/Primorski St, 28 (16.065) leto LIV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni ‘Dober-noh' y Govcu pri Gorenji Trebuši, od 13. sep-a 1°44 do maja 19^5 v iijkami ‘Slove-15 pav FR A. tevilka ■j 43 ____________ -'rtiCA - Drevored 24 maggio I - Tel, 0481/533382 ČH?AD - UL Ristori 28 - Tel. 0432/731190_______ lin POSTNUA PLAČANA V GOTOVH IOUU Lati Spedlzlone In abbonamento postole 45% Alt 2, conmB 2Dt, legge 66296 - Hab d TitosS TOREK, 3, FEBRUARJA 1998 Tokrat gre torej wes Bojan Brezigar Izredno živahna dejav nost, tako v Ljubljani kot \ Trstu, daje misliti, da j« morda res napočil trenu tek, da razprava o zakonu Za zaščito slovenske manjšine steče in se tudi konča z odobritvijo zakona pred iztekom zakonodajne dobe. Obljube, ki jil italijanski politiki dajejc svojim ljubljanskim kolegom so sicer, poznavajoč dejansko stanje, preveč optimistične, saj menda res ni mogoče pričakovati, da oi bil zakon zares odobren do poletja, vendar pa vse kaže, da so te obljube sad resnične volje, da do zakona resnično tudi pride. Vprašanje, ki se torej postavlja (in postavtii so gl Včeraj tako na srečanju : zunanjim ministrom Frle cem kot tudi na delovn se)i skupnega predstavništ ^n) je, kakšen bo ta zakon tehodišče so seveda bese dila, ki so bila vložena i Poslanski zbornici in na te osnovi pripravlja poroče valeč Maselli svoj predlog Ta predlog naj bi bil v gro bih obrisih že izdelan ir verjetno bo v prihodnji!: dneh prišel na dan. Njegova objava - kadarkoli bc do nje prišlo - bo verjetne sprožila dva sklopa reak-cij. Nekateri bodo namreč ocenjevali, da zakon daje manjšini preveč in zagnali bodo vik in krik, morda spet z običajnimi parolami d itabjanstvu Trsta in deže-te> drugi bodo morda ra-z°čarani, ker pač Pričakujejo več. Ce za trenutek odniisU-teo reakcije tistih, ki nasprotujejo zaščiti in se torej omejimo na manjšino, po-stane jasno, da bomo tok-mt postavljeni pred izbiro, o kateri smo se morali od-tečati že večkrat: ali bomo Dosli kompromisno rešitev 0 spornih vprašanjih, ali Pa verjetno tudi tokrat iz te moke ne bo kruha. Po-teembno je torej dejstvo, oa se je začelo skupno Predstavništvo pogovarjati ? teh vprašanjih in iskati •zhodisca za pogovore z vlado in s parlamentom. Verjetno je sicer, da vsega, m- bomo zahtevah, ne bo-teo iztržili, bistvo pa je, da se komponente manjšine "ogovorijo o zahtevah; to Je včeraj, ne da bi se hotel mešavati v notranja vprašanja manjšine, pou-Dril hub minister Frlec. Sedaj smo torej tu. Tre-“otek je pomemben in erjetno bo potrebna ve-*tea umirjenost in razsod-°st, da pride do dogovo-Velika škoda bi sekakor bila, ko te prilož-osh ne bi izkorisbb in ti-ki trdijo, da lahko pmo se drugih 50 let, se ™Dhjo: podatki o vpisu v oH;6’ v* J1*1 Prav danes nJf-T- mo’ to zgovorno potrjujejo. LJUBLJANA / NA VČERAJŠNJEM SREČANJU S SLOVENSKIM ZUNANJIM MINISTROM FRLECEM Predstavniki manjšine obrazložili stališča v zvezi z zaščitnim zakonom Minister je ločeno sprejel delegacijo SSk - Sestanek skupnega predstavništva LJUBLJANA - Slovenski zunanji minister Boris Frlec je včeraj sprejel predstavnike slovenske manjšine v Italiji (na sliki, foto Jože Suhadolnik / BOBOJ, ki so mu obrazložili svoja pričakovanja v zvezi z zakonom za globalno zaščito, ki je v pripravi v poslanski zbornici. Na dolgem in prisrčnem srečanju so se pogovarjali o vseh aspektih, ki naj bi jih obravnavala zaščitna zakonodaja. Minister Frlec je nato ločeno sprejel predstavnike Slovenske skupnosti, ki se niso udeležiti srečanja skupno s predstavniki ostalih komponent manjšine. Včeraj popoldne pa je o zaščitnem zakonu na delovnem srečanju razpravljalo skupno predstavništvo. Na 3. strani ŠOLSTVO / PO VPISOVANJIH V PRVE RAZREDE OSNOVNIH SOL Na Tržaškem skupno 126 prvošolčkov Lani jih je bilo 9 več - Skromni vpisi v šole mestnih didaktičnih ravnateljstev TRST - Prve razrede slovenskih osnovnih šol na Tržaškem bo v prihodnjem šolskem letu obiskovalo 126 učencev. To je obračun letošnjih vpisovanj v osnovne šole. Z vpisi ne moremo biti zadovoljni, saj se je v prve razrede vpisalo devet otrok manj kot lani, občutna pa je tudi razlika s številom otrok, ki bodo junija zapustili slovenske otroške vrtce. Le-teh bo skupno 143, to je 17 več od števila vpisanih v prve razrede. Iz pregleda vpisov izstopajo skromni vpisi v mestne osnovne šole. Na osem šol svetoivanskega in svetjakobskega didaktičnega ravnateljstva se je vpisalo vsega 32 prvošolčkov ali povprečno štirje na šolo. Na šolo Bazoviških jinakov v Rojanu se ni vpisal nihče, minimalne vpise pa so zabeležili na šolah Karla Široka v Ul. Donadoni in Ivana Grbca v Skednju. Na 6. strani NSKS: Že letos volitve skupnega zastopstva CELOVEC - Narodni svet koroških Slovencev vztraja pri zahtevi, da bi morali čim-prej izvoliti skupno demokratično zastopstvo manjšine. Tako sta včeraj na novinarski konferenci poudarila predsednik in podpredsednik NSKS Nanti Olip in Vladimir Smrtnik. Dodala sta, da želi organizacija volitve že letos ali najpozneje v začetku prihodnjega leta. Aktivno volilno pravico naj bi imeli koroški Slovenci in tudi nemško govoreči deželani, pravico do izvolitve pa samo pripadniki manjšine. Skupno telo je po mnenju Smrtnika in Olip a nujno potrebno tako v odnosu manjšine do Dunaja kot do Ljubljane. Vohtve po njunem mnenju ne bi ogrozile političnega pluralizma, omogočile pa bi strnjeni nastop manjšine. Zveza slovenskih organizacij pa je predlog že odločno zavrnila. Na 4. strani V Ljubljani veliko pričakovanje za Dinijev obisk LJUBLJANA - Na svoj prvi uradni obisk v Slovenijo bo danes zvečer prispel italijanski zunanji minister Lamberto Dini. To bo tudi prvi uradni obisk kakega vodje italijapske diplomacije v Sloveniji v zadnjih sedmih letih. Kot so napovedali na zunanjem ministrstvu, se bo Dini danes srečal s slovenskim kolegom Borisom Frlecem, nato pa še s predsednikom vlade Janezom Drnovškom, jutri pa bo srečanje zunanjih ministrov trilaterale Rim-Ljubljana-Budimpešta, tako da se bo Frlecu in Diniju pridružil še madžarski kolega Laszlo Kovacs. Odnosi med Slovenijo in Italijo so v zadnjih dveh letih, po prihodu levosredinske vlade Romana Prodija na oblast v Italiji, izjemno živahni. V letu 1996 so bili na obisku v Rimu najvišji politični predstavniki Slovenije - od premiera Drnovška in predsednika Milana Kučana do takratnega zunanjega ministra Davorina Kračuna, državi sta podpisali tudi več dvostranskih sporazumov. Lani pa je bil na povratnem obisku v Ljubljani italijanski premier Prodi, kar je bil prvi obisk kakega italijanskega premiera v samostojni Sloveniji sploh. V Rimu sta bila lani kar dva slovenska zunanja ministra - junija Zoran Thaler, nato pa oktobra še novi minister Frlec. Državi sta lani pospešeno razvijali tudi sodelovanje v okviru trilaterale. V pogovorih ob jutrišnjem Dinijevem obisku bo slovenska stran, kot običajno, precejšnjo pozornost posvetila vprašanju položaja Slovencev v Italiji, posebej težko pričakovanemu zakonu o - globalni zaščiti. Ta je v parlamentarnem postopku, tik pred obravnavo v poslanski zbornici. Na Gregorčičevi upajo, da bo že kmalu sprejet. Pomembna tema bodo tudi gospodarski odnosi, saj je Italija druga najpomembnejša gospodarska partnerica Slovenije. V kratkem naj bi se srečala strokovna slovensko-italijanska skupina, ki pripravlja sporazum o zaščiti naložb. Državi tudi še nista podpisali sporazuma o izogibanju dvojnemu obdavčevanju. V pripravi so še sporazumi o socialni varnosti, o mejnem nadzoru v železniškem prometu, o sodelovanju v kulturi ter znanosti in izobraževanju. (STAJ Tucken rešijo lahko le guverner Bush NEW YORK -Usoda Karle Faye Tucker, ki bi jo morali usmrtiti v teksaškem Hunt-svillu, visi na nitki, saj je včeraj posebna komisija za pomilostitev zavrnila njeno prošnjo. Sedaj jo lahko reši le teksaški guverner George Bush. Ce se to ne bo zgodilo, bo Tuckerjeva prva ženska, ki so jo v Teksasu usmrtili po letu 1863, in druga v ZDA po letu 1976. Na 24. strani Irak je popustil pred niškimi _ aiir * e potiski MOSKVA, WA-SHNGTON - Ruski diplomaciji je včeraj uspelo prepričati Irak, da inšpektorji Združenih narodov za razorožitev Un-scom pregledajo osem do sedaj prepovedanih predsedniških palač. O tem ruskem diplomatskem uspehu je predsednik Jelcin telefonsko že obvestil Clintona. Američani pa niso zadovoljni z razpletom in vztrajajo pri brezpogojni kapitulaciji Iraka. Na 24. strani Filipini: nesreča letala 009: 104 mrtvi MANILA - Na filipinskem otoku Mindanao je včeraj strmoglavilo potniško letalo DC-9 filipinske lokalne letalske družbe Ce-bu Pacific, ki je imelo na krovu 99 potnikov in pet članov posadke. Si-nočnih vesti, da so že našli razbitine letala v nekem ognjeniku, filipinska vojska ni potrdila, sporočila je le, da so zaradi noči in slabega vremena prekinili iskanje. Na 24. strani Potniški vlak •. mm blizu Milana MILAN - V milanskem predmestju je včeraj iztiril vlak Varese-Milan. V nesreči je bilo 20 ljudi huje, petdeset pa lažje ranjenih, promet na progah Mi-lan-Varese in Milan-Domodossola pa ustavljen do poznega popoldneva. Iztirjenje vlaka, ki se le za las ni spremenilo v tragedijo, je izzvalo polemike o varnosti italijanskih železnic, saj je v enem letu že prišlo do 10 hujših nesreč. Na 2. strani Gorica proti ukinitvi pokrajin GORICA - Pokrajinski svet je sinoči soglasno odobril resolucijo proti predlogom za krčenje vloge ali celo odpravo pokrajin. V naši dežeb, ugotavljajo na Goriškem, se ti poskusi spajajo s težnjami po delitvi na dve območji pod vplivom Trsta in Vidma, pri čemer bi bila najbolj oškodovana prav Goriška. Zato pokrajina zagovarja svojo upravno samostojnost in ozemeljsko enotnost ter poziva deželne svetovalce in vse javne dejavnike z Goriške, naj se uprejo od zunaj vsiljenim spremembam. Na 23. strani V Nabrežini več pažnje kmetijstvu NABREŽINA - Devinsko-nabrežinski občinski odbor bo vsebinsko dopolnil regulacijski načrt, ki ga bo v kratkem odobrila deželna uprava. Popravki in dopolnila zadevajo predvsem kmetijski sektor, o razvoju katerega se je uprava pogovarjala tako s Kmečko zvezo, kot z Zvezo neposrednih obdelovalcev. Odbor bo po objavi novega urbanističnega plana v Deželnem vestniku (to se bo najbrž zgodilo v drugi polovici tega meseca) predložil vrsto popravkov k.načrtu, kar bodo seveda lahko naredili vsi občani. Na 5.strani RIM / VODITELJ Fl BI SPET UVEDEL PROPORCNI VOLILNI SISTEM ZAPOSLOVANJE / MINISTER TREU V PORDENONU Večina zavrača Beiiusconijev predlog Fini: Italijani so se plebiscitarno odločili za večinski sistem V FJK stekla retama zaposlovanja Deželni zakon velja od 14. januarja - Treu: Vlada ne bo spremenila politike za delo RIM - S predlogom, da bi spet uvedli proporčni volilni sistem, si je Silvio Berlusconi pridobil pozornost Stranke komunistične prenove in sredinskih sil Kartela svoboščin, ostale stranke pa so na predlog odgovorile z rezkim »Ne, hvala«. Tudi v sami Berlusconijevi stranki je veliko zbeganosti. Nekateri voditelji, kot predsednika poslanske in senatne skupine Beppe Pisanu in Enrico La Loggia, so skušah pojasniti novo liderje-vo usmeritev, drugi pa -kot na primer Peppino Calderisi in Marco Tara-dash, ki sta kot nekdanja Pannellovca somišljenika odločna zagovornika večinskega enomandatnega sistema v enem krogu - zavračajo predlog in ga pripisujejo predvsem Belu-sconijevi želji, da bi se maščeval sopotniku Gian-francu Finiju in njegovi pripravljenosti na dogovor o žgočem vprašanju reforme pravosodja. V debato o reformi volilnega sistemase je vključil tudi premier Romano Prodi, po katerem bi vrnitev k proporcnemu sistemu pospešila politično nestabilnost v Italiji. Predsednik vlade je menil, da je treba še okrepiti politično bipolarnost v italijanski družbi in izmeniCnost za krmilom oblasti. Se ostrejši je bil podpredsednik VValter Veltroni, po katerem bi si Berlusconi prevzel veliko odgovornost, Ce bi s svojimi potezami preprečil reformo ustave. Riccardo Stajano je v imenu Dinijevih reformatorjev poudaril, da je treba okrepiti večinski sitem, problem volilnega sistema pa je bil že prisoten v dogovoru, s katerim so se glavne pohticne sile dogovorile o reformi in omogočile dvodomni komisiji, da je končala svoje delo. Tudi v Ljudski stranki Berlusconijev predlog ni izzval posebnega navdušenja. Ciriaco De Mita, ki je sicer med glavnimi nasprotniki D’Alemove politike, je menil, da je prava pot večinski sistem s pro-porCno korekturo. Gianfranco Fini, ki je s svojo pripravljenostjo na dogovor o reformi pravosodja, najbrž izzval Berlusconijevo reakcijo, ni hotel neposredno polemizirati z zaveznikom. Poudaril pa je, da so se italijanski volilci pred nedavnim z glasovanjem o Segnije-vem referendumu, v veliki večini opredelili za večinski sistem. »Poleg tega,« je poudaril Fini, »pa večinski volilni sistem prispeva k vladni in politični stabilnosti.« Pripravljen na dialog pa je tajnik SKP Fausto Berti-notti, po katerem je vsaka debata o predsedniški republiki in volilnem zakonu nedvomno koristna. Dodal je, da SKP brani dogovor, ki je bil dosežen izven dvodomne komisije in ki predvideva krepitev proporCne kvode in »koalicijsko nagrado« za zmagovito zavezništvo, »pripravljeni pa smo na dialog, ki krepi odstotek pro-porCnosti«. Debata o ustavni reformi je šele na začetku in v polemikah teh dni je tudi veliko taktiCnosti, čeprav je jasno, da se ob različni vprašanjih politične sile različno opredeljujejo. In vprašanje je, ali jim bo ob koncu uspelo najti skupen jezik. Levica ustanovila »kulturni laboratorij« RIM - Kulturna ustanova, ki naj bi prispevala k oblikovanju voditeljev tretjega tisočletja in naj bi levici omogočila, da bo kos izzivom sedanjega obdobja. To je projekt, ki ga je Massimo D’Alema orisal včeraj med srečanjem »Italijani in Evropejci za novo politično kulturo«. Fundacija nima sicer še imena, vendar naj bi bila spodbuda in obenem kompas za vse levičarje, ki želijo »modernizirati državo in uresničiti reforme,« je poudaril D’Alema. Tajnik Hrasta je odločno zavrnil domnevo, da bi fundacija samo odraz DSL in bi postala neke vrste partijska šola, kot so bile Frat-tocchie za KPI. Včerajšnje srečanje je bilo tudi priložnost za obnovitev dialoga z bivšim premierom Gi-ulianom Amatom, ki sicer ni pristopil k »Stvari 2«, je pa pripravljen na sodelovanje s kulturno fundacijo in ne izključuje v prihodnje tudi z novo levičarsko stranko, »ko bo skupna kultura levice obrodila«. PORDENON - Reforma zaposlovanja, ki bo zamenjala staro piramidno obliko z informacijsko mrežo, sposobno optimizirati srečevanje povpraševanja in ponudbe, je že v pripravi, zdaj pa Čaka dežele in druge krajevne uprave naloga, da vodijo to zapleteno tranzicijo in poskrbijo za kakovost služb. Opozorilo je vCeraj na posvetu o informativnem sistemu dela (priredila sta ga ministrstvo za delo in Dežela FJK) v Pordenonu izrekel minister za delo Tiziano Treu. Reforma sistema zaposlovanja je že več let v fazi preučevanja; leta 1996 je bila sklenjena konvencija s pokrajinama Trento in Bočen, ki sta z združitvijo že obstoječih državnih in pokrajinskih struktur izvedb prvi eksperiment. Konec istega leta je podobno pooblastilo prejela tudi Furlanija - Julijska krajina, lani pa je bilo razširjeno na vse dežele. FJK je bila med prvimi, ki je sprejela in 14. januarja letos tudi objavila svoj zakon. Reforma se bo morala po Treuovih besedah Cimprej razširiti na vse dežele - posebno na jugu, kjer je brezposelnost izredno pereča - kajti operativna decentralizacija je naCin za zmanjševanje razlik med severom in ju- gom države, ne pa za njihovo poglablja-nuje. Kaj pa pravzaprav predvideva reforma zaposlovanja? V prvi vrsti ustanovitev deželnih in pokrajinskih struktur za zaposlovanje s posebno informatsko opremo. Informativni sistem za delo, ki ga je v FJK oskrbela družba Finsiel, je začel delovati v zaposlovanih uradih še pred sprejemom deželnega zakona. Minister Treu je v Pordenonu napovedal pripravo načrta za zaposlovanje, ki ga bo Rim v roku dveh mesecev predstavil v Bruslju, medtem ko bo trg dela od aprila odprt za zasebnike, kar pomeni, da bo treba ustvariti sistem integriranega zaposlovalnega sistema, ki bo prožen in povezan z usposabljanjem. Minister Treu se je v Pordenonu dotaknil tudi vprašanja skrajšanega delovnega tednika, o katerem se taCas krešejo mnenja tudi med sindikalnimi zvezami. Potrdil je, da vlada ne namerava spreminjati svojih usmeritev glede potrebe po usklajevanju mnenj, in to ne samo v zvezi s skrajšanjem delovnega časa, ampak tudi glede politike plač in prožnosti trga dela. ŽELEZNICE / DVAJSET HUJE IN PETDESET LA2JE RANJENIH Krajevni vlak iztiril v milanskem predmestju Zaradi nesreče, katere vzroke raziskujejo, sta bili progi za Varese in Domodossoio zaprti do poznega popoldneva MIT.AN - Ah so italijanske železnice vame? Vprašanje je od včeraj spet žgoče, saj je pri Milanu iztiril krajevni potniški vlak, ki je vozil iz Vareseja v glavno mesto Lombardije (telefbto Ap). V nesreči je bilo dvajset ljudi huje in petdeset ljudi lažje ranjenih. Zaradi nesreče sta bili progi Varese-Milan in Domodossola-Milan do poznega popoldneva zapiti za promet. Vlak je iztiril na železniškem odseku med postajama Rho in Milano Certosa. Lokomotivo je iz še nepojasnjenih razlogov zaneslo s tračnic in se je prevrnila na spodnji travnik. Vagoni so se na srečo odklopili, prvi in zadnji sta iztirila, a se nista prevrnila. Se sreCa, da se je kompozicija ustavila v nekaj metrih, sicer bi zavozila v predor, kjer bi bilo reševanje ranjenih oteženo. Med najhuje ranjenimi so strojevodji Giovanni Dona-telli (odtrgalo mu je del roke) in Roberto Manti (nalomil si je rebra in se udaril v glavo, ko je skožil z lokomohve) ter strojevodja Salvatore Riggr Huje ranjenih je bilo tudi nekaj potnikov, medtem ko so zdravniki večino po pregledu odslovili. Včerajšnja je bila že deseta nesreča, od kar je 12. januarja lani iztiril »pendolino«. NOVICE RIM / OCENA IZVEDENCEV PORDENONE / PREPREČILI TRAGEDIJO Generali: 9. februarja začetek operacije za zvišanje kapitala TRST - Prihodnji ponedeljek, 9. februarja, se bo začela operacija za povišanje kapitala tržaške zavarovanice Assicurazioni Generali, ki bo v glavnem služilo za operacije nakupa zavarovalnih družb v Franciji in Nemčiji. Z izdajo novih delniških emisij in z obligacijskim posojilom bo Generali zbrala 4.034 milijard lir, ogromno vsoto torej, ki pa je glede na prve podatke o lanskem poslovanju zavarovalnice krilatega leva, mirno uresničljiva. Lansko poslovno leto je bilo zbrano za 40 tisoč milijard lir zavarovalnih premij, kar bo zavarovalni družbi omogočilo občutno izboljšanje lanskega poslovnega presežka. Konsolidirani Cisti dobiček naj bi se po sporočilu tržaške zavarovalnice vrtel okrog tisoč milijard lir, pozitivna pa so tudi predvidevanja za letošnje poslovno leto. Spet kamenje na cesto MILAN - Z nekega nadvoza avtoceste Milan -Turin, v predmestju Arluna v milanski pokrajini, je včeraj spet letelo kamenje. Osebno vozilo znamke Fiat Bravo je bilo zadeto v vetrobran, voznik in potniki pa kljub temu, da je vozilo zaneslo, niso bili poškodovani. Karabinjerjem pa je tokrat uspelo izslediti storilca, mlada Roma jugoslovanskega izvora, stara 14 in 16 let, ki s starši taborita v bližini nadvoza. 16-letnega N.C. so aretirali in zaprli v zapor za mladoletnike, medtem ko so mlajšega pustili na prostosti. Obdolžena sta poskusa umora in atentata na varnost prometa. Umor Alpijeve in Hrovatina je bil prava eksekucija RIM - Umor novinarke Ilarie Alpi in televizijskega snemalca Mirana Hrovatina je bil prava eksekucija. Tako menijo izvedenci, ki so spet preučili kroglo, ki je ubila rimsko novinarko. Po ekspertizi, ki so jo izvedenci v soboto izročili tožilcu Francu Jonti, so morilci streljali proti Hrovatinu in Ilarii Alpi z različnima pištolama. Strel, ki je umoril novinarko, pa je bil sprožen iz neposredne bližine. Poskusi so pokazali, da je imela novinarka na glavi in na roki (skušala se je braniti tako, da si je pokrila glavo z roko) veliko smodnika. Po oceni izvedencev krogla ni prebila pločevine ali stekla preden je zadela Alpijevo. Streljanje iz neposredne bližine pa naj bi bilo dokaz, da je bil umor prava eksekucija. To je nedvomno korak naprej na poti iskanja resnice. Jutri pa bo rimsko sodišče odločalo o usodi Hashi-ja Omarja Hassana, ki je bil pred nedavnim aretiran z obtožbo, da je sodeloval pri umoru televizijske novinarske in njenega snemalca. Takoj po zaslišanju je sodnik za predhodni postopek potrdil pripor za so-malskega državljana, sedaj pa se je njegov odvetnik Douglas Duale obrnil na prizivne sodnike. Po izvajanju odvetnika sta pričevanji Ahmeda Alija Rageja (-bil je očividec morilskega napada) in Sida Alija Mohameda Abdija (vozil je avto Hrovatina in Alpijeve) povsem izkrivljeni. Duale trdi, da je Rage imel land rover modre barve in obtožuje Hashija Omarja Hassana samo zato, da bi odvrnil sum od sebe. Voznik pa naj bi se nepričakovano »spomnil« okoliščin, o katerih prej ni nikoli govoril. Odvetnik trdi, da gre za komplot proti njegovemu varovancu in zahteva izpustitev na prostost. Odkrili eksplozivno cev Na srečo se je ni nihče dotaknil, nakar so jo minerci razstavili PORDENONE - Eksplozivna cev, ki so jo našli v nedeljo pred neko restavracijo v kraju Poincicco di Zop-pola (Pordenone), je povsem enaka tistim, ki so jih pred časom našli ah ki so eksplodirale v drugih krajih Furlanije in na plažah Lignana in Bibioneja. Tako so ugotovili na včerajšnjem »vrhu«, ki so ga na porde-nonskem sodišču sklicali na pobudo namestnika državnega pravdnika Simona Purgata in ki so se ga udeležili odgovorni vseh varnostnih služb v pokrajini. Dokončno potrditev trditve, da gre za povsem enako cev, pa bodo dobili po raznih izvidih: cev bodo že danes poslali v Rim, na osrednje poveljstvo znanstvene policije, zatem se bo z njo verjetno ukvarjalo osebje znanstvene policije iz Padove, ki je podobne primere proučevalo v prejšnjih letih. Kot je poudaril Purgato, pa je v tem trenutku najvažnejše opravilo opozarjanje javnosti na nevarnost, ki jo taki predmeti predstavljajo: kdor bi opazil podobne naprave, naj se jih nikakor ne dotika, temveC naj nemudoma obvesti agente. Zaskrbljujoče pa je dejstvo, da ne zbujajo posebne pozornosti, ali bolje, ne zbujajo suma: gre za navadno vodovodno cev, ki ima na obeh straneh zaviti matici. Po mnenju izvedencev je bila cev v Zoppoli povsem funkcionalna, zadostovalo bi, da jo kdo premakne, kot se je dogodilo 30. septembra 1995 v Pordenonu, kjer se je težje ranila priletna ženska, ali 4. avgusta predlanskim v Lignanu Sabiadoru, kjer se je težje poškodoval neki moški iz Domodossole. Tokrat so minerci peklenski stroj razstavili, kar jim bo morebiti omogočilo, da odkrijejo kaj koristnega, kar bi jih napotilo na pravo pot pri iskanju krivca ali krivcev. Preiskovalcvi pa ne skrivajo težav, materiali, ki jih neznanec uporablja, so dokaj običajni, obrazec za izdelavo pa je kar na Internetu. Kot pravi sindikat policije Lisipo, najdba peklenskega stroja dokazuje, da FJK ni nikakršen »srečni otok«. Nadalje pravi, da bi morala država posvetiti veliko pozornost vprašanjem javne varnosti v naši deželi, ne pa štediti pri ljudeh in sredstvih, ko gre za policijo. Prav med nedavnim obiskom načelnika policije v Trstu je delegacija Lisipa poudarila potrebo po okrepitvi števila osebja v naši deželi, ne samo v zvezi z vstopom v schengensko območje, temveč tudi zaradi same obmejne lege. LJUBLJANA - Slovenski zunanji minister Boris Frlec je včeraj, dan pred obiskom italijanskega zunanjega ministra Lamber-ta Dinija v Ljubljani, sprejel predstavnike slovenske majsine v Italiji z namenom, da izve za njihovo stališče o ključnih vprašanjih, predvsem pa o postopku za odobritev zaščitnega zakona. Poleg ministra Frleca so se s slovenske strani srečanja udeležili kar trije državni sekretarji - Franco Juri, Mihaela Logar in Ivo Vajgl, ter slovenski generalni konzul v Trstu Vlasta Pelikan. Slovensko manjšino so na tem srečanju zastopali Rudi Bartoloth (Slovenci videmske pokrajine), Miloš Budin (DSL), Sergij Pahor (SSO), Rudi Pavšič (SKGZ), Stojan Spetič (SKP) in Aleš Wal-tritsch (Demokratski forum). Predstavniki Slovenske skupnosti "se, na osnovi sklepa vodstva stranke, niso udeležili srečanja skupno z ostalimi komponentami, ampak jih je minister Frlec ločeno sprejel kasneje. Predmet včerajšnjega pogovora je bila priprava na današnje dvostransko Želje in predlogi skupnega predstavništva Slovencev v Italiii srečanje ministrov Frleca in Dinija; slovenski zunanji minister je takoj Poudaril pomen, da Prihaja do srečanja po sedmih letih, odkar je italijanski zunanji minister zadnjikrat obiskal Ljubljano (to je bil Gianni De Mi-obelis, op.pis.) in pojasnil, da se bo Dini zadržal v Sloveniji dva dni. Današnji dan bo namenjen bilateralnim odnosom med državama, jutri pa se bo ministroma pridružil njim madžarski kolega in bo govor o sodelovanju v okviru trilaterale Italija-Slovenija-Madžarska. Minister Boris Frlec je včerajšnje srečanje uvedel z zelo kratkim posegom, v katerem je obrazložil dosedanje pogove z italijansko stranjo ter prosil za mnenje manjšine v zvezi s pripravami na odobritev zaščitnega takona. Zelo na kratko je omenil dejstvo, da bo do srečanja s Slovensko skupnostjo prišlo ločeno ter dejal, da se Slovenija ne namerava vmešavati v notranje odnose v manjšini, da pa bi bilo zelo koristno, ko bi prišlo do enotnosti slovenske manjšine, zasnovane na temeljnih slovenstva in bi se manjšina vsaj v odnosih s Slovenijo in z italijanskimi oblastmi obnašala kar se da enotno. O pripravah na zaščitni zakon je najprej spregovoril Stojan Spetič, ki je dejal da je postopek šele na začetku in bo treba pohiteti, da bo zakon res sprejet v sedanji zakonodajni dobi. Dejal je, da je znano, da poročevalec Maselli usklajuje obstoječa besedila in da pri usklajevanju očitno prihaja do predlogov, ki bi lahko bili sporni. Po informacijah, ki jih je bilo doslej mogoče razbrati, naj bi obstajala deljena mnenja o ravni zaščite manjšine na posameznih predelih na- selitbenega ozemlja in bo treba to vprašanje rešiti ob zagotovitvi vsaj minimalne identitete manjšine na celotnem ozemlju. Po njegovem mnenju bi bilo pravilno, ko bi zakon ustanovil neko paritetno komisijo, ki bi kasneje odločala o odprtih vprašanjih, tudi o ozemlju, na katerem naj se zaščita v praksi uveljavlja, če paC vseh vprašanj ne bo mogoče rešiti z zakonom samim. Spetič je tudi omenil predlog, da bi manjšini vrnili Trgovski dom v Gorici in Narodni dom v Trstu, kar bi nedvomno bilo velikega simbolnega pomena. Kar pa zadeva vprašanje videmske pokrajine obstaja po njegovem mnenju že v prvotnem zakonskem osnutku diferenciacija, predvsem kar zadeva šolski sistem; ta diferenciacija izhaja iz potreb manjšine in njene samostojne odločitve in te potrebe bi bilo treba upoštevati tudi pri drugih določilih zakona v zvezi z videmsko pokrajino. Ob koncu je Spetič spregovoril še o vprašanju zajamčenega zastopstva manjšine in dejal, da, kot je njemu znano, poročevalec Maselli išče ustrezno rešitev, ki jo pa otežkoča dejstvo, da v tem trenutku še ni mogoCe vedeti, kakšen bo nov volilni zakon v Italiji. Na izrecno vprašanje ministra, ali manjšina zahteva, da bi postala šola v Spetru državna šola, je Rudi Pavšič ocenil, da bi v takem primeru šola izgubila del avtonomije, zaradi katere tako uspeva. PaC pa bi bilo treba upoštevati možnosti nadaljevanja pouka v slovenščini in ena izmed opcij je, da bi na že obstoječi nižji srednji šob v Spetru ustanovili sekcijo z dvojezičnim poukom. Ob tem je opozoril, da od 19. januarja obstaja pouk slovenščine v treh osnovnih šolah v Kanalski dolini in da pouk plačujeta občini Naborjet in Trbiž z deželnimi sredstvi, kar je vsekakor pomembna novost. Po njegovem mnenju mora manjšina pozitivno pristopiti k osnutku, uspehe pa bo dosegla, predvsem če se bo enot-neje opredelila do posameznih vprašanj. Pavšič je tudi opozoril, da v tem trenutku ne gre samo za zakon, da so bili s pari-fikacijo šole v Spetru doseženi prvi rezultati, da obstajajo dobri zgledi za rešitev vprašanja Glasbene matice, da pa obstajajo še drugi problemi, ki bi jih bilo mogoCe rešiti mimo zakona brez večjih težav. Gre na primer za vprašanje prispevkov za slovenske kulturne ustanove, ki so že sedmo leto nespremenjeni in znašajo osem milijard lir, v letošnjem letu pa so celo za 750 milijonov nižji kot lansko leto, ko je senator Bratina dosegel njihovo zvišanje. Pavšič se je tudi dotaknil vprašanja enotnosti manjšine in dejal, da bi včeraj lahko vsi sedeli za isto mizo, tudi če ne bi imeli istega pristopa do posameznih vprašanj. - Na sliki: srečanje na zunanjem ministrstvu (Foto Jože Suhadolnik/ BOBO) Miloš Budin se je navezal na razpravo o pravicah manjšine glede na naselitveno območje in dejal, da zakon predvsem ne sme zapreti nobene dodatne možnosti za izboljšanje stanja. Treba je seveda najti že sedaj rešitev za celotno ozemlje, pa Čeprav bo ta rešitev morda v prvi fazi ponekod nekoliko omejena; sklicevanje na evropsko konvencijo o zaščiti manjšin, ki ga je predlagal tržaški župan II-ly, vsekakor pušča možnost za kasnejše izboljšave. Budin se je tudi dotaknil vprašanja vračanja nepremičnin in dejal, da bi šlo za pomembno simbolno dejanje, da pa bi morali ti domovi postati pomembni strukturi za uveljavljanje politike sožitja v centrih mest. Sergij Pahor je dejal, da mora biti vsaj na Krasu dvojezičnost stoodstotna, če bo že prisotnost ponekod bolj omejena. Poudaril je tudi, da je po njegovi oceni zajamčeno zastopstvo manjšine v izvoljenih organih eden izmed temeljev zaščitnega zakona. Kar pa zadeva zakon sam je poudaril, da raven zaščite ne more biti nižja od ravni, ki je bila določena z Londonskim memorandumom in z Osimskim sporazumom. Rudi Bartoloth je nato opozoril na dejstvo, da Slovenci v videmski pokrajini še ne sprejemajo signala slovenskih televizijskih oddaj na tretji mreži, Aleš VValtritsch pa je spomnil na še nedokončani postopek za financiranje Primorskega dnevnika v poslanski zbornici. Slovenska skupnost pa je o ločenem sestanku izdala sporočilo za tisk, ki ga objavljamo v celoti. B.Br. TRST / NA SEDEŽU SKP Delovno srečanje o »osnutku osnutka« Skupno predstavništvo o izhodiščih poslanca Masellija o zakonski zaščiti manjšine TRST - Na osrednjem tržaškem sedežu Stranke komunistične prenove je bilo včeraj popoldne delovno srečanje skupnega predstavništva Slovencev v Italiji o zakonskem osnutku zaščite slovenske Manjšine v Italiji. Srečanje komponent so sklicali Slovenci SKP, oa bi z ostalimi (včerajšnjega sestanka so se udeležili vsi, razen Predstavnikov Slovencev videmske pokrajine, ki so bili delovno Zadržani) izmenjali prva mnenja o jzhodiščih za osnutek besedila, ki 1® v pripravi v komisiji za ustavna vprašanja poslanske zbornice. Poročevalec Maselli je zaenkrat začr-lal nekaj bistvenih točk, ki pa so ključnega pomena. Predvidoma se 0 komisija zakonu za zaščito slovenske narodnostne skupnosti v laliji začela posvečati prihodnji eden, v roku dveh tednov pa naj 1 Maselli izdelal besedilo. Uvodno poročilo je na včerajšnjem srečanju v imenu sklica-eljev podal Stojan Spetič, ki je ostale obvestil o svojem srečanju z lasellijem. Poročevalec mu je za-Sotovil, da se namerava po izdela-1 leksta zakonskega osnutka se-® ati s predstavniki manjšine, po legovi oceni pa naj bi bil zakon do poletja tudi odobren. V fazi sestavljanja izhodiščnega teksta, ki sploh ni dodelan, manjka pa tudi še vrsta členov, se je Maselli sestal s predstavniki italijanskega zunanjega ministrstva in tržaškim županom Illyjem. Nekateri členi so povzeti iz skupnega manjšinskega osnutka, ki ga je predložil poslanec Unione Valdotaine Luciane Caveri (zato ga na kratko večkrat imenujemo kar »osnutek Caveri«), nekateri pa so spremenjeni, slednji pa se nanašajo prav na nekatera ključna vprašanja, predvsem na način opredelitve ozemlja, na katerem bi uvedli (v celoti ali deloma) zaščito za pripadnike slovenske manjšine oz. za manjšino kot skupnost. Glede na dejstvo, da gre za eno bistvenih vprašanj, se je včerajšnji pogovor v glavnem vrtel okrog njega, poudarjena pa je bila težnja, da bi glede tega glavno besedo prepustili tako imenovanemu paritetnemu odboru, ki naj bi ga ustanovili z zakonom. Med spornimi vprašanji je bilo tudi zajamčeno zastopstvo Slovencev v voljenih telesih, glede katerega komponente nimajo enotnega stališča, zato je bilo predlagano, da bi tudi glede tega našli skupen jezik, da bi pred in na morebitnih avdicijah o zakonskem osnutku zagovarjali skupno tezo. V zvezi s tem je bilo še reCeno, da tudi parlamentarna komisija še ni zavzela stališča, ker še ni znano, kaj bo predvidevala nova volilna zakonodaja. Težko je oceniti osnutek, ki je še v grobem nastajanju, je bilo rečeno včeraj, vendar so vse komponente, dasi z različnimi poudarki, izrazile pripravljenost na »konstruktiven pristop«. Zato so se domenili, da gradivo, ki ga imajo zaenkrat na voljo, vodstva posameznih komponent preučijo in nato izrečejo bolj argumentirano oz. uradno oceno. Dosedanje izkušnje, so nekateri pripomnili (SSk, SSO), namreč navajajo k temu, da »niti tokrat ne gori streha« in da bi lahko bila prevelika naglica za manjšino škodljiva, drugi pa so bili mnenja, da bi bilo bolje že v fazi priprave in izdelave besedila Maselliju posredovati stališča o nekaterih ključnih vprašanjih. Včeraj začeti pogovori naj bi se v kratkem nadaljevali, še ta teden pa se bo Stojan Spetič ponovno sreCal z Masellijem. TISKOVNO SPOROČILO SSK Obrodožili stališče o osnutku zaščitnega zakona , se je v Ljubljani sestala z zunanjim ministrom Republike Slovenije Borisom Frlecem in njegovimi sodelavci Logarjevo in Jurijem. Na seji je bila prisotna tudi g.a Pelikan, generalni konzul v Trstu. Sestanek je bil, kot piše v tiskovnem sporočilu SSk, vezan na bližnje srečanje zunanjih ministrov Italije in Slovenije, na katerem bo govora tudi o zaščiti naše narodne skupnosti. Slovenska skupnost je zahtevala locen sestanek, ker meni, da so stališča nekaterih komponent takozvane enotne delegacije Slovencev v Italiji preveč različna, da bi se o njih lahko pogovarjati pred zunanjimi sogovorniki. V konkretnem primeru gre za vsebino zaščitnega zakona, ki se pripravlja v Rimu, glede katere so po mnenju Slovenske skupnosti nekatere komponente v zamejstvu pripravljene na prevelika odstopanja od že sprejetega skupnega besedila. Poleg tega ni sprejemljivo, da se nekatere komponente posebej o tem razgovarjafo z vlado v Rimu. Slovenska skupnost meni, da so zahteve, ki jih vsebuje Caverijev zakonski predlog sprejemljive za demokratično republiko Italijo, saj so bolj omejene od tistega, kar že imajo druge manjšine, na primer na Južnem Tirolskem ati v dolini Aosta. Te zahteve je delegacija najprej predstavila ministru z izročitvijo posebne spomenice, nato pa v daljšem razgovoru ostalim elanom zastopstva zunanjega ministrstva. Slovenska skupnost je ponovno izrazila potrebo manjšine po enotnem nastopanju na podlagi jasnih dogovorov in brez odstopanja od minimalnih zahtev Slovencev v Italiji. Zastopstvo zunanjega ministrstva je naglasilo, da predstavlja Slovenska skupnost zgodovinsko in bistveno komponento slovenske narodne manjšine v Italiji, piše v sporočilu SSL * ODPRTA TRIBUNA S »prijateljskim ognjem« po naporih za zajamčeno zastopstvo Slovencev ■jjjjjjjjl »Prijateljski ogenj« vojaški kronisti imenujejo topovsko obstreljevanje, ki po pomoti klesti po lastnih Četah ali po zavezniških položajih. V svoji polemični ihti se je Boris Pahor lotil iztrganega citata iz mojega pisma predsednikoma poslanske zbornice Vio-lanteju in deželnega zbora F urlanij e-Juli j ske krajine Antonioneju, spremenil moje predloge v karikaturo in jih nato raztrgal kot »višek ne samo strankarske demagogije, ampak tudi žalitve slovenskih ljudi, ki volijo v imenu svoje narodne identitete«. Borisu Pahorju bi rad pojasnil, da se je bridko uštel, saj sta bila cilj in namen mojega pisma povsem nasprotna temu, kar je iz delnega citata hotel razumeti. Pismo Violanteju in Antonioneju se namreč vključuje v poskus reševanja občutene problematike zajamčene ali vsaj oljašane zastopanosti Slovencev v zakonodajnih organih (parlamenti in deželni zbor), s katerim se komunisti v celoti strinjamo, saj smo že ob referendumu o večinskem volilnem sistemu skupaj s SSk svarili pred posledicami nove volilne zakonodaje na zastopstvo naše manjšine. Tudi zato, ker nismo vrgli puške v koruzo, smo v zbornici prav te dni ponovno vložili popravek, naj se v okviru ustavne reforme v temeljno listino italijanske republike vključi tudi nedvoumno načelo o pravici narodnih manjšin do lastnega zastopstva. Gre za načelo, ki smo ga že zagovarjali v dvodomnem odboru za ustavne reforme skupaj z zastopnikom južnotirolske SVP Karlom Zellerjem. Upajmo, da bo v drugi polovici februarja, ko bo zbornica obravnavala popravke, naletel na večje odobravanje in, zakaj ne, tudi na podporo pri ostalih manjšinskih komponentah. V svojem pismu Lucianu Violanteju sem opozoril na ta predlog in na nujnost, da se tudi v deželi Furlaniji-Ju-lijski krajini zajamči Slovencem pravično zastopstvo. Izrecno sem ugotavljal, da so Slovenci v Italiji zadnjega Četrt stoletja imeli v povprečju tri svetovalce. Dva sta bila izvoljena na listi KPI, eden pa na listi SSk. V pismu podčrtujem, da je treba slovenskim volilcem omogočiti, da glasujejo bodisi za svoje kandidate na vsedržavnih strankah, kakor tudi za samostojno slovensko stranko. Stojan Spetič Načelu samostojnega nastopanja ne nasprotujem. Je pač ena izmed možnosti, za katero se je odločil del naše manjšine. Tudi SKP mu ne nasprotuje, sicer bi v novi pravilnik poslanske zbornice ne vključila člen, ki odpravja številčni kvorum za ustanovitev poslanskih skupin narodnostnih skupnosti. Za ostale je kvorum vsaj 20 poslancev. Vendar se vrnimo k vprašanju, zastopanosti v deželnem zboru Fur-lanije-Julijske krajine. Tudi mene je razburilo zadržanje večine deželnih svetovalcev, ki so si pred Violantejem polnili usta s prisotnostjo Slovencev, nekaj dni prej pa so zavrnili vse popravke o njihovi zastopanosti. In med temi je bil zavrnjen tudi naš popravek, ki edini zahteva, naj se v deželnem zboru omogoči izvolitev treh Slovencev, kot prej. Novi volilni zakon je do Slovencev krivičen, o tem ne more biti dvoma. Ker pa je Violante tudi v svojem posegu omenjal neke ustavne zapreke (mislil je razsodbo ustavnega sodišča, ki je preprečila zastopanost Ladincev na Tridentinskem), sem v svojem pismu predlagal »prehodno« rešitev, da se že za junijske volitve omogoči izvolitev Slovencev, tudi na listi SSk. V skladu z novo volilno zakonodajo sem predlagal ukinitev ali znižanje vstopnega praga za liste, ki bi v pokrajinah Trst, Gorica in Videm nastopile z vsaj tretjino slovenskih kandidatov. V praksi to pomeni ukinitev vstopnega praga za SSk, saj DSL in SKP zbirata že sedaj veC kot • 4, 5% glasov. Kje pa je tisti Pahorjev »geto«? V svojem pismu sem poudaril, da nasprotujem vsakemu volilnemu sistemu, ki bi predpostavljal vnaprejšnjo ločitev vo-lilcev po narodnosti. Ne osporavam pravici slovenskih volilcev, da glasujejo za SSk, kakor upam, da Boris Pahor ne bo osporaval drugim Slovencem pravi- ce, da glasujejo za slovenske kandidate na vsedržavnih strankah. Tudi zato, ker je bil "ta sistem doslej uspešen in se je z njim vCasih okoristila celo SSk. NoCem pa, da bi ločevanje volilcev po narodnosti (ločena skrinjica ali prisilna enticna lista) privedlo do preštevanja in ugotavljanja naše prisotnosti, ki ju na ves glas zahteva desnica. Tudi noCem, da bi vsiljeni sistem vnaprejšnjega ločevanja volilcev po narodnosti vzbujal zadrego ali celo nove nepotrebne napetosti v mešanih zakonih in na najbolj izpostavljenih področjih, kjer živi naša manjšina, kot na primer v Benečiji ali v nekaterih mestnih okoljih. Prepričan sem, da se tudi Boris Pahor strinja z mano, da moramo Slovencem omogočiti, da enakopravno sodelujejo na volitvah tako, kot doslej. In da jim je treba omogočiti, da potrdijo vsaj enako število svetovalcev. Kajti predlog SSk, ki ga je osvojila deželna svetovalska skupina »For-za Italia«, v bistvu omogoCa izvolitev enega samega Slovenca, ki bi gotovo ne bil predstavnik SSk... Naj mi Boris Pahor in vsi, ki sledijo njegovi polemiki z mano, ne zamerijo še za osebno noto. Voditelji SSk lahko pričajo, da se še te dni prizadevam za vključitev naCela zajamčenega zastopstva v snujoči zaščitni zakon. Da ne gre za »demagogijo«, priča tudi dogodek izpred petih let, tik pred volitvami v deželni zbor Furlanije Julijske krajine. Tedaj je novi volilni zakon, proti kateremu se SSk ni bogvekaj upirala, določal obvezno volilno povezavo manjših strank, ki so želele izkoriščati volilne ostanke iz skupnega kotla. DSL se je tedaj povezala z republikanci in SSk je ostala na cedilu. Tedaj sem voditeljem SSk ponudil »solidarnostno« povezavo s SKP. SSk je našo ponudbo odklonila, ker je deželno vodstvo SKP zahtevalo, naj se SSk obveže, da ne bo sklepala koalicij s Krščansko demokracijo. Tako je izpadla in deželnega zbora! Solidarnostne ponudbe se ne kesam, niti danes, ker želim, da se pluralizem v naši manjšini ohrani in utrdi. Da ima vsak pravico, da se do sodržavljanov večinskega naroda odpre ali zapira in sam odloča, v kolikšni meri. In da mu zaradi take ali drugačne izbire ni treba poslušati očitkov o narodnem izdajstvu. DEŽELNI SVET / CELODNEVNA RAZPRAVA Različna gledanja na avtonomijo Dežele Uvodno poročilo predsednika odbora Cruderja- TRST - Deželni svet je včeraj spet obravnaval kočljivo in aktualno vprašanje usode posebnega statuta Furlanija-Julijske krajine v vidiku ustavnih reform, s katerimi se ukvarja rimski parlament. Resnici na ljubo je treba povedati, da debata ni prispevala nic novega, saj so vse stranke v glavnem zagovarjale že znana stališča. Čutiti je, da je bliža volilna kampanja, v kateri bo deželna avtonomija nedvomno v središču pozornosti, kar se sicer že dogaja. Razpravo je uvedel predsednik deželnega odbora Giancarlo Cru-der, ki je naštel razne pobude v korist ohranitve oziroma okrepitve deželne avtonomije. Omenil je srečanje s predsednikom dvodomne komisije za reforme Massimom Dilemo, še prej pa izredno sejo deželnega sveta, ki je potekala ob navzočnosti predsednika poslanske zbornice Luciana Violanteja. Bilo je to predvsem kronološko naštevanje izpeljanih pobud in srečanj, nazadnje pa je Cruder še omenil petkov rimski pogovor s predsednikom vlade Romanom Prodijem. Govoril je tudi o stališčih Združenja občin ANCI in o skupnem delu, ki so ga v obrambo dežel s posebnim statutom, opravili predsedniki le-teh. Razprava je, kot rečeno, potekala v glavnem v znamenju že znanih stališč in predlogov. Slišati je bilo tako mnenja o odnosih med Trstom in Furlanijo in o takozvani tržaški metropolitanski provinci, kateri nasprotuje zlasti SKP. Njen deželni tajnik Gianluigi Pegolo je izrazil prepričanje, da se za tem projektom skrivajo poskusi razbitja deželne enotnosti, kar bi imelo za FJK zelo škodljive posledice. Elia Mioni (Zelena lista) je pozval skupščino, naj se resno zamisli o besedah predsednika zbornice Violanteja, medtem ko je Silva Fabris (Severna liga) označila včerajšnjo razpravo kot popolnoma nepotrebno in neplodno. Načelnik DSL Renzo Travanut je pohvalil prizadevanja predsednika Cruderja v obrambo posebnega statuta, medtem ko je Ivano Strizzolo (Ljudska stranka) izrekel odločno nasprotovanje kakršni koli delitvi de- želnega ozemlja. Razpravo je zvečer sklenil predsednik Cruder. Dejal je, da napadi na avtonomijo Dežele ne prihajajo samo od zunaj, kot menijo nekateri, ampak tudi iz nekaterih deželnih krogov, na splošno pa obstaja nevarnost, da bo parlament spremenil vse, v resnici pa bo vse ostalo pri starem. Deželna vlada bo vsekakor še naprej, kot doslej, zelo pozorno spremljala dogajanja, začenši z razpravo v zbornici in kasneje v senatu. Po posegu predsednika odbora so sejo odložili na danes dopoldne, ko bodo svetovalci vzeli v pretres in glasovali o številnih dokumentih o avtonomiji, posebnem statutu in o ustavnih reformah, ki so jih predložile skoraj vse stranke. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE SLOVENSKA PROSVETA DAN SLOVENSKE KULTURE TRST, 6. februarja 1998, ob 20.30 v Kulturnem domu GORICA, 8. februarja 1998, ob 17. uri v Kulturnem domu Nastopajo: Mešani pevski zbor jacobus Gallus, Mešani pevski zbor Hrast, gledališka igralca Štefka Drolc in Janez Starina Govornika:__________________________ Miroslav Košuta (Trst), Jurij Paljk (Gorica) ____________KOROŠKA / SLOVENSKA MANJŠINA_______________ NSKS: že letos izvolitev skupnega zastopstva Aktivno volilno pravico bi imeli tudi nemško govoreči, pasivno pa samo pripadniki manjšine CELOVEC - Kljub odločnemu nasprotovanju druge krovne organizacije Zveze slovenskih organizacij (ZSO), Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) vztraja pri zahtevi po čimprejšnji izvolitvi skupnega demokratičnega zastopstva slovenske manjšine na Koroškem. Predsednik in podpredsednik NSKS Nanti Olip (na fotografiji) in Vladimir Smrtnik sta na včerajšnji novinarski konferenci napovedala, da hoCe NSKS izvesti volitve za tako zastopstvo »do konca letošnjega leta, najkasneje pa do začetka leta 1999«. Aktivno volilno pravico pri volitvah zastopstva bi imeli tako koroški Slovenci kot tudi nemško govoreči deželani, pasivno pa samo pripradniki manjšine. Volitve pa naj bi nadzoroval notar in po možnosti tudi opazovalci dežele in države. Izvolitev skupnega zastopstva, ki naj bi štelo vsaj 36 elanov, naj bi bila hkrati predstopnja za izvolitev javno-pravnega zastopstva koroških Slovencev, t.i. etnično zbornico. Tako zbornico oz. parlament Slovencev je leta 1990 po Haiderjevem naročilu izdelal avstrijski strokovnjak za ustavno pravo Pernthaler, model pa se že takrat ni bil uresničljiv zaradi ostrih nasprotij v manjšini. Olip in Smrtnik sta potrebo po skupnem zastopstvu manjšine na novinarski konferenci utemeljila s tem, da koroški Slovenci nujno potrebujejo skupno zastopstvo, »ki bi v odnosu do Dunaja in tudi Ljubljane govororilo z enim jezikom«. Take volitve nikakor ne bi ogrožale politični pluralizem zno- traj slovenske narodne skupnosti, sta ob tem poudarila predstavnika NSKS. Izvolitev skupnega zastopstva pa je tudi Zelja Državnega zbora Slovenije, ki je leta 1996 sprejel obširno resolucijo o položaju avtohtonih manjšin v zamejstvu. Olip je novinarjem tudi sporočil, da so mu zastopniki obeh krovnih organizacij Slovencev v Italiji (SKGZ in SSO) prejšnji teden ob obisku delegacije NSKS v Trstu povedali, da imajo pozitivno stališče do tega vprašanja ter da so odprti za boljše oblike zastopanja interesov manjšine. Predstavnika NSKS sta na novinarski konferenci predstavila še nadaljnjo pobudo. Predlagala sta volitve predstavnikov obeh osrednjih organizaciji v narodnostni sosvet za koroške Slovence pr' uradu zveznega kanclerja na Dunaju. Po Olipovem mnenju sedanje razmerje 4 NSKS, 4 ZSO ne odgovarja dejanskim razmeram znotraj slovenske manjšine na Koroškem (NSKS naj bi bil bolj zakoreninjen), zato NSKS predlaga izvolitev osemčlanske manjšinske skupine. Vsaka krovna organizacija naj bi postavila po osem kandidatov, volilno pravico pa bi imelo približno 1100 funkcionarjev slovenskih društev. Osem kandidatov, ki bi dobili največ glasov, bi manjšino zastopalo v sosvetu. Ker se bo sosvet konstituiral že v naslednjih tednih, naj bi predstavnike koroških Slovencev v sosvetu že tokrat izbrali s predlaganimi volitvami. Predlog je NSKS že posredoval uradu zveznega kanclerja in tudi Zvezi slovenskih organizacij, oba pa do danes še nista odgovorila, je dodal Olip. Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev je na tiskovni konferenci ostro kritiziral Zvezo slovenskih organizacij, ki ne odklanja samo skupnega zastopstva. S podporo Memorandumu avstnj skih narodnih skupnosti se je »spustila na raven vladne organi zacije«, ki zagovarja »linijo mini malnega konsenza vlade z manjši nami«. Na drugi strani NSKS za govarja«linijo optimalne zašCi evropskih narodnostnih skupno sti«, kot npr. propagira Federa i stična unija evropskih narodni skupnosti (FUENS). DEVIN-NABREŽINA / SPOROČILO ZUPANA VOCCIJA OBČINSKI SVET / ODOBRITEV Občina bo dopolnila nov regulacijski načrt Dopolnitve zadevajo predvsem kmetijski sektor Načrt za odsek Padriče4(atinara Na Katinari bodo porušili eno hišo Devinsko-nabrežinski občinski odbor bo vsebinsko dopolnil regulacijski načrt, ki ga bo v kratkem v prvem branju odobrila deželna uprava. Popravki in dopolnila zadevajo predvsem kmetijski sektor, o razvoju katerega se je odbor pogovarjal tako s Kmečko zvezo, kot z Zvezo neposrednih obdelovalcev. Odbor bo po objavi novega urbanističnega plana v Deželnem vestniku (to se bo najbrž zgodilo v drugi polovici tega meseca) predložil nekaj popravkov k načrtu, kar bodo seveda lahko naredili Vsi občani. Te novosti je župan Marino Vocci (na sliki) napovedal na včerajšnji tiskovni konferenci, na kateri sta spregovorila tudi projektanta Edoardo Salzano in Luigi Scano. Regulacijski načrt bo po novem omogočal nove gradnje tudi na kmetijskih površinah, pod pogojem, da bodo stavbe (kleti, skladišča itd.) seveda namenjene izključ- no kmetijskim panogam. Pri tem bodo prišle v poštev tudi površine (zemljišča), ki niso neposredno povezane s kmetijskimi področji. S tem je uprava, kot je dejal župan, prišla na roko zahtevam kmetovalcev in njihovih organizacij. Kmetijstvo, poleg turizma, ostaja torej nosilna ekonomska panoga razvoja nabrežinske občine. Načrt bodo 18 t.m predstavili v Sempolaju in dan kasneje v Seslja-nu, 26.februarja v Nabrežini in dan kasneje še v Devinu. Občina bo pravočasno seznanila javnost z objavo načrta v Deželnem vestniku, ko bo stekel 30-dnevni zakonski rok, v katerem lahko občani in združenja predložijo po- pravke. Vocci je izrazil upanje, da bo regulacijski načrt dokončno sprejet pred poletjem. Glede znanega stališča uprave, da se v Kraški park začasno vključi celotno občinsko ozemlje, je župan dejal, da to ni bilo naperjeno proti Kraški gorski skupnosti, a prav nasprotno. Občina zavrača park kot vinkulativno telo in zagovarja zamisel o aktivni zaščiti celotnega teritorija, tako Krasa, kot obalnega pasu. S tem stališčem odbora ne soglaša DSL, zato bo o tem problemu na prihodnji seji sklepal občinski svet, ki se bo sestal 25.t.m. Na seji bodo tudi izvolili predstavnike Devina-Na-brežine v glavno skupščino KGS. Zadnji del avtocestne povezave od Kati-nare do Padrič se je po dobrem desetletju končno premaknil z mrtve točke. Sinoči je namreč tržaški občinski svet z večino glasov odobril načrt, ki povsem opušča nekdanjo vprašljivo varianto, po kateri naj bi nova avtocesta zavila v velikem ovinku na mostu okrog zadnjega dela lonjerske doline, in predvideva dva predora: krajšega pod Katiriaro, daljšega pa od sedanjega nadvoza nad cesto 202 do priključka z že dograjenim delom avtoceste pri Padričah. Občinski svet je imel na dnevnem redu tudi finančni proračun za letošnje leto. Razprava o avtocestni povezavi pa se je zavlekla še kar dolgo, tudi ker so nastali problemi glede dvemesečne zamude načrtovalca, podjetja Autovie servizi. Zamuda je bila samo glede enega odstotka načrta, in bi zato moral projektant izplačati občini penalo 22 milijonov lir, če pa bi jo izračunali na celotni vrednosti načrta, bi znašala več kot 2 milijardi in 600 milijonov lin svetovalci so se odločili, da bodo o tem sklepali drugič. Seveda pa je pri dopolnitvi avtoceste bistvena desetletna zamuda zaradi nesoglasij in so zato svetovalci odobrili načrt, da se le premakne z mrtve točke. Pa poglejmo, kod bo tekel zadnji del av- od sedanje ceste 202 in sicer najprej skozi 300 metrov dolg predor pod vasjo, Id bo vzporeden s sedanjim predorom. Tu bodo največji tehnični problemi, saj bo od stropa predora do površja samo sedem metrov in to ne preveč solidnega fliša. Zaradi tega bodo morali seliti stanovalce šestih hiš za vse obdobje del (občina jim zagotavlja, da jim bo poravnala morebitno škodo, ki bi nastala med kopanjem predora), eno hišo pa bodo morali porušiti. Vseh sedem hiš je na območju med križiščem z ulico Marcheset-ti in šolo. Pri sedanjem ovinku ceste 202 bodo uredili vozlišče z priključki med avtocesto in ostalimi cestami, nato bo skoraj tri kilometre dolg predor, ki bo peljal do Padrič. Na tem delu avtoceste bodo trije pasovi, da bodo olajšali promet po strmini. Predvidevajo, da bo skupna investicija terjala 330 milijard lir (v 80 letih je podoben načrt predvideval strošek približno 80 milijard lir), dela pa naj bi trajala tri ali štiri leta. Vendar je treba vsaj še dve leti birokratskega preverjanja pred samim pričetkom del. Nato so začeli z razpravo o proračunu. toceste, ki bo povezovala mesto in predvsem pristanišče s Krasom. Tekla bo južno _________SKGZ_______ Srečanja z Občino Prejšnji teden je bil za tržaško SKGZ v znamenju dveh pomembnih delovnih srečanj z odgovornimi predstavniki tržaške občinske uprave. V torek je potekalo informativno srečanje na odbomištvu za šolstvo, kjer sta zastopnike SKGZ sprejeli odbornica Poropat s sodelavci in predsednica svetovalske komisije za kulturo in šolstvo Japoce. Do srečanja je prišlo zaradi želje odgovornih v tržaški občini, da se iz prve roke seznanijo z rezultati raziskave Slori o slovenski osnovnošolski mreži na Tržaškem, o Čemer je spregovoril eden od avtorjev raziskave Milan Bufon. Poleg tega je bilo srečanje priložnost za izmenjavo mnenj o aktualni problematiki šol s slovenskim učnim jezikom v tržaški občini, zlasti z vidika načrtovanih naložb v obnovo dotrajanih šolskih struktur. Srečanje, do katerega je prišlo v petek na odbomištvu za kulturo tržaške občine, pa je vezano na lanskoletni obisk župana Illyja na sedežu SKGZ. Takrat je bila županu izražena želja, da bi od občasnega sodelovanja med mestnima komponentama na kulturnem področju prešli na kontinuirano in načrtno delo. V tem smislu je prejšnji teden v okvira delovnega srečanja na odbomištvu Marko Kravos predstavil zasnovo projekta, ki zasleduje promocijo medetnicnih in mednarodnih kulturnih izmenjav v Trstu. Ob tem je bilo srečanje tudi priložnost, da se tržaško občinsko upravo opozori na nekatera odprta vprašanja slovenske narodne skupnosti na področju kulture. Med temi je bila zlasti podčrtana prostorska stiska Narodne in študijske knjižnice v Trstu. SPRIČO NOVIH AVTOBUSNIH URNIKOV Težave zaradi izbir ACT Pritadevanja zgoniške občinske uprave, da bi prišlo do rešitev Zgoniški občinski odbor je na svoji včerajšnji seji vzel v pretres nove urnike prevozne službe ACT, ki so stopili v veljavo s 1. februarjem 1998. V prvi vrsti je bilo ugotovljeno, da se vodstvo prevoznega podjetja ni predhodno posvetovalo z občinsko upravo in je tako prišlo do izbir, ki povzročajo krajevnemu prebivalstvu dokajšnje težave. Odbor je z zadovoljstvom vzel na znanje, da je bila končno sprejeta dolgoletna zahteva po podaljšanju nekaterih jutranjih voženj do Nabrežine, kjer ima sedež zdravstveni okraj. Istočasno pa je prišlo do okrnitve raznih voženj; nekatere od teh so prav gotovo upravičene, saj so ob določenih urah avtobusi vozili prazni. Nerazumljivo pa je, da je bil n.pr. ukinjen avtobus ob 14.25 (odhod s Proseka), ki je služil vsem višješolcem za povratek iz šole. Z novim urnikom so le ti prisiljeni čakati na Proseku do 15.25, kar je nesprejemljivo. Nov urnik penalizira tudi vas Repnic v popoldanskih urah. Zupan je že v teku včerajšnjega dne stopil v stik z odgovornimi funkcionarji ter imel srečanje z novim predsednikom prof. Borrusom. Seznanil jih je s težavami, ki jih nov urnik povzroča krajevnim prebivalcem ter predlagal primerne izboljšave. Občinska uprava si bo še naprej prizadevala, da bi prišlo do ustreznih rešitev. Vandali zažgali zabojnike za smeti in avto nekega trgovca Najprej so gasilci posegli v Ul. Carbonara, kjer so goreli zabojniki za smeti, zatem so jih poklicali na Trg Rosmi-ni, kjer so plameni povsem uničili avtomobil znamke citroen Ax, last nekega trgovca. Ogenj so neznanci ali neznanec podtaknili v noči na ponedeljek, zabojniki so zagoreli okrog 1. ure. S primeroma se ukvarjajo karabinjerji iz Ul. Her-met, ki domnevajo, da gre za običajna vandalska dejanja, ki naj ne bi bila povezana z grožnjami ali izsiljevanji. S karticami za bencin bomo lahko plačevali tudi paikimino Tržaška trgovinska zbornica je v prejšnjih c*neh z družbo Italinpa Podpisala konvencijo o koriščenju magnetne kartice za bencin po znižani ceni tudi za Plačilo parkirnine na parkiriščih, ki jih v naši Pokrajini upravlja Ita-hnpa. Na podlagi konvencije bodo v kratkem na parkiriščih Italinpa kartico »napolnili« z noločenim številom ur, 1 iih.bo seveda treba Plačati vnaprej, vendar odo po ugodnejši ceni Kot običajno. Družba bo .ni krila vse stroške, ki lzhaiaj° iz sporazuma. Pri tem pridejo v poš-ev »modre kartice«, s Katerimi razpolaga že °krog us tisoč obča-J^V-.Svojeas so se od-?Clli za večnamenski sistem, izbira se je izka-ala za posrečeno, pra-jo pri Trgovinski zbor-P- ker so kartice upo-,. ne za številne opera-1®’ toda nikakor ne na točun varnosti. ODSTAVILI DIREKTORJA / VERJETNO IMENOVANJE ZAČASNIH KOMISARJEV NOVICE Javno zdravstvo brez glave Proces prenovitve tržaškega javnega zdravstva, ki se je pričel pred enim letom, se je konec prejšnjega tedna prekinil s sklepom deželnega upravnega sodišča; DUS je namreč odstavilo direktorje obeh tržaških zdravstvenih podjetij, bolnišniškega, ki ga je vodil dr. Gino Tosolini, in teritorialnega, ki ga je vodil dr. Ric-cardo Rinaldi, pa tudi ravnatelje sličnih ustanov za Spodnjo in Srednjo Furlanijo. S svojim sklepom je DUS podprlo priziv nekdanjega koordinatorja tržaške Krajevne zdravstvene enote Franca Zigrina, ki ga predlanskim niso prepustih k natečaju za generalnega direktorja, ker je predhodna komisija smatrala, da nima primernih pogojev. Zigrino, ki je bil svoj čas znan v krogih tržaških socialistov, se ni sprijaznil s sklepom, s katerim so ga izključili iz igre za pomembno mesto generalnega direktorja, in DUS ga je pri tem podprlo. To je v zadnjih Časih že drugi sklep deželnega upravnega sodišča v zvezi z zdravstvom: pred kratkim je poseglo glede kardiološkega oddelka, ko je preklicalo imenovanje dr. Klugrnana in imenovalo za primarija dr. Slavicha. Očitno se tudi pri nas uveljavlja nova sodna pot v zdravstvu, in ne samo glede Di Bel- lovih preparatov proti rakastim obolenjem... Obglavljenje obeh tržaških zdravstvenih podjetij, ki sta pred enim letom nastali iz razdelitve nekdanje KZE, je nedvomno dramatično v obdobju, ko se je končno pričelo izvajanje načrtov za reorganizacijo in posodobitev javnega zdravstva. Da ne bi ustanovi povsem paralizirali, bo verjetno deželni odbornik za zdravstvo Gristiano Degano v najkrajšem imenoval komisarja za začasno vodenje ustanov, saj bo minilo do razpisa in do izida novega natečaja daljše obdobje, in ni mogoče, da bi bili ustanovi do takrat brez vodstva. Ni izključeno niti, da bo deželna uprava ali njena Ustanova za zdravstvo vložila priziv na Državni svet proti sklepu deželnega upravnega sodišča. Kakorkoli se bo zadeva iztekla, pa je dejstvo, da bosta obe ustanovi vsaj delno ohromljeni. Problemov, ki jih je treba rešiti na področju zdravstva, je nešteto. Glede bolnišnic pomislimo samo na začetek prenovitve zastarele Glavne bolnišnice in na triletni naCrt za reorganizacijo storitev, ki ga začenjajo postopoma uveljavljati; kompleksna koordinacija med obema ustanovama je šele na začetku in postavlja akutna vprašanja skupnih služb in storitev; tudi v otroški bolnišnici Burlo Garofolo, ki sicer zaradi svoje zananstvene narave ne spada v okvir javne zdravstvene organiziranosti, se že dalj časa spopadajo z velikimi organizacijskimi problemi, ker manjka vodstvo, za imenovanje katerega potekajo bolj ah manj podtalni boji med strankami. Potres na vrhu javnega zdravstva so obsodih z vseh strani, tako stranke kot sindikah, pa čeprav z različnimi poudarki. Vsi izražajo upravičeno zaskrbljenost zaradi posledic, ki jih bodo lahko utrpeh koristniki - občani, ki jim je potrebno zdravljenje. Nekateri celo predlagajo, naj odstopita odbornik za zdravstvo Degano in direktor deželne Agencije za zdravstvo Barbina, ki sta nosila odgovornost za natečaje, na podlagi katerih so imenovali odstavljene generalne direktorje zdravstvenih ustanov. Odstavljena direktorja, ki pa bosta kot rečenb verjetno morala še nekaj časa vodih ustanovi kot komisarja, ne kažeta velike prizadetosh: menda je Rinaldi že načrtoval svoj odhod na drago mesto, Tosoliniju pa dela ne bo manjkalo tudi drugod, saj je med najbolj priznanimi italijanskimi strokovnjaki za organizacijo javnega zdravstva Predstavitev knjige o Židih v Sarajevu V muzeju židovske skupnosh (Ul. del Monte 5) bodo v četrtek, 5.februarja ob 18. uri predstavih knjigo Avrama Pinta, ki govori o Židih v Sarajevu in v Bosni-Hercegovini. Knjigo bo predstavila Silva Bon, sodelavka Deželnega inštituta za odporništvo, ki je soprireditelj predstavitve. O knjigi bosta spre-govorih tudi Rita Tolomeo iz rimske univerze ter Tatjana Crisman Malev z Inštituta za severovzhodno Evropo, ki je prevedla knjigo v italijanščino. Javno srečanje Fl Pokrajinski koordinator »Forza Itaha Giuho Cam-ber je dal pobudo za okroglo mizo o takoimenova-nem »odloku Bersani«, ki bo jutri ob 11. uri v konferenčni dvorani hotela Continentale (Ul.S.Nicolo 25). Beseda bo tekla o spornem vladnem predlogu za korenito ureditev trgovskega sektorja (licence, umiki trgovin itd.); na srečanje je senator Camber povabil vse organizacije trgovcev. Včlanjevanje zveze upokojencev SPI-CGIL Mestne sekcije Zveze upokojencev SPI-CGIL sporočajo, da je v teku akcija včlanjevanja. Članske izkaznice so na razpolago na sedežih na Stari mitnici 15, v Rojanu (Ul.Stock 9) in na Rocolu (Ul. Pasteur). Sedeži SPI-CGIL so odprti med 9. in 12. uro. Seminar Pokrajine Pokrajinska uprava prireja krajši izpopolnjevalni seminar za svoje uslužbence, ki je odprt tudi usluzen-cem okoliških uprav in drugih občin iz Furlanije-Ju-hjske krajine. Seminar bo posvečen obravnavi pred-pisov.in zakonodaje Evropske skupnosti. ŠOLSTVO / PREGLED VPISOV V PRVE RAZREDE OSNOVNIH ŠOL V prve rcraede se je vpisalo 126 otrok (9 manj kot v letošnjem šolskem letu) Junija bo zapustilo slovenske otroške vrtce no Tržaškem skupno 143 malčkov V prve razrede slovenskih osnovnih šol na Tržaškem se je letos vpisalo 126 otrok. To je devet manj kot lani, ali 17 manj kot jih bo junija zapustilo slovenske otroške vrtce. ObraCun vpisovanj je ob takih dveh primerjavah vse prej kot razveseljujoč. Kaže, da se naša osnovnošolska populacija krci. Doslej smo zabeležili nižji vpis prvošolčkov le v šolskem letu 1994/95, ko se je v prve razrede vpisalo 119 otrok letnika 1988. Tisto leto sta se na Tržaškem rodila skupno 1602 otroka. De- lež slovenskih prvošolčkov je takrat znašal 7, 3 odstotka vseh rojenih v letu 1988. Letošnji vpis se nanaša na rojene v letu 1992: v Trstu se je tistega leta rodil skupno 2101 otrok, to je 501 vec kot leta 1988, delež slovenskih prvošolčkov pa znaša 5, 99 odstotka vseh rojenih (lani 6, 6 odstotka). To je sploh najnižji odstotek vpisanih v prve razrede na število rojenih, ki smo ga zabeležili doslej. Ob bežnem pregledu letošnjih vpisov spet bode v oči skromen vpis na šole obeh mestnih didaktičnih ravnateljstev. Na osem šol svetjakobskega in svetoivanskega didaktičnega ravnateljstva se je vpisalo skupno 32 uCen-cev, sicer 6 vec kot lani, povprečno pa še vedno bori štirje na šolo. Na podlagi dosedanjih vpisov in veljavnih določil o ustanavljanju samostojnih razredov bosta le na dveh šolah delovala samostojna prva razreda: na šoli Otona Zupančiča pri Sv. Ivanu in na šoli Frana Milčinskega na Katinari. Na ostalih bodo učenci sledili pouku v enoraz-rednicah v družbi starejših sošolcev. Samostojni prvi razredi bodo delovali še na sledečih osnovnih šolah: F. Bevka na Opčinah, P. Tomažiča v Trebčah, A. Černigoja na Proseku, V. Sčeka v Nabrežini, J. Jurčiča v Devinu, S. Grudna v Sempolaju, L. Kokoravca v Saležu, M. Samsa pri Domju in F. Venturinija v Boljuncu. To pomeni, da bodo delovali samostojni prvi razredi na enajstih od skupnih 20 šol (oziroma šolskih enot) na Tržaškem. Ponavljamo: taka razdelitev velja ob sedanjih določilih (delitev razreda ob 13 vpisanih v dveh razredih). Med nedavnim in- tervjujem za naš dnevnik pa je glavni ravnatelj kabineta na ministrstvu za šolstvo Michele Paradisi napovedal, da namerava ministrstvo znižati sedanjo mejo za slovenske šole, kar pomeni, da bi ob ugodnejših normah lahko ustanovili še nekaj samostojnih prvih razredov. Minimalne vpise so zabeležili na šolah K. Široka v Ul. Donadoni in I. Grbca v Skednju, ki ju že sedaj obiskuje malo otrok. Na šolo Bazoviških junakov v Rojanu se ni vpisal nihče, tako bo na šoli ostalo le šest uCen-cev. Občuten padec števila prvošolčkov so zabeležih na šolah openskega didaktičnega ravnateljstva: vsega 40, ali 13 manj kot leto prej. Kljub temu bo imelo tudi v prihodnjem šolskem letu to ravnateljstvo največ prvošolčkov, pa čeprav je skromno število vpisanih na šoli A. Sirka v Križu in A. Gradnika na Repentabru (3 prvošolčki) zaskrbljujoče. Na šole nabrežinskega didaktičnega ravnateljstva se je vpisalo 7 učenčev manj kot prejšnje leto, nekoliko pa se je povečal vpis na šolah dolinskega didaktičnega ravnateljstva. Lani združena šola Boljunec-Boršt-Pesek je postala (za Opčinami) druga šola po številu prvošolčkov (10). Starši, ki so se lani ob tem Času odločili za združitev, so ob taki ugotovitvi lahko zadovoljni. Na šolo v Mackoljah se ni vpisal nihče, ker so se starši, di- daktično ravnateljstvo in občinska uprava domenili za njeno začasno priključitev dolinski. Sole ne bodo zaprli. Po dveh ali treh letih, ko se bo povečalo število otrok v vrtcih, bodo na njej obnovili pouk, in jo takrat združili z dolinsko, z upanjem, da bo združitev tako uspešna, kot je bila v primeru šole Boljunec-Boršt-Pe-sek. V šolskem poslopju bo vsekakor še vedno deloval otroški vrtec. Na tem didaktičnem ravnateljstvu so zabeležili skromen vpis na šoli A. Bubniča v Miljah (3 vpisani), kar predstavlja alarmni zvonec za delovanje te edine slovenske šole v najbolj vzhodni občini, v kateri so naseljeni Slovenski v Italiji. V prihodnjem šolskem letu bosta delovala le dva prva razreda z desetimi ali veC vpisanimi, in sicer na Opčinah (13) in v Boljuncu (10). Lani jih je bilo pet: OpCine (16), Sv. Ivan, Prosek, Devin in Sa- Vpisi v prve razrede osnovnih šol OSNOVNE SOLE 1998/99 l.r. 1997/98 l.r. Sv. Jakob 4 3 Ul. Donadoni 1 0 Skedenj 2 0 Sv. Ana 4 3 Sv. Frančišek 0 0 Sv. Ivan 8 10 Barkovlje 6 4 Rojan O 0 Katinara 7 6 Opčine 13 16 Bazovica 0 0 Gropada Trebče 5 6 8 6 Prosek 8 10 Križ 3 9 Repentabor Nabrežina 3 8 6 5 Devin-Sesljan 9 10 Cerovlje 0 0 Mavhinje 0 0 Sempolaj 4 9 Salež-Zgonik 6 10 Gabrovec 0 0 Briščiki 0 0 Dolina 6 5 Mačkolje 0 1 Domjo-Ricmanje 8 5 Boršt 0 2 Pesek O O Boljunec-Boršt-Pesek 10 7 Milje 3 4 SKUPNO 126 135 Vpisi v 1. razrede po didaktičnih ravnateljstvih DIDAKTIČNA 1998/99 1997/98 RAVNATELJSTVA l.r. l.r. Sv. Jakob ii 6 Sv. Ivan 21 20 Opčine 40 53 Nabrežina 27 34 Dolina 27 22 SKUPNO 126 135 lež (s po 10 vpisanimi)-Tudi po tej plati (številC' no krepkih razredov) beležimo torej nazadovanje- Uvodoma smo že zapisali, da je vpis v prve razrede osnovnih šol p°“ pričakovanji. Junija bo namreč zapustilo slovenske osnovne vrtce na Tržaškem skupno 14^ otrok, v prve razrede pa se jih je vpisalo le 126. Odkar je ministrstvo ukinilo normo o terito-rialnosti vpisovanj, ki je starše obvezovala, da so vpisali otroka v najbližjo šolo na teritoriju, je ugotavljanje o prehodih iz vrtcev na osnovne šol6 zelo tvegano. Kljub temj1 si lahko pomagamo s primerjanjem prehoda i2-vrtcev v osnovne šole p° didaktičnih ravnateljstvih. Letošnji prehod daj6 tako sliko: Pid r. 3.1. vrt. 1^, Sv. Jakob 16 H Sv. Ivan 25 21 Opčine 54 40 Nabrežina 26 27 Dolina 22 JC-Skupno 143 126 Iz primerjave izhaja, da se je na šole dveh mestnih didaktičnih ravnateljstev vpisalo skupno devet otrok manj, zadnji letnik vrtcev openskega didaktičnega ravnateljstva pa obiskuje celo 14 otrok veC od števila vpisanih ^ prve razrede osnovnih šol. Zanimivo je tudi, da sta nabrežinsko in dolih" sko didaktično ravnateljstvo zabeležili večji vpis v prve razrede od prl' Cakovanega (+1, ozirom3 +5). M.& NOVICE V TRŽAŠKEM ZALIVU / VČERAJ STA ODPLULI V TRŽAŠKEM ZALIVU Javni natečaj Dolinske občine Uprava občine Dolina sporoča, da je razpisala javni nateCaj za mesto odgovornega za finančno službo - VIL funkcionalna kvalifikacija (zahevana šolska izobrazba: univerzitetna diploma iz ekonomije oz. enakovredni študijski naziv oz. diploma knjigovodje s petletnim vpisom v poklicnem seznamu oz. s petletno delovno dobo v isti funkcionalni stopnji ali v VI. finkcionalni stopnji) in javno selekcijo za sprejem v službo za dobo petih mesecev tehnika - VI. funkcionalna stopnja (zahtevana šolska izobrazba: diploma geometra oz. gradbenega izvedenca). Za obe mesti je potrebno znanje slovenščine. Na občinskem sedežu je na razpolago razpis natečaja oz. selekcije. Rok za predložitev prošenj v občinskem protokolu zapade v petek, 27. 02. 1998, ob 12. uri. Brezplačne informacije o zavarovanju sindikata CGIL pri Domju Sindikat italijanskih upokojencev CGIL - Sekcija Domjo obvešCa svoje elane in vse zainteresirane, da je vsako sredo od 9. do 12. me na sedežu pri Domju, Str. della Rosandra 58, na razpolago konzulent, ki bo brezplačno posredoval informacije o raznih zavarovanjih, kot npr.civilna odgovornost avto - družina - osebno stanovanje - življenjsko in nezgodno zavarovanje - pokojninska zavarovalnina - finančne investicije itd. Popravili okvari na ladjah Eni se je celo ustavil motor, drugi pa je puščala balastna voda V včerajšnjih jutranjih urah so rešili težave, ki sta jih imeli dve ladji, »Ena-lios Thetis« in »Nissos Delo«s. Na »Enalios Thetis«, ki pluje pod malteško zastavo in ki je prevažala 127 tisoč ton nafte, je prišlo do nenadne okvare motorja prav v trenutku, ko se je približevala pomolu Siot. Okvaro so popravili, nakar se je spet odpravila proti pomolu, pristaniško poveljstvo pa je odredilo, da jo spremlja še enkrat veC vlačilcev kot je običaj za take ladje. Strošek za vlačilce je ostal nespremenjen: tokrat so prvič izkoristili nove tarife, ki jih je uvedlo pristaniško poveljstvo in ki se zaračunavajo »na enoto«. Z novimi tarifami so namreč med drugim ločili problem varnosti od problema stroškov. Trst pa je zapustila tudi »Nissos Delos«, ki pluje pod grško zastavo. Potem ko so z ladje raztovorili tovor nafte, je osebje pristaniškega poveljstva opazilo, da iz ene od cistern pušča sicer Cista balastna voda. Okvaro so začasno popravili in ladji dovolili, da odpluje proti neki ladjedelnici, kjer bodo delo dokončali. Pristojno osebje obalne straže je tudi med začasnim odpravljanjem okvare vseskozi pazilo na »Nissos Delos«, s katere sicer ni spuščala nobena onesnažujoča tekočina. Roparja obsodili na 6 let ječe Agenti letečega oddelka so preiskavo raztegnili tudi na Hrvaško, avgusta lani so ga naposled izsledili in aretirali, a včeraj ga je sodišče obsodilo na šest let in pol ječe (javni tožilec Raffaele Tito je zahteval 7 let zapora). Vincenzo Steffe, 38 let, je bil obtožen ropa, do katerega je prišlo 16. maja lani v Ul. Marconi 4, kjer sprejemajo stave loterije, osumljen pa je bil tudi številnih drugih prekrškov proti premoženju. Steffe je pri ropu (plen je bil dokaj skromen, 200 tisoC lir), uporabil tudi pištolo, s katero je ustrahoval priletnega Giuseppa De Piera, ki je sprejemal stave loterije. Takoj so mu bili za petami policija in karabinjerji, pri čemer je bil neki karabinjerski častnik vpleten v prometno nesrečo in se lažje ranil. Steffe je zbežal peš, zagledali so ga v Ul. dello Scoglio, eden od agentov se je pognal za njim, pri Čemer je tudi streljal v zrak. Ubežnik pa se ni ustavil, skočil je z okrog 5 metrov visokega zidu, odvrgel denar in pištolo, za njim se je izgubila vsakršna sled. Našli so ga šele avgusta, pred neko slaščičarno na Krasu: bil je v družbi neke ženske, ki so jo obtožili nudenja pomoči. Na sodobni britanski fregati bodo obiski šele v nedeljo V Tržaški zaliv je včeraj priplula sodobna brita ska fregata »Argyll«, na kateri je sicer samo 180 nov posadke, vendar so vsi visoko specializirani, krovu ima toliko goriva, da lahko prepluje P0‘ovj1((,. sveta (poslužuje se kombinacije dizelskega in e tricnega motorja). Ladjo lahko obiščemo v nede J 8. t.m., po 13. uri. __________MAČKOLJE / KD PRIMORSKO____ Zanimiva uvertura v proslavo 1 ONetnice Za začetek so pripravili recital - Nastop MePZ Primorsko SSG / NEDELJSKA MATINEJA ZA NAJMLAJSE Sanjski Potep teatra Papilu Lutke spet prevzele številno občinstvo Z recitalom, ki ga je pripravila domačinka Nevija Benčina-Smotlak, in nastopom Mešanega pevskega zbora Primorsko se je v soboto začel niz prireditev, s katerimi bo KD Primorsko v Mackoljah proslavilo tlak: spregovorili so o pomenu kulturne pripadnosti in korenin, o pozorni skrbi za vaško okolje, o življenju nekoč in danes. Srečanje se je razvilo ob napovedovanju Ane Stepančič in Igorja Martinija, ki sta ob zbor med drugim ped-stavil krstno izvedbo skladbe Sanje gredo, ki jo je med prvimi v svojem dolgoletnem ustvarjanju napisal Ignacij Ota na besedilo Ludovike Kalan. Praznovanje stoletni- ® voj o stoletnico ob s in delovanja. Večer je izzvenel niace, obenem pa do svečano, kot se pat tako častitljiv jub spodobi. Občinstvo Korak v 100-letni P°d njim pa se je o( Vsa prireditev, ki je sebej poudarila po in vlogo mladih rc naše družbe. Recital smi in besedil, ki j: sestavila Nevija Be na-Smotlak, so pris: Podali Vanja Glav Eva Stepančič, M ■Vnuska in Katjuša S sprotnem predstavljanju nastopajočih podala tudi nekaj zgodovinskih utrinkov o društvenem delovanju. MaCkoljansko društvo je v povojni zgodovini predvsem označil preporod v 80. letih, ko je na novo oživela tudi društvena pevska dejavnost. Mešani pevski zbor Primorsko je namreč začel vaditi z Marto Werk-Volk v letu 1983. Po približno letu dni je vodstvo prevzel Anton Baloh, s katerim zbor tudi praznuje letošnjo 15-letnico ustanovitve. Na sobotnem prvem “koraku” v jubilejno leto je ce društva, ki se je uradno “rodilo” 2. januarja 1898. leta, ko so domačini predložili cesar-sko-kraljevemu namestništvu v Trstu pravila Bralnega in pevskega društva Primorsko, se bo z raznimi pobudami nadaljevalo vse do osrednje proslave, ki bo predvidoma konec prihodnjega novembra. Ze v nedeljo, 8. t. m., je na vrsti prireditev ob dnevu slovenske kulture, ki jo skupaj pripravljata obe mackoljanski društvi. Maja je predvidena prireditev, ki jo društvo v vseh smislih - od za- misli do izvedbe - posveča mladim. Jeseni bo na vrsti celovečerni koncert, s katerim bo zbor Primorsko posebej obeležil svojo 15-letnico, oktobra pa bo slovesnejša prireditev ob obletnici požiga vasi, pri Čemer bosta prav verjetno sodelovali'obe vaški društvi. Med temi, že nekako določenimi obveznostmi pa namerava odbor Kulturnega društva Primorsko poskrbeti še za vrsto gostovanj raznih skupin, od glasbenih do gledaliških, s posebno pozornostjo do tistih, ki delujejo v stvarnosti dolinske občine. (dam) _____________SLOVENSKI KLUB_______________ Odpadlo srečanje o televiziji Zamujena priložnost za boljše stike z medijskimi operaterji Na drevišnjem večeru v Slovenskem klubu so se organizatorji mislili pogovoriti s predstavniki Koprske televizije o izkušnjah, ki si jih je ugledna TV hiša nabrala v dolgoletnem delu in iz njih izhajajočih načrtov. V Času dogovarjanja o čezmejni televizijski povezavi, naj bi na tem veCeru porabniki, v imenu katerih se dogovarjajo, iznesli svoje pomisleke in predloge. Slo bi za kulturološko obdelavo problemov, ki bi dejansko nakazala stvarnost, v kateri se je večkrat nelahko kretati, in od katere se institucije prevečkrat zelo oddaljujejo. Odgovorni pri tržaškem sedežu, so že pred Časom pojasnili težave, zaradi katerih ne bi mogli uradno nastopiti in žal so sodelovanje'odpovedali tudi koprski gostje. S tem pa je odpadla priložnost, za vspostavitev plodnejših stikov z načrtovalci medijskega obveščanja. Nedeljske matineje SSG za najmlajše so že tradicionalno odlično obiskane, tako je tudi predstava Lutkovnega gledališča Papilu privabila veliko malega občinstva s prav tako številnim odraslim spremstvom (f. KROMA). Maja in Brane Solce, ki sta v Trstu že večkrat gostovala, ob Kulturnem domu tudi v bližnjem Cri-stallu, sta tokrat pripravila Potep. Kot je povedala Maja Solce, sta »originalnemu« Potepu pridala še nekaj Brundarije. Na malem prizorišču so kot po navadi nastopale male papirnate lutkice, ki so zaživele v spretnih rokah Maje in Braneta. Največja umetnost gledališča Papilu pa je v pripravi lutkic, kar je - kot vsakič pove in skuša dokazati brane Solce - sila preprosto, vendar zahteva spretne roke, predvsem pa neizmerno domišljijo in poetičen pogled na svet. In tudi tokrat sta »čarovnika« prevzela mlado in odraslo občinstvo. Oddaji o Repentabru po 2. televizijski mreži Pred desetimi dnevi se je v repentabrski občini mudila televizijska ekipa druge italijanske mreže, ki je z oddajo Sereno variabile snemala zanimivosti tega kraja. Ekipa je delala na terenu dva dni, pri čemer so ji bili na razpolago in v pomoč župan, kulturni delavci in krajani. Iz bogatih posnetkov se je nabralo gradiva za dve krajši oddaji, ki bosta na sporedu v sredo, 4. in petek, 13. februarja, ob 18.40. KD Kraški dom in Občina Repentabor se od tem iskreno zahvaljujeta vsem, ki so na katerikoli način pomagali pri pripravljanju oddaje. MIELA / VVELCOME BLUES AND ROCK & ROLL PRAZNOVANJE GODU SV. JANEZA BOŠKA Uspeh glasbene prireditve Vse razprodano. Tako sla se obnesla veCera »VVelcome blues and ^°ck & roli«. Po natrpani dvorani gledališča Miela udiko sklepamo, da se je združitev glasbe z dobrodelno akcijo za pomoC Skladu za raziskavo jetrcih obolenj pozitivno iztekla. Gotovo je prispe-vala svoje tudi umet-jriška rast nastopajočih, *d j® priklicala ne le °boževalcev te glasbene zvrsti, temveč tudi mno-§e ljubitelje dobre gla-sbe. Na odru so se kakor v nekakšni glasbeni maratoni zvrstili poleg glasbenikov iz naše dežele rndi nekateri iz bolj od-aljenih krajev, kot sta da namreč gosta večerov Nick Beccattini in . rancarlo Crea. Lepo pa ]e bilo slediti tudi dru-prm glasbenikom, ki so izvajali že znane stan-ard blues komade v no-1 .in iznajdljivih aranž-“lajih. Nekateri med nji-1 So nastopili z origi- nalnimi skladbami (naj omenimo le skupine Road Tested, Jimmy Joe’s Band, Doctor Love Band in Nicka Beccati-nija). Občinstvo je bilo vsekakor zadovoljno tudi z nadebudnimi mladimi talenti iz glasbene šole 55, ki so se za koncert dobro pripravili. Tokrat je glasbena dobrodelna manifestacija stekla pod dvojnim pokroviteljstvom, to je Občine Trst in Dežele FJK, kar je pripomoglo k še dodatnemu ovrednotenju zamisli. Pohvala gre torej vsem, ki so nastopali na reviji, ne moremo pa prezreti dela, ki so ga opravili dinamična voditeljica večerov Federi- ca Rovatti, tonski moj ster VValter Schmitt ( odlično zvočno uravnc vešenostjo) in drugi Umetniški vodja manife stacije Guido Destrad pa je z mislimi že pi pripravi naslednje re vije, ki bo, kot kaže, š bogatejša in zanimivejš od letošnje. Razvili duhovno dimenzijo v mladih Ogled filma in razgovor pod geslom »Vzgoja je stvar srca« V nedeljo, 1. februarja, je slovenska salezijanska skupnost na Tržaškem priredila praznovanje godu sv. Janeza Boška, ustanovitelja salezijanskega reda. Za geslo so si prireditelji izbrali don Boskov stavek »Vzgoja je stvar srca«, pravzaprav pa je potekalo na Opčinah, dopoldne z mladinsko mašo v župnijski cerkvi, ki se je je udeležilo veliko mladih, popoldne pa z ogledom filma o don Bosku in razgovorom o vzgoji mladih, ki je potekal v dvorani Finžgarjevega doma. Razgovora, ki ga je vodil openski župnik Zvone Strubelj, so se udeležili nekateri vidnejši predstavniki, ki delujejo z mladino na različnih področjih: v šoli, kulturi, zdravstvu, pri skavtih in v Cerkvi: ravnatelja Marijan Kravos in Tomaž SimCiC, psiholog dr. Viljem Ščuka in predstavnik Slovenske zamejske skavtske organizacije Tomaž Petaros. Udeleženci so v sicer ne dolgem pogovoru izluščili nekaj bistvenih ugotovitev v zvezi z vzgojo mladih. Tako je bila npr. poudarjena potreba po razvoju tudi duhovne dimenzije v mladem Človeku (poleg telesne in umske), dalje potreba po stalnem stiku vzgojitelja z mladino oz. dobesednem raz-dajaju zanjo (samo tako lahko prideš do uspeha), potreba po tem, da je vz- gojitelj podkovan in dosleden, drugaCe nima avtoritete, potreba po integraciji med mlajšimi in starejšimi v družbi itd. Prišlo je tudi do ugotovitve, da se vrednote, kot sta solidarnost in vzajemnost, umikajo v ozadje in da prihajajo na površje principi, kot so uspešnost, sposobnost, idr., ki pa silijo v izločanje tistih, ki so manj zmožni oz. šibkejši. Vsekakor, kot je na koncu povedal ravnatelj Marijanišča Tone Be-dencic, bo treba o teh vprašanjih razmisliti in to v Cimširšem krogu ljudi, (iž) Filmska produkcija Hong Konga Filmski krožek Cappella Under-ground je v gledališču Miela pripravil kratek pregled filmske produkcije Hong Konga, ki je po oceni Gione Nazzara »najboljša ljudska kinematografija«. Ob filmih, zadnja dva bosta na sporedu drevi (ob 20. uri Happy together, ob 22. uri The killer), so v nedeljo predstavili knjigo avtorjev G. Nazzara in A. Tagliacozze. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju s SKD Tabor, Kulturnim krožkom La Rupe - Ob Pečini in Župnijo sv. Jerneja - Opčine vabi na odprtje razstav akvarelov, perorisb in karikatur ob 100-letnici rojstva ROBERTA HLAVATVJA v Četrtek, 5. februarja 1998 na Opčinah ob 18. uri v župnijskem domu Andreja Zinka ob 19. uri v dvorani doma Brdina ob 20.30 v dvorani Zadružne kraške banke Sodelujejo: gledališki igralec Drago Gorup, deška pevska skupina Vesela pomlad, ZPZ Tabor in Tržaški godalni kvartet O umetniku in njegovem delu bodo spregovorili. Franko Vecchiet, Jože Koren in Edvin Švab RAZSTAVO JE PODPRLA ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA SLOVENSKI KLUB sporoča, da današnji večer v Gregorčičevi dvorani o izkušnjah in izzivih obmejnega sodelovanja, iz tehničnih razlogov ODPADE! Katja in Walter sta dobila malo Saro Srečni družini čestitamo pevci MoPZ Vasilij Mirk Prosek-Kontovel VCERAJ-DANES Danes, TOREK, 3. februarja 1998 BLAŽ Sonce vzide ob 7.24 in zatone ob 17.14 - Dolžina dneva 9.50 - Luna vzide ob 10.58 in zatone ob 23.55 Jutri, SREDA, 4. februarja 1998 ANDREJ VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 1,8 stopinje, zračni tlak 1012,5 mb ustaljen, veter 22 km na uro vzhodnik, vlaga 45-od-stotna, nebo jasno, morje rahlo ragibano, temperatura morja 8,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILA STA SE: Fe-derico Mattesi in Michael Venturini. UMRLI SO: 90-letna Aurelia Giacovaz, 73-let-na Angela Bognar, 92-let-na Silvia Vidmar, 83-let-na Elisabetta Biasiol, 70-letna Emilia Milic, 71-letna Egle Cermelli, 80-letni Luigi Livan, 69-let-na Elvira Petretich, 84-letni Giovanni Paduani, 87- letna Dorina Millo, 88- letni Giuseppe Nova-li, 86-letna Grazia Di Pinto, 59-letni Giuseppe Conzut, 75-letni Aldo Brazzatti, 74-letna Ama-bile Tagliati, 79-letna Anna Mastantuono, 94-letni Marcello Camaur, 59-letna Elena Lomunno, 72-letni Aldo Rudes, 73-letni Consolato Abate, 93-letna Antonia Marti-nich, 90-letni Bruno Ha-rej, 86-letna Albina Bensi, 72-letni Augusto Martini, 81-letna Bruna Ceket. ^ LEKARNE Od ponedeljka, 2. do sobote, 7. februarja 1998 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Giotti 1 (tel. 635264), Ul. Belpoggio 4 (tel. 306283), Zavije - Ul. Flavia 89 (tel. 232253). Fernetiči (tel. 416212) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Giotti 1, Ul. Belpoggio 4, Istrska ulica 33, Zavije - Ul. Flavia 89. Fernetiči (tel. 416212) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska Ulica 33 (tel. 638454). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Dežurna zdravstvena služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 16.30, 19.00, 21.30 »Sette anni in Tibet«, r. Jean-Jacques Annaud, i. Brad Pitt. EKCELSIOR AZZUR-RA - 15.15, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »In & Out«, r. Frank Oz, i. Kevin Kline, Tom Selleck, Matt Dillon. EKCELSIOR - 15.00, 18.30, 22.00 »Titanic«, i. Leonardo Di Caprio. AMBASCIATORI - 15.30, 17.40, 19.55, 22.15 »The Yackal«, i. Richard Gere, Bruce VVillis. NAZIONALE 1 - 15.20, 18.40, 22.00, »Titanic«, i. Leonardo Di Caprio. NAZIONALE 2 - 15.30, 17.45, 20.10, 22.30 »Qualcosa e cambiato«, i. Jack Nicholson. NAZIONALE 3 - 15.30, 17.05, 18.55, 20.30, 22.15 »Punto di non ritorno«, i. Sam Neill, Laurence Fishbur-ne. NAZIONALE 4 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Wilde«, i. Vanessa Red-grave. MIGNON - 16.00 -22.00 »Milly DAbbrac-cio: la golosa«, porn, prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »Tre uomini e una gamba«, i. Aldo, Giovanni, Giaco-mo. ALCIONE - 17.45, 20.00, 22.10 »La bella vita«, r-i. Roberto Benigni. \M PRIREDITVE SKD PRIMOREC Trebče vabi ob Prešernovem dnevu na odprtje razstave domače umetnice ZLATKE OBID, ki bo v četrtek, 5. februarja ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Sodelujejo Jasna Merku - umetnostni kritik, vokalna skupina Musiča noster amor -Martina Feri, Tamara Stanese in Nataša Grego-ri - ter gledališki igralec Danijel Malalan. Vljudno vabljeni! GOS FRANA VENTURINIJA - BOLJUNEC, BORŠT, PESEK priredi v soboto 7. februarja ob 20. uri v gledališču France Prešeren v Boljuncu proslavo ob Dnevu slovenske kulture v spomin na skladatelja Frana Venturinija. Nastopili bodo malčki vrtcev iz Boršta in Boljunca, učenci GOS Fran Venturini, folklorna skupina Stu ledi, harmonikaš Maurizio Marchesich, pevski zbor Lipa iz Bazovice in tam-buraški ansambel KD France Prešeren. Uvodno misel bo podal Vojko Slavec. Sodelovala bodo kulturna društva Krasno polje, Slovenec in France Prešeren. DOM J. UKMAR, PD KOLONKOVEC in KD I. GRBEC vabijo na Dan slovenske kulture, posvečen Avgustu Černigoju, v nedeljo, 8. februarja 1998 ob 16. uri v dvorani KD I. Grbec -Skedenjska ul. 124. Program: ZPZ L Grbec, Sergij Cesar - priložnostni govor, A. Žerjal - V delavnici mojstra (film),pričevanja ob 100-letnici škedenjske železarne, MePZ Kolonko-vec. Vljudno vabljeni! DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV Trst prireja 12. februarja ’98 ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, proslavo ob dnevu kulture. Program: priložnostni govor bo imel dr. Filibert Bene-detic, recitiral bo Stojan Colja, glasbeno točko bosta posredovala kitarista Bojan Kuret in VValter Gregori, uCenca razreda Marka Ferija na Glasbeni matici. Vljudno vabljeni! M_____________IZLETI KMEČKA ZVEZA in KMETIJSKA ZADRUGA oranizirata v četrtek, 12. februarja obisk Kmetijskega sejma v Veroni. Vpisovanje pri Kmečki zvezi, tel. št. 362941 in na Kmetijski zadrugi, tel. št. 8990111. 3 ŠOLSKE VESTI URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, tel./fax 370301, posluje vsak torek in Četrtek, od 16. do 17.30. OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM Obveščamo Vas, da sprejemamo OSMRTNICE, OKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in nasplošno vsa obvestila v uredništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu 040/7796333 Z URNIKOM: od ponedeljka do sobote od 10. do 15 ure E3 ČESTITKE Ob rojstvu male SARE se starši, nonoti, strici in tete veselimo DoCevi. 13 OBVESTILA PROSVETNO DRUŠTVO MACKOLJE vabi na predavanje Karla KocjanCiCa »TIGR - odpor primorskih ljudi proti fašizmu« in na predstavitev knjige prof. Mire GenCiC »Tigr« ki bo danes, 3. februarja 1998 ob 20. uri v Srenjski hiši v Mackoljah. SLOVENSKI KLUB - Izkušnje in izzivi obmejnega sodelovanja pri koprskem regionalnem programu RTV Slovenije. Direktor koprskega regionalnega RTV centra g. Mike-liC, odg. ur. Sara Jovič in dopisnica Mirjam Muženič bodo o tem razpravljali danes, 3. februarja ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani. Vljudno vabljeni! KUD MAGNET prireja delavnico risb in barv za otroke osnovnih in nižjih srednjih šol pod vodstvom ilustratorke Vesne BenedetiC. Delavnica bo delovala od februarja dalje. Za vpise in informacije lahko ilustratorko pokličete na tel. št. 763875 ob večernih urah. KRUT vabi na predavanje dr. Maje D arin: Bachovi cvetovi - kaj so in Čemu služijo, ki bo na sedežu krožka v Ul. Cicero-ne 8, jutri, 4. februarja ob 20. uri v italijanščini in v sredo, 11. februarja ob 18. uri v slovenščini. SKD BARKOVLJE in TPK SIRENA prirejata na sedežu Sirene jutri, 4. februarja t. 1. večer z dia-slikami. SOČA, -BIOLOŠKI PRAG bo vsebina predavanja profesorice Marinke Pertot. ZaCetek ob 20.30. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST prireja v Četrtek, 5. februarja ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20 večer posvečen Bloški planoti. Naravne danosti in kulturne zanimivosti območja bo z diapozitivi in videofilmom prikazal France Sk-rabec, stare ljudske pesmi bo pela Petračeva družina. Prisrčno vabljeni! ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju s SKD Tabor, Kulturnim krožkom La Rupe - Ob Pečini in Župnijo sv. Jerneja - Opčine vabi na odprtje razstav akvarelov, perorisb in karikatur ob 100-letnici rojstva ROBERTA HLA-VATYJA, v Četrtek, 5. februarja 1998 na Opčinah. Ob 18. uri v župnijskem domu Andreja Zinka, ob 19. uri v dvorani doma Brdina, ob 20.30 v dvorani Zadružne kraške banke. Sodelujejo: gledališki igralec Drago Gorup, deška pevska skupina Vesela pomlad, ZPZ Tabor in Tržaški godalni kvartet. O umetniku in njegovem delu bodo spregovorili Franko Vecchiet, Jože Koren in Edvin Švab. Razstavo je podprla Zadružna kraška banka. SLOVENSKI KULTURNI KLUB, Ul. Donizetti 3 -Trst vabi ob Prešernovem dnevu - v soboto, 7. februarja ob 18.30 na PRAZNIK MLADIH USTVARJALCEV. Na sporedu bo odprtje razstave likovnih in fotografskih izdelkov ter recital literarnih prispevkov, ki so jih mladi poslali na likovni, fotografski in literarni natečaj. Sledilo bo nagrajevanje zmagovalcev natečaja in podelitev nagrad občinstva. Sponsorja večera: draguljarna Malalan z Opčin in založba Mladika. DIJAKI SREDNJE SOLE NA PROSEKU bodo v soboto, 7. februarja ob 11.30 z odrskim nastopom proslavili dan slovenske kulture. Vabljeni! KD KRAŠKI DOM organizira teCaj someljerstva v sodelovanju z AIS (Asso-ciazione Italiana Some-liers). Za vpis in podrobnejše informacije kličite do 10. februarja od 11. do 13. in od 18. do 20. ure na tel. št. 327124 (Vesna Guštin). KMEČKA ZVEZA ob- vešča svoje elane, da njeni uradi delujejo z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure ter ob torkih in Četrtkih od 14. do 16. ure. Ob sobotah so uradi zaprti. ODBOR KRAŠKEGA PUSTA obvešča vse, ki bi radi sodelovali na 31. sprevodu Kraškega pusta v soboto, 21. februarja, da lahko dvignejo prijavnice v baru KD Tabor na Opčinah v opoldanskih in večernih urah. Vse sodelujoče tudi opozarja, da morajo k tehnični prijavi dodati tudi točno število oseb, ki bodo prisotne na vozu. KRIŠKA SEKCIJA VZ-PI Evald Antončič -Stojan sporoča, da bo na sedežu v Ljudskem domu, do konca februarja, vsako soboto od 16. do 17. ure na razpolago vaščanom, ki žele doseči vrnitev priimka v izvirno obliko. KD SLOVAN obvešča, da boste lahko članarino za leto 1998 poravnali vsak torek in sredo od 20. do 20.30 v prostorih Gozdne zadruge na Pa-driCah. SK BRDINA organizira februarja brezplačne nedeljske teCaje smučanja za otroke do 14. leta starosti. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseška ulica 131 na Opčinah vsak ponedeljek, od 19. do 21. ure. Informacije na tel. št. 212859. NA OBČINI DEVIN-NABREŽINA deluje URAD ZA ŽENSKE vsak ponedeljek, sredo in petek ob 10. do 12. ure na tel. št. 299616 do konca februarja. KD FRAN VENTURINI obvešča cenjene elane, da se začenja akcija včlanjevanja za leto 1998 z naslednjim urnikom: torek od 16.30 do 18.30, četrtek od 19.30 do 20.30 in sobota od 14.30 do 16.30. SKLAD MITJA CUK obvešča, da je vsak torek, petek in soboto na razpolago posvetovalnica za vzgojo in razvoj. Informacije od ponedeljka do petka na tel. št. 212289 v dopoldanskem Času. MALI OGLASI tel. 040-7796333 KUPIM po zmerni ceni hišico z dvoriščem, tudi Ce potrebno manjših popravil, v Bazovici ali v sosednjih vaseh. Tel 226414. PRODAM Twingo, full optional v odličnem stanju, letnik ’94 (oktober). Tel. na št. 421412 v večernih urah. PODARIM dva mala psička mešane pasme. Tel. 226353. PRODAJAMO kravji in kozji gnoj z možnostjo dobave na dom, Samatorca 47, tel. št. 229191. IŠČEMO inštruktorja/ico za matematiko in fiziko ter inštruktorja/ico za slovenščino, italijanščino in nemščino za vse stopnje. Ponudbe pošljite na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst, pod šifro »Inštrukcije«. NOVE SMUČI Elan MBX slalom 193 cm prodam. Tel. 327135. SREČKO ŠTOLFA je v Saležu odprl osmico. ToCi belo in Črno vino. KMEČKI TURIZEM sta odprla Slavko in Elvira Švara v Trnovci št. 14. Tel. 200898. V torek in sredo zaprto. V LONJERJU imata osmico Marija in Fabio Ruzzier. Točita belo in Črno vino, poskrbljeno je za prigrizek. V MEDJE VASI št. 16 imata odprto osmico VValter in Nadja. OSMICO je v Dolini odprl Pepi Sancin (Sarnek). Toči belo in Črno vino. PRISPEVKI Ob 2. obletnici smrti sestre Božene daruje Miloš 100.000 lir za slivensko cerkev. V spomin na Marijo Cemjava roj. Ban darujeta Silvio in Ivi Verginella z družinama 50.000 lir za Skupnost Družina OpCine. