnikovega hrošča moramo zatirati kierkoli ga nalctimo, na sadnem pa tucli na gozdnem drevju in gnnovjn v biižini sadonosnika. Z najbol]šim uspehoui ga. stresamo iz dreves ob jutranjili urah na spoda.j pogrnjene rjuhe. V tem času so hrošfti okorni in padejo na tla, dočim postanejo pozneje živahni in pri iresei^u odlelijo. Nalovljene hrošče spravimo v vre6e ali košare, jih polijemo s kropoin, nato pa pokr mimo svinjam ali kuretini. Ce niraamo zanje boljše uporabe, jih spravimo na kompost, ki ga s tem iz datno izboljšamo. Ni potreba povdarjati, da moraino uničevati tudi ogrce, kjerkoli jili najdemo. Izborno pomoč nam nudi v tem oziru krt, ki se preživlja vecjidel z ogrci. Pa tndi' vrane in skorci pobirajo pridno 4o mrčes za plugom in jih pri tem delu nikar ne motimo. Sedaj pa nemodoma nad hrošče všl, komur je ležeee na tem, da pridelamo letos dostl sadja! Le z enotnim in smotrenim zatiranjem bomo dosegli uspehe in se ognili škodi, ki nam jo ta škodljivec lahko povzroči. Dopisi. Sv. Mai'jeta ob Pesnio'. Liberalni gromovnik. ,-jroiesoT- Voglar je dne 12. t. m. hotel prodajati v •Hombekovi gostilni svojo demokratsko robo, a mi kmetje smo nm dostojno pokazali poti v Marvbor. Takih strašii ne rabimo. Svetlna. Nov siovenski občinski napis obAine Slatinski dol pri mostu blizu corkve je nekdo umav.u] s človeškim blatom. Opravičeno sumimo, da je (o 'JpJo oneca velikega ..Jugoslovana", za katerega se nek mo.riborski liberalni rodoljub poteguje s tako sveto \nomo, Ljudjes prstom kažpjo za človekom, ki šg daner. tajno ruje proti državi, ki vrta in poskuSa /opet na vse mogočc načine pritl pri nas do komande — Odstavljeni nadučitelj Jamnigg od Gornje Kungote tu;!i zasluži, da se njegovc> ,,delovanje" kontrolira« OrmOŽ. Gospod urednik! V wStraži" ste priobčili imena romargev, ki so se vozarili na Donaj tožit Slovence. Bi li ne bilo amestno še priobčiti imena onih propalic, ki so doma z vso gnjusobo tožarili in preganjali Slovence? Skoro v v vsakem kraju poznamo take propaHce, ki so med vojsko pokazali svoj patriotizem s tem, da so tožarili poštene Slovence in jih pomagali preganjati. Ne samo, da so ovajali, tudi pričevali so krivično pred sodnljami. Za svojo gnjasno delo so bili bogato oškodovani s podelitvijo ra ^ vojnodobavnih ••¦'...xb, z oproijttv^o od vojaške stnžbe, s častnimi odtikovanji itd. Taki Ijndje so med vojno bogateli samo na r&čnn poštenih Slovencev, katere so pomagali pritiskati ob tla. In kako se godi tem ljudem danes v Jugoslaviji? Nič slabše kot poprej v stari Avstriji! Še prednost imajo taintam pred zavednimi in nekdaj preganjanimi Slovenci. Naravnoet Beverjetno kake nazore imajo danes vodilni možje če trdjjo, da gre zato, kdo je danes zanesljiv Slovenec in ne kdo je bil nekdaj, ko je šlo zato, da si Slovani priborimo Jugoslavijo. Marsikateri Slovenec v stari Avstriji ni mogel priti do kruha, todi v Jugoslaviji ne dobi službe in Bedi pri prazni skledi, medtem ko se propalice vrivajo v ospredje in užlvajo svoje nekdanje časti in slnžbo nemoteno naprej. Tndi tukaj treba odpomoči, da pridejo pošteni, nekdaj preganjeni Slovenci do svojih pravic. Propalicam treba stopiti porsod pošteno na prsle in preprečiti, da elementi, ki so v Avstriji delili spričevala nezanesljivosti Sloveacem, svoje delo v Jugoelaviji ne nadaljnjejo Sredigg«. Na zadnjem občnem zboru naše Kme-. tijske podružnice so pri volitvi delegatov naM samostojnež" grdo pogoreli, V svojijezi se hočeio zdai ra (ii jKjraza pritožiti "n dokazali, (ta je 10 več kakor 28. Pr; nio'irosti naših siamosto.iiuv/ev ,je inogoče 'i]ii-ovo npanje, da se jhn ti dokaz i>osreči! Boderao vi dfli!  Plauina. Cenjeni gospod urednik! Upam. da ne bostfi nevoljni, ko se oglasim v vašem cenienem listu .Slovenski Gospodar" kot staremu na^emu prijateljuui Kakor drugjo. tako se je spremenilo tudi tukaj v na* š<>ni planinskom trgu p« preobratu. Vsled preobrata je prevzel župiaistvo mož, po poklicu rnali kmet in čtnliar. Ker je bil pa poprej na videz nekako katoliškega prej)ri6anja, je prišel kot tak po milosti našiH klerikalcev v občinski odbor in ob enem bil izvoljen cprkvfnim kljuftarjem. A sedaj pa čujte in strmite!!i Kiikor hitro je jiostal župan. je pokazal takoj s\rojo pvavo politično barvo. Za6el vse je pajdažiti s prejš n.iuni Stajerčijanci in socijalisti ter sploh 7. vsemi za* grizenimi sovražniki naše Slovenake Kmeiske Zveze.Zborovan.j Kmetske z\eze se ni udeležil, pač pa zborovanja samoslojnih. Njegova duševna lirana je se •* voda ,.Kmet|jski list", katerega sledovi se že kažejo na njegovem sinu. Na vso inofi si prizadeva, kako bi dobil več pristašev k tej puhli strancici, da bipotem zmagal pri bodočih volitvah. Pa ne boš, Franoeljček\i Razni zotlerji, svinjski mešetarji iu par oštirjev ti iip bodo priborili ztnage. Zato bomo Že mi stari z\re zar.ji skrbeli. Do tistega časa pa: Z Bogom! Veraže. V času podpisovanja majniške de]cla racije so se vse občine z navdušenjem izjavile za is^ to, le naša občina je delala žalostno izjemo. Temu se pa np moremo čuditi, če pomislimo. da ji načeluje mož, ki mu politično obzorje ne sega čez sosedov plot, lci posebno naglaša, da njemi] .,je vse eno, Nemec ali Sfovenoc", samo da plača. Ves svoj denar ima v — nemških bankah in na njegov pritisk menda ni prav nobena občina podpisala toliko vojnega posojila kot ravno veračka. Celi ftas vojne je imel župan AntoH Bovha aprovizacijo v rokah, pri kateri se je njegova mastna malha na račun bednega, izmozganega ljudstva napolnila do vrha. Pri nas u)»ožne izkaznice še snlnh niso prišle nikoli do veljave. Ubožne karte je dobil le tisti, od kaierega je imel župan kako osebno kcrist, ,ne glede na to, kako premoženje poseduje. —. Obračamo se javno na Vas, g. župan Anton Bovhaa 1. V začetku aprila ste dobili 68 kg sladkorja od u tiožne akcije, !/i kg na osebo; zakaj niste razglasili lega sladkorja in zakaj ga ne oddaste svojemu namenu? Je li šel zopet kot običajnc na Hrvaško po 60K?i 2. Zakaj nimate nikoli določenega stalnega uradnega dneva in urc? Zakaj ptistite stranke 6akati vsigdar iiajmanj pol dnova? Je-li ob(5ina radi župana, ali pa obratno? Prifakujemo, da boste na naše javno vprašanjp odgovorili, sicer bomo prišli še z drugimi ref'mi ua dan. Avsirijski duh mora izginiti tudi iz naše občine! Narodno vlado v Ljubljani prosimo, da po sveti nekoliko svoje pozornosti temu našemu dopisu! Orlovski vestnik. Okrožna prireditev vHofiah. ^3 smislu sklepov zadnje okrožne seje je odbor izdelal podroben vspored orlovske prireditve Mariborskega okrožja. Odsekom dopošljemo v kratkem vabila in tudi plakate za to prireditev. Glede izdatkov za zajtrk in obed naznanjamo, da stane oboje skupaj 10 K. Udelpžbo je treba priglasiti najkasneje do 5. maia na naslov okrožnega podpredsedr.ika (Fr. Polak, kaplan, Ilofie). Opozarjamo odseke, naj pridno vežbajo proste vaje, da bodo mogli z velikim številorn telovadcev na-< sto[)iti pri javni telovadbi. K prireditvi vabimo tudi drnge mla.deiiiške in dekliške ter izobraževalne organizacije mariborske okolice. Na svidcnje dne 13. ma-1 ja v Jločah! Bog živi! T e h a r j e. Dne 13. junija 1920 se vrši na TeJiarjih orlovski tabor Celjskega okrožja. Domači od sek in vse druge naše kršftanske organizacije so že pridno na delu, da poskrbijo, da se razvije tabor v velifiastno manifestacijo orlovske misli. Največ.je za nimanje pa vzbuja nova zastava tukajšnjega odseka, ki bc isti dan biagoslovljena. Načrt za zastavo je izdelaJ g. arhitekt J. Vurnik v Ljubliani. Ze ime g. arhitokta jamči, da bo zastava prvovrstno umetnigko de^ lo, ki se bode z lahkoto merilo z vsomi drugimi slo-" venskimi za-stavami. Torej na svidenje na lepih Tftharjih! Bog živi!