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure ter od 14.30 do 17.30, od ponedeljka do petka. V spomin na Marijo Cernjava roj. Ban darujeta Zdenka in Danilo Grilanc 50.000 lir za cerkveni pevski zbor s Proseka. V spomin na Viktorijo Križmančic daruje Romano Grgič z družino (Pa-driče 50) 30.000 lir za Skupnost Družina OpCine. V spomin na Marijo Ban por. Cernjava darujeta Boža in Pepi Cuk 50.000 lir Kulturni dom Prosek-Kontovel. Zapustila nas je naša draga Eugenia Leghissa vd. Pieri (Genja) Žalostno vest sporočata sin Mario in hči Daniza ter vse ostalo sorodstvo Pogreb bo danes, 3. februarja ob 12. uri iz tržiške mrtvašnice v šti-vansko cerkev. Vnaprej se zahvaljujemo vsem, ki bodo na katerikoli način počastili njen spomin. Medje vas, Trst, Poljane, 3. februarja 1998 Ob izgubi drage none Eugenie sočustvujejo s Silvano in družino kolegi Distriesta Nenadoma nas je zapustil naš dragi Luciano Taučer Žalostno vest sporočajo sestra Bruna, svak Mario, nečakinji Vilma in Manuela z družinama, nečak Stelio, in pranečaka VValter in Martina Pogreb bo jutri, v sredo, 4. februarja ob 12.20 iz mrtvašnice v Ul. Costa-lunga v trebensko cerkev. Trebče, 3. februarja 1998 t Dne 1. februarja nas je zapustila naša draga Milka Milič vd. Grilanc Žalostno vest sporočajo sinova Božic in Igor z družinama, brata, sestri in ostalo sorodstvo Pogreb bo danes, 3. februarja ob 12.40 iz mrtvašnice v Ul. Gostalunga v zgoniško cerkev. Salež, Repen, 3. februarja 1998 Ob izgubi drage mame izreka iskreno sožalje svojemu elanu Igorju Grilancu Slovenski lovski pevski zbor Doberdob Ob boleči izgubi drage mame, tašCe in none Milke Grilanc izrekamo Igorju, Vesni in svojcem občuteno sožalje balinarska sekcija, dramska skupina in KD Kraški dom Ob bridki izgubi drage mame Milke izreka iskreno sožalje Igorju in svojcem odbor Jus Repen Ob izgubi drage Milke izrekamo družini Grilanc najiskrenejše sožalje družina Mesar t 3. 2. 1996 3. 2. 1998 Minili sta dve leti odkar si nas za vedno zapustila, a si vsak trenutek z nami Božena tvoj Iztok, Elvis in Jasna Spomnili se te borne danes ob 17. uri v cerkvi v Slivnem. Slivno, 3. februarja 1998 Draga nona Mari)®’ ostala boš vedno v naji nih srcih tvoja vnuka Martina in Matija TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA DANES V PRILOGI Gostje bolj zadovoljni Na nogometnem derbiju v Standrežu sta si Juventina in Primorje razdelila točko, s katero pa si bodo bržkone bolj pomagali gostje. SffafJ 1Q Za vrh le Olympia Po prvem delu odbojkarskih prvenstev ima od šesterk naših društev realne možnosti v boju za napredovanje samo še moška vrsta goriškega tretjeligaša. Sfron 12 Bor pokazal več V košarkarskem prvenstvu mladincev so plavi v enajstih tekmah prvega dela dosegli sedem zmag, slabše pa se je odrezal Jadran. F Stran 17 Kras se bo pritožil Zaradi zamude igralk Muravere na sobotni tekmi Al lige v Zgoniku. Ce bo pritožba sprejeta, bodo Krasu dodelili zmago brez boja s 5:0. Stran 18 Pod nož v sredo Nogometnega reprezentanta Čira Ferraro bodo operirali jutri v Turinu, že sedaj pa je jasno, da ne bo mogel nastopiti na SP v Franciji. Stran 20 Na slikah ZGORAJ: Ceh Petr Korda si je z zmago na odprtem prvenstvu Avstralije pri 30 slih spet prislužil mesto v samem vrhu teniškega cirkusa zgoraj desno: Hermann Maier je na super-G v srrčiji napovedal točo kolajn na Ol spODAJ: Opensko društvo je na 31. zimskih Portnih igrah zmagalo med društ-dlana Valentina Suber in Chri-lan VolPi pa med posamezniki $pODAJ DESNO: Pričakovanju sobotnega derbija on Boscom so jadranovci - z od-osilnim doprinosom Davida Pre-garca - dosegli dragoceno zmago oroti Bassanu Še pet dni Promocijska liga IZID118. KOLA Aquileia - Aiello 0:3, Capriva - Muggia 1:0, JuvenČna ■ Primorje 1:1, Manzano -Maranese 1:0, Monfalcone - Zarja 1:0, Sar Canzian ■ Flumignano 0:1, San Luigi - Ponziana 1:0, Trivignano ■ Lucinico 0:1. San Luigi LESTVICA 18 11 5 2 34:12 38 Monfalcone 18 9 8 1 24:10 35 Capriva 18 7 9 2 17:12 30 Manzano 18 7 8 3 20:14 29 Lucinico 18 7 7 4 25:21 28 Zarja/Gaja 18 6 8 4 30:18 26 San Canzian 18 5 9 4 15:14 24 Ponziana 18 6 6 6 17:17 24 Maranese 18 6 6 6 18:20 24 Rumignano 18 6 5 7 16:15 23 Muggia 18 5 7 6 16:26 22 Primorje 18 3 10 5 20:25 19 Aguileia 18 3 6 9 24:33 15 Trivignano 18 2 8 8 16:28 14 Juventina 18 1 9 8 13:26 12 Aiello 18 3 3 12 19:33 12 PRIHODNJE KOLO Aiello - Manzano, Flumignano - Aqui-leia, Lucinico • Capriva, Maranese -Juventina, Muggia - San Luigi, Ponziana - Monfalcone, Primorje - Trivignano, Zarja - San Canzian. 1. amaterska liga IZID118. KOLA Casčonese - Ruda OD, Edile - Fincančeri 2:0, Futura - Staranzano 1:0, Pro Fiumicel-lo - Opidna 4:1, Pro Romans - San Gio-vanni 2:1, San Lorenzo - Isonzo 1:1, So-vodnje - Ugnano 1:1, Vesna - Gonars 2:1. LESTVICA Vesna 18 11 6 1 34:16 39 Isonzo 18 11 5 2 21:8 38 Futura 18 11 4 3 26:12 37 Ugnano 18 8 8 - 2 23:12 32 Pro Romans 18 7 9 2 23:14 30 SanGiovanni 18 8 5 5 24:13 29 Sovodnje 18 6 7 5 18:13 25 Ruda 18 7 4 7 16:22 25 Gonars 18 6 5 7 15:14 23 Pro Rumicello 18 5 5 8 19:23 20 Opidna 18 4 7 7 16:21 19 San Lorenzo 18 3 8 7 12:21 17 Edile 18 4 3 11 17:40 15 Fincančeri 18 2 7 9 12:23 13 Casčonese 18 2 6 10 9:20 12 Staranzano 18 1 710 922 10 PRIHODNJE KOLO Fincančeri - Sovodnje, Gonars -Casčonese, Isonzo - Romans, Ugnano - Vesna, Opicina - S.Lorenzo, Ruda - Futura, S.Gtovanni - Edile,Staranzano - Rumicello 2.amateiskaliga IZID116. KOLA Breg - Portuale prek., Chiaitda - Primorec 0:1, Isonzo - Villesse 0:0, Medeuzza -Načsone OD, Poggio - Roianese 1:0, Sa-grado - Villanova 0:1, Zaule - Mladost odi. LESTVICA Roianese 16 8 5 3 25:17 29 Načsone 16 8 4 4 20:12 28 Villanova 16 8 4 4 20:12 28 Poggio 16 8 4 4 16:14 28 Portuale 15 6 7 2 18:13 25 Mladosl 15 6 5 4 18:11 23 Zaule 15 6 5 4 18:14 23 Primorec 16 6 3 7 22:25 21 Medeuzza 16 5 5 6 19:19 20 Breg 15 4 5 6 11:16 17 Isonzo 16- 3 6 7 1725 15 Villesse 16 3 5 8 1924 14 Chiartola 16 2 7 7 9:17 13 Sagrado 16 3 3 10 19:23 12 PRIHODNJE KOLO Mladost - Medeuzza Načsone - Chiarbo-la, Portuale - Isonzo, Primorec - Breg, Roianese - Zaule, Villanova - Poggio, Villesse - Sagrado. 3.amaterckaliga IZID116. KOLA CGS - San Vito odi., Kras - Venus 2:1, Mont.D.Bosco -Breg B 2:2, Pieris B -SanfAndrea 0:7, Union - Servola odi., Zarja?Gaja - Campanelle odi., Cus Ts ni igral. LESTVICA SanfAndrea 15 11 3 1 50:10 36 CusTS 14 11 2 1 34:6 35 Kras 14 10 1 3 27:13 31 Campanelle 13 10 0 3 42:16 30 San Vito 14 9 1 4 22:13 28 CGS 14 7 4 3 26:18 25 MontD.Bosco 15 7 3 5 35:27 24 BregB 14 4 3 7 22:28 15 Zarja/Gaja B 14 4 1 9 18:34 13 Servola 14 3 1 10 18:38 10 Pieris B 14 2 1 11 15:44 7 Venus 15 1 3 11 9:36 6 Union 14 1 1 12 5:40 4 PRIHODNJE KOLO Breg B - Kras, Campanelle - CGS, Cus Ts - Mont.D.Bosco, San Vito - Union, Sen/ola - Pieris B, Venus - Zarja/Gaja, SanfAndrea ne'igra. PROMOCIJSKA LIGA / DERBI JUVENTINA- ZARJA/GAJA PROMOCIJSKA LIGA / 18. KOLO Neodločen izid pravilno plačilo za obe moštvi Po tem rezultatu so Štandrežci še naprej vzelo težkem položaju na lestvici - Gomišček in Miclaucich strelca golov Zarja/Gaja, kljub porazu, zadovoljila Juventina - Primorje Adriaker 1:1 (0:0) STRELCA: GomiSCek v 57. min. in Miclaucich vc 61. min. JUVENTINA: Canta-rut, Kaus, Villani, Gomi-scek, Stacul, Tabaj, E. Montina, Devetak (od 66. min. Brandolin), Esposito, L. Montina, Kovic. PRIMORJEe: Babich, Dagri, Bazzara, Guštin, Lovrenčič, Legissa, Stoka, Mislej, Miclaucich, Lando, Pescatori. SODNIK: Turco iz Vidma. »Skoda, imeli smo smolo!« To je bila izjava, ki jo je bilo mogoče slišati v obeh taborih ob koncu srečanja. Obe ekipi sta imeli več priložnosti za zmago, a konec koncev je neodločen izid pravičen. Prvi polčas je bil nezanimiv in le ob koncu smo zabeležili dve lepi priložnosti. Drugi polčas pa je bil živahenši, saj so prvi povedli domačini, štiri minute kasneje pa so gostje izenačili. Sledila je vrsta priložnosti, izid pa se ni spremenil. Z remijem sta ekipi napravili korak naprej na lestvici, predvsem pa Juventina ostaja v zelo slabem položaju. Po začetnem »študi-ranju« so imeli nekaj veC pobude domačini in v 15. minuti je Esposito po podaji Villanija zamudil lepo priložnost. V 20. minuti je Tabaj resno zaposlil Babicha, ki je žogo odbil v kot. ProseCani so nato reagirali: sprva je poskusil Lando, nato dvakrat Miclaucich, a brez uspeha. V 42. minuti pa je Primorje imelo zelo ugodno priložnost za gol. Miclaucich je prestregel podajo domačih branilcev, podal do Landa, ki je s kota kazenskega prostora streljal na vrata, presenetil Cantaruta, a žoga je zadela vratnico. Dve minuti zatem pa priložnost v nasprotnem kazenskem prostoru: Babich je slabo posegel, žoga je prišla do Tabaj a, ki je streljal na vrata, na gol-Crti pa je usnje odbil Bazzara. Po odmoru so imeli gostje dve lepi priložnosti, obakrat pa je bil netočen Pescatori. Takoj zatem pa so gostitelji povedli. Branilci Juventine so iz lastnega kazenskega prostora poslali žogo do polovice igrišča, kjer je bil sam Gomiscek, ki je stekel do nasprotnikovih vrat in sam pred vratarjem realiziral. Slavje R. Miclaucich (Primorje) Standrežcev pa je trajalo le štiri minute. Miclaucich je namreč iz roba kazenskega prostora zelo lepo izvedel prosti strel in izenačil. Nekaj minut kasneje je isti igralec imel lepo priložnost, ki pa se je preveč obo- E. Montina (Juventina) tavljal. V zadnjih minutah so domačini imeli premoč. V 83. minuti je Kovic z diagonalnim strelom zadel vratnico. Prav ob koncu pa je En-rico Montina s srelom iz razdalje poslal za las mimo vrat. (E. B.) Monfalcone - Zarja/Gaja 1:0 (0:0) STRELEC: v 25. min. d.p. Raffaelli ZARJA/GAJA: Falletti, Dussoni, Donaggio, Ispiro, Cotterle, Ribarich (Tognet-ti), Kalc (Jurincih), Varljen, Martinuzzi, Di Donato, De-ste. S težkega gostovanja v Tržiču se je tokrat združena ekipa Zarje/Gaje vrnila praznih rok, potem ko se je polčas konCal brez golov in ko je vse kazalo, da se bo tekma kot prejšnjo nedeljo konCala brez zmagovalca. Monfalcone je v polovici drugega polčasa z edinim nevarnim strelom proti vratom Fallettija zadel v cmo s prostim strelom, ki ga je natančno izvedel Fogar, Raffaelli pa je žogo preusmeril v mrežo. Čeprav so domačini zmagah, sta si bili ekipi enakovredni in nista v teku srečanju ustvarih priložno- M.Sciaunich (Zarja/Gaja) sti za gol, tako da sta bili obe obrambi vedno na pravem mestu. Trener Tul je imel pri sestavi ekipe nekaj težav, saj so bili odsotni Sclaunih, GrgiC, Štrukelj in Altarac. Po štirimesečni izključitvi pa je v drugem polčasu zaigral tudi Paolo Tognetti. V prvem polčasu ni bilo nevarnejših strelov na vrata. Sele v 25. minuti je prišlo do nevarnejše akcije, ko je vratar domačinov le s težavo ujel Di Donatov strel. Domačini so bili nevarni samo v končnici prvega polčasa z Martignonijem, toda Falletti je z akrobatskim skokom odbil žogo v kot. Po odmoru se igra ni bistveno spremenila in številna publika se je ogrela, kljub mrazu in burji, šele po naključnem golu domačih. Naša ekipa je sicer v nadaljevanju poskušala stanje izenačiti, toda brez uspeha. Najlepšo priložnost je imel Deste, poslal pa je žogo čez vrata. Kljub porazu je Tulova vrsta zapustila dober vtis, saj mislimo, da si ni zaslužila poraza, (-d.gr.-) Izjave po derbiju: V obeh taborih so prepričani, da bi lahko, z malo več sreče, tudi zmagali Po tekmi so si bili v obeh tbo-rih edini, in sicer da so si zapravi-li zmago. Nevio Bidussi (trener Primorja): »Mislim, da smo izgubili dve točki. Imeli smo večje število priložnosti. Od Jvuentine sem pričakoval večjo odločnost. Mislim, da so vsi moji igralci igrah dobro. Konec koncev sem zadovoljen z izidom, toda škoda...« Mario Gallizin (trener Juventine): »Zaradi položaja na lestvici smo morali igrati napadalno in smo iskali nav se načine pot do zadetka. Ob koncu pa bi lahko tudi izgubili. Srečanje je bilo korektno. Se enkrat pa smo dokaza- h, da si ne zaslužimo tako nizkega mesta na lestvici, manjkalo nam je malo hladnokrvnosti. Lahko bi napravili kaj veC«. Darko Kovic (igralec Juvenit-ne): »Zapravili smo si zmago. Igrali smo dobro. V drugem poCa-slu smo imeli več priložnosti za gol. Pri njihovem zadetku je morda zgrešil naš vratar. Med posamezniki pa bi od naših pohvalil Tabaja in Devetaka, od gosotv pa Miclaucicha in Pescatorija.,« Michele Gomišček (Juventinin strelec): »Imeh smo veliko smolo. Sam sem dosegel zadetek, ker pač naši napadalci niso bili zmožni. Mislim, da je bil lep zadetek, znašel sem se pač pred vratarjem in nisem mogel zgrešiti.« Marino Leghissa (igralec Primorja): »Srečanje je bilo izrenače-no in bojevito, rezultat pa je ob koncu pravičen. Razlika na lestvici med nami in Juventino ostaja tako nespremenjana in to je najvažnejše. Med posamezniki bi pohvalil Lovrečiča in Kausa.« Roberto Miclaucich (strelec za Primorje): »Točka je dobrodošla, dosegh pa bi lahko veC. Pri zmagovitem prostem strelu sem nameraval poslati žogo, prav tja, kjer je konCala. Mislim, da je njihov vratar zgrešil pozicijo.« (E. B.) "NAŠE" ŠIBAtKe ___________________________________ZBIRA B. RUPEL Zaradi močnih sunkov burje, ki je vsaj na Tržaškem imela glavno besedo, so morah v raznih amaterskih prvenstvih odložiti nekaj tekem. Kljub temu da so težave zaradi burje imele tudi tri ekipe naših klubov (Mladost, Breg in Zarja/Gaja B), je bil nedeljski obračun še kar pozitiven, saj so na 7 tekmah osvojih tri zmage (Vesna, Primorec, Kras) in tri neodločene rezultate (Primorje, Sovodnje in Breg B). Edini poraz je doživela Zarja/Gaja, sicer proti solidnemu Monfal-coneju, ki je na drugem mestu lestvice, medtem ko sta »modro-rumene« po 4. spodrsljaju prehitela Manzano in Lucinico. Se enkrat, in to že petič na zadnjih šestih derbijih v promocijski ligi, sta se Juventina in Primorje razšli pri neodločenem rezultatu. Edini uspeh je namreč doseglo Primorje prav v zadnjem, 11. derbiju na Proseku, 5. oktoba lani, ko je zmagalo s tesnim 3:2. Omeniti moramo vsekakor, da pri vodstvu Standrežcev (2:1) so ProseCani do dveh zadetkov prišli, ko se je srečanje že izteklo. Glavni protagonist nedeljskega uspeha Vesne nad Gonarsom je bil gotovo Sambal-di (62 odigranih tekem in 12 danih golov v dresu Vesne). Najprej je odlično serviral Sanninija, ki je izenačil, nato pa je še dosegel odločilni zadetek. S tem enajstim uspehom in po neodločenem rezultatu Isonza se je Vesna ponovno povzpela na vrh lestvice. Sovodenjci so bili na pragu tretjega zaporednega poraza. Iz zagate jih je z lepim golom rešil Fulvio Devetak, ki je bil letos drugič uspešen. Prvi gol je Devetak dal proti Pro Fiumicellu. S tretjo zaporedno zmago pa se je Primorec dokončno rešil spodnjega dela lestvice. Trebenski navijači so sedaj precej optimisti pred nedeljskim, 22. prvenstvenim derbijem z Bregom, ki bo v Trebčah. Zadnjič v Dolini sta se ekipi razšli pri neodločenem rezultatu 1:1. Tudi Kras je takoj reagiral po nepričakovanem porazu, ki ga je doživel pred 14. dnevi v Repnu. Tokrat, sicer v nekoliko okrnjeni postavi, so krasovci odpravih povprečni Venus in z deseto prvenstveno zmago se spet povzpeh na tretje mesto lestvice. V nedeljo pa Čaka Kras derbi z drugo postavo Brega, ki je tokrat prijetno presenetila, saj je Montebello izenačil šele ob izteku regularnega časa. LESTVICA STRELCEV NASH EKIP 17 golov: Di Donato (Zarja/Gaja); 11 golov: Sirca (Vesna); 6 golov: P. Gergolet (Mladost), Vrše (Zarja/Gaja B); 5 golov: Pescatori (Primorje), Sambaldi, Silvestri in Versa (Vesna), Berce (Kras); 4 gole: Deste (Zarja/Gaja), F. Sambo in Businelli (Sovodnje), Vitturelli (Mladost), Srebgemich in Blanos (Primorec), Asselh, Dehse i Blau (Breg B), Silvagni, Mosca in Coccoluto (Kras). VISOK JUBILEJ ZARJINEGA IGRALCA 300. tekma R. Kalca Kapetan združene ekipe Zarje/Gaje Robert Kalc, ki je 20. t. m. praznoval 30-letnico rojstva, je v nedelo dosegel lep športni uspeh. V Tržiču je odigral tristoto prvenstveno tekmo v Zarjini članski ekipi, ki se je letos združila z gropajsko - padriško Gaj o. Prvič je med člani zaigral v sezoni 1985/86, ko ga je tedanji trener Zarje Vojko Križmančič poslal na igrišče dve minuti pred koncem tekme 2. AL Zarja - Vivai Busa, da je zamenjal napadalca Piscanca, ki je v tem srečanju dal že dva gola. Tekma se je namreč konCala s 3:1 v korist Zarje. Strelec tretjega gola pa je bil Borelli. V tej sezoni je Robert igral le pet tekem. V naslednji sezoni je imel 29 nastopov (na skupno 30 tekem) in si tako zagotovil status standardnega igralca v članski ekipi. O njegovih nastopih in dosežkih smo že obširno poročali ob njegovem 250. prvenstvenem nastopu 26. januarja 1996, ki je sovpadal s 40. derbijem med Vesno in Zarjo. Dodali bi še, da prav v tej sezoni (1995/96) ni dal gola, kljub temu da je igral 28 tekem. Izključen je bil 31.3.96 (Zarja - Fortitu-do, 1:1). Tudi v lanski sezoni v 20 tekmah ni dal gola, bil je izključen v Ločniku 23.3.97, ko je Zarja zgubila z 0:2. V letošnjem prvenstvu je po dveh sezonah »suše« spet zatresel mrežo nasprotnikov v Aiellu, kjer je združena ekipa zmagala s 3:0. Skupno je Robert v 300 tekmah dal 22 golov. »Življenjsko« tekmo je gotovo odigral v Podgo-ri, ko je 7.10.90 zabil Piedimonteju kar tri gole. Naj omenimo tudi, da je v 13 sezonah moral kar devetkrat predčasno v slačilnico zaradi izključitev. Ob lepem jubileju naj gredo Robertu naše Čestitke za dolgoletno, predvsem pa vztrajno delo na športnem P° droCju z upanjem, da bomo o njegovi nogometni karieri še večkrat po roCali. n i NOGOMET Torek, 3. februarja 1998 1. AMATERSKA LIGA / 18 KOLO MLADINSKO PRVENSTVO / NA GORIŠKEM IN TRŽAŠKEM Kriška Vesna spet na vrtiu lestvice Doma je premagala Gonars - Sovodenjci bi si zaslužili kaj več od neodločenega izida Vesna - Gonars 2:1 (0:1) VESNINA STRELCA: Sannini in Sam-baldi VESNA: De Rota, Bandel, Giovini, Sambaldi, Stokelj, Malusa, Lakoseljac, Kri-scjak, Sannini, Versa. Kriška Vesna je v nedeljo sicer s težavo, toda zasluženo premagala ekipo Gonarsa in se spet povzpela na prvo mesto lestvice, saj je Isonzo v gosteh igral le neodločeno s San Lorenzom in je tako sedaj drugi. Križani so se vrgli v boj zelo odločno in stalno napadali, toda do gola ni prišlo. Nasprotno: gostje so izkoristili svojo edino Priložnost in tudi povedli. V drugem Polčasu je kriško moštvo še odločneje zaigralo in v 12. minuti tudi povsem zasluženo s Sanninijem stanje izenačilo. Gostitelji so še naprej nadaljevali z napadi in kronali svojo premoč z drugim zadetkom, ki ga je dosegel Sambaldi. Do konca tekme je Vesna imela še nekaj lepih priložnosti za zadetek, toda izid je ostal nespremenjen. »Zadovoljen sem, ker so fantje po prejetem golu reagirah. Požrtvovalno so se vrgli v napad in tudi zmagah. Za lepo zmago si prav vsa ekipa zasluži pohvalo, vseeno pa bi tokrat še posebno'omenil Sambaldija, ki js dal tudi en zadetek. S tem uspehom smo spet na vrhu lestvice. Bolj pa se bojim Future kot Isonza,« je povedal Vesnin predsednik Franc Cattonar. Sovodnje - Lignano 1:1 (0:1) STRELEC ZA SOVODNJE: Devetak. SOVODNJE: Gergolet, Devetak, Čer- nič, Tomšič, Bregant, Interbartolo (Pe-teani), Zotti, Cescutti, Cecotti, Sambo, Businelli. Sovodenjci bi si, po prikazani igri, gotovo zaslužili kaj veC od neodločenega izida, saj so imeli veliko veC priložnosti za gol od gostov in so tudi bolje igrali. 2e v prvem polčasu bi lahko povedli, toda bili so nespretni pri streljanju na nasprotnikova vrata. Bolje pa so se znašli gostje, ki so izkoristili eno izmed svojih redkih priložnosti za gol in tudi povedli z D’Antonnijem v 30. minuti. Sovoden jci pa se niso dali. Močno so _ reaigrali in v 17. minuti drugega polčas vendarle stan je izenačili s Fulviom Devetakom, ki je izkoristil komer in žogo z glavo preusmeril v nasprotnikovo mrežo. Gostitelji so tudi v naslednjih minutah imeli celo vrsto priložnosti za gol, toda nasprotnikova vrata so bila kot začarana, ali bolje: domači napadalci so bili nespretni pri zaključnih akcijah za gol. Neodločen izid je sicer preskromno plačilo za Sovodnje, ki so za nameček nastopili tudi v okrnjeni postavi. Odsotni so bili namreč Fajt, Peteani in Bastia-ni. Cerpav si vsi zaslužijo povhalo za požrtvovalnost in borbenost, predvsem v drugem polčasu, pa bi tokrat vseeno še posebno omenili Businellija, ki je bil v napadu zelo aktiven. Skoda le, da ni bil poplačan z zadetkom. V prihodnjem kolu Čaka Sovodenjce nelahka naloga v TržiCu proti Fincantie-riju. 2. AMATERSKA LIGA / 16. KOLO___ Trebenski Primorec s polno paro Breg A in Mladost zaradi močne barje, nista igrala Chiarbola - Primorec 0:1 (0:0) PRIMORCEV STRELEC: Blanos. PRIMOREC: Spadaro, Cirilin, Pagliaro (Ferluga), Pa-rovel, Policardi, Naperotti, Santi, Sorrentino, Savino (Perlitz), Srebemich, Blanos. PrirnorCeva uspešna serija rezultatov v drugem delu prvenstva se nadaljuje. Tre-uensko moštvo si je v nedeljo v gosteh privoščilo tudi Chiarbolo in se že pomak-nilo proti sredini lestvice. 2e v prvem polčasu, ko s° Trebenci imeli burjo v svojo korist, bi lahko dosegh najmanj štiri gole, toda Blanos, Santi in Savino niso bili dovolj prisebni. Tudi v dru-®ni polčasu je trebenska ridpa imela odločno premoč nr tudi dosegla zmagoviti za-dotek 7 minut pred koncem srečanja z Blanosom. Bil je to zares lep zadetek: Ferluga je prestregel žogo, prodrl proti kazenskemu prosotru, z lobom je preko nsprotniko-vega branilca podal Blanosu, ki je lepo zaustavil žogo in nato ukanil domačega vratarja. Od posameznikov bi tokrat pohvalili Blanosa, Santija in Naperottija. Odloženi tekmi Brega A in Mladosti Prvenstvenih tekem Breg A - Portuale in Zaule - Mladost zaradi močne burje niso igrah. Srečanji bodo nadok-nadih kasneje. 3. AMATERSKA LIGA Kras-Venus 2:1 (1:0) KRASOVA STRELCA: Mauro in Coccoluto. KRAS: Nardin, Bratovich (Pauluzzi), Angelini, Bastia-nelli, Gombač, Marchesi, Mosca, Norbedo, Coccoluto, Mauro, Silvagni (Vodopivec). Krašovci so sicer tesno, toda povsem zasluženo premagali skromno ekipo Ve-nusa. Tekma se je odvijala ob močni burji, gostitelji pa bi lahko zaključili tekmo že v prvem polčasu z večjim številom golom. Zadovoljiti pa so se morah le z enim zadetkom, M ga je dal v 17. minuti Mauro, sicer po zelo lepi akciji. V drugem polčasu so kra-sovci še naprej napadah, toda gostje so nepričakovano izenacih. Domačini pa so sedem minut zatem spet povedli: Norbedo je lepo podal do Coccoluta, ki je z Igavo preusmeril žogo v nasprotnikovo mrežo. Krašovci bodo spet na igrišču jutri. V Trstu bodo namreč ob 20.30 igrah zaostalo tekmo proti ekipi Cam-panehe. Montebeho Don Bosco -BregB 2:2 (1:0) BREGOVA STRELCA: Gargiuolo in Vesnaver. BREG: Bolcato, Scibilia, Rocchetti, Marussi, Biondi, Dagri, Asselti, Olenik, Blau, Gargiuolo, Vesnaver (Deli-se). V prvem polčasu so Brežani gotovo igrah bolje od gostiteljev, le-ti pa so povedli. V tem delu je sodnik tudi spregledal očitno enajstmetrovko zaradi prekriška nad Biondijem. V drugem delu srečanja so zaigrali še odločneje in v 10 minutah spreobrnili rezultat v svojo korist z goloma Gargiuola ip Vesnaverja. Gostitelji pa so stanje izenačili bo izteku srečanja. Od Bregovih posameznikov bi tokrat pohvalili Da- l grija in Vesnaverja. Bregov trener Tron odstopil, zamenjal ga bo Castro Uspela nabiralna akcija Po zadnjih neuspehih Bregove danske ekipe je Mario Tron kot trener podal ostavko. Nadomestil ga bo Maurizio Castro (letnik 1959), sicer igralec ekipe in bivši gajevec. »Takoj naj pristavim, da je Tron Čudovita oseba, ki je vedno pomagal društvu in se je lotil vsakega ela. Bil pa je zelo vezan na ekipo in prav za njeno dobrobit je dal ostavko, saj zeli, da bi moštvo z norim benerjem reagiralo,« je dejal odgovorni za Bre-govo nogometno sekdjo Silvester Koren. Na odličen odziv pa je med igrala in odborniki celotnega Športnega društva Breg naletela nabiralca akcija za mladega nogometaša Esperie Andreo, j? se ie med igranjem nogometa tako hudo posko-. 0VaL da je zdajj paraliziran in bo moral na težko m drago operacijo v avstrijski Innsbruck. Njemu v Pomoč so v Bregu zbrati en milijon lir. Res lepa po- Štandreška Juventina spet uspešna, zmagali tudi Zarja/Gaja in Vesna Proseško Primorje tokrat ostalo praznih rok - Naraščajniki: poraz Sovodenj MLADINCI DEŽELNO PRVENSTVO Pro RomansJuventina 0:1 (0:0) STRELEC: Costa. JUVENTINA: Peressutti, Crainich, Livon, Florenin, Deha Mora, Devetak, Spiga-rolo, Giovannini, Costa, Fer-letič, Venturini. Juventina je odlično začela in zamudila nekaj priložnosti za gol. Imela je tudi precej smole, saj je dvakrat zadela vratnico s Costo in Floreninom. V 30. minuti je prišlo do odločilnega trenutka tekme: sodnik je, zaradi protestvo, izključil kar dva domača igralca in naše moštvo je imela tako lepo številčno prednost. To je naša ekipa tudi izkoristila in dosegla zmagoviti gol v drugi minuti drugega polčasa. Nato je Juventina v glavnem nadzorovala igro, obdržala tesno prednost in zasluženo zmagala. Od posameznikov bi tokrat pohvalili FerletiCa in Florenina. Naj omenimo, da bo Juventina že jutri igrala anti-cipirano srečanje tega prvenstva, ker je v soboto v Standrežu na sporedu svečanost ob 50-letnici. Jutrišnja tekma v Standrežu proti Rivignanu se bo začela ob 19.30. OSTALI IZIDI: Itala S. Marco - Sangiorgina 1:1, Manzanese - Capriva 3:1, Muggia - Ponziana 2:1, Ri-vignano - Monfalcone 1:3, Ronchi - San Sergio 1:4, San Canzian - Pro Gorizia 0:2, San Luigi - Seveglia-no 2:1. VRSTNI RED: Manzanese 48, Sevegliano, Monfalcone 41, Sangiorgina 36, San Sergio, Ponziana 35, Muggia 31, San Luigi 30, Pro Gorizia 29, Ronchi 23, Itala S.Marco 22, Capriva, San Canzian 16, Pro Romans 13, Rivignano 10, Juventina 6. POKRAJINSKO PRVENSTVO Edile Adriatica Zarja/Gaja 0:2 (0:0) ATRELCA: Manzin, Lorenzi. ZARJA/GAJA: D. Grego-ri, Križmančič, Jan Gregori, Altarac, Zomada, Kariš, Co-cevari, Sulcic (Bavazzano), Furlani, Manzin, D. Gregori (Ban), Babuder 12, lozza 13. »Rumeno-modri« so končno zmagah. Kljub slabi in nepovezani igri so naši stalno napadah in bi lahko že v prvem polčasu zaključili tekmo v svojo korist. Napadalcem ni uspelo zaključiti nekaj stoodstotnih priložnosti, tako da se je polčas končal brez gola. Tudi domačini so za las zgrešili nekaj nevarnih protinapadov. Drugi polčas je bil tudi v znamenju vzhod-no-kraške enajsterice, ki je stalno napadala. Manzin je najprej poslal žogo v prečko in nato končno zadel v polno. Naši so po vodstvu nekoliko popustih, tako da bi domačini skoraj remizirali, a Zomada je rešil lastna vrata, tako da je odbil žogo prav na gol-črti. Edile je nato še naprej napadal, a neuspešno. Proti koncu tekme pa so naši spravili rezultat na varno z Loren-zijem. V taboru Zarje/Gaje pa vsekakor niso zadovoljni, saj je ekipa trenutno v krizi in je le bleda senca ekipe prvega dela prvenstva, (j. g.) Costalunga - Vesna 0:3 (0:1) STRELCA: Šušteršič 2, Martincich. VESNA: Esposito, Mer-cuzza, Zettina, Blasina, Bo-vo, Germani, Martincich, Rigatti, Stuper, Šušteršič (Bergamasco), Glavina. Kriškemu moštvu je uspel lep podvig, saj je kar v gosteh premagal tretjeu-vršCeno moštvo Costalun-ge. Križani so igrali gotovo eno svojih boljših prvenst- Kariš (Zarja/Gaja) in D. Pussini (Vesna) v boju za žogo venih tekem in predvsem se je izkazal Šušteršič. Za lepo zmago je treba pa pohvaliti vso ekipo, ki je za nameček igral tudi v okrnjeni postavi, saj sta manjkala brata Pussini, Manuel zaradi poškodbe, Denis pa zaradi delovnih obveznosti. Fogliano - Primorje 2:1 (1:0) STRELEC ZA PRIMORJE: Bergamini. PRIMORJE: Trevisan, Slocovich, Bukavec, Bian-co, Palaskou, De Simon (Lovrečič), Bergamini, Emili, Amborsi, Ostomška, Hrovatin (Bernardi). Primorjaši so torkat igrah slabše kot običajno, in to predvsem v prvem polčasu. V drugem delu tekme so izboljšali svojo igro, prejeli pa so drugi zadetek in to jih je precej potrlo. Za uteho so vendarle uspeh dati častni zadetek. OSTALI IZIDI: Chiarbola - Mossa 1:2, Lucinico - Portuale 2:2, Costalunga - Vesna 0:3, Domio - Latte Carso 0:2, Opicina - Mont./D.Bo-sco 4:2. Vrstni red: Latte Carso 37, Mossa 34, Zarja/Gaja 27, Opicina 26, Costalunga 25, Primorje 23, Portuale 22, Lucinico, Vesna 21, Domio 20, Fogliano 17, Edile Adriatica 12, Chiarbola 7, Montebello/Don Bosco 2. NARAŠČAJNIKI NA GORIŠKEM Mossa - Sovodnje 6:1 (1:1) STRELEC ZA SOVODNJE: Bagon. SOVODNJE: SimCiC, Mauri, Piras, Pintar, Radinja, Pellegrin, Bagon, Lavrenčič (Valle), Pavšič, Tomšič. Proti vodilnemu na lestvici so Sovodenjci zelo dobro igrali v prvem polčasu. Bili so po prikazani igri celo boljši od nasprotnikov. Domačini so imeli že v 2. minuti priložnost, da povedejo, toda vratar Simčič je lepo ubranil enajstmetrovko. IzenCujoči zadetek za Sovodnje je v prvem polčasu dosegel Bagon po lepi akciji. V drugem delu je Mossa dosegla dva gola iz ocintih »off-sidejev«. Pri stanju 1:3 so Sovodenjci popustili in nato prejeli še tri zadetke. Sovdonje bodo že jutri spet na igrišču. Ob 15. uri bodo doma igrale zaostalo tekmo proti Lucinicu. (A. Pavšič) NARAŠČAJNIKI / POGOROV S TRENERJEM PRIMORJA BABUDROM »Boj za prvo mesto le še ni končan« Bolj kot rezultat pa trenerja zanima raven prikazane igre - Drugi del bo zanimivejši Marjan Babuder, naš že dolgoletni delavec na nogometnem področju, vodi letos perspektivno ekipo naraščajnikov Primorja, ki trenutno vodi na lesvici pokrajinskega prvenstva pred Esperio, ki pa ima tekmo manj. Marjan dobro pozna prav vse naše mlade nogometaše, saj že vrsto let sodeluje na mladinskem področju in je odločen pristaš združevanja. »Res je, združevanje je zelo važno, saj se tako izognemo nevarnosti, da bi bili naši igralci razpršeni. Pri nas igrajo mladi s celega Krasa in Brega. Da bi bili vsi zadovoljni pa imamo treninge bodisi na Padričah bodisi na Proseku, tako da enkrat 'zamudijo’ Brežani, drugič pa ostali.« Vrnimo se k prvenstvu. Si zadovoljen s položajem na lestvici? »Vsekakor, čeprav jaz postavljam lestvico na drugo mesto. Predvsem me zanima, da se igralci naučijo igrati nogomet. To ni brcanje žoge proti nasprotnikovim vratom, kot počenjajo ostale ekipe. Važno je tudi, da se fantje privadijo na igranje na več različnih igralnih mest. Ko bodo namreč prestopili prag članskih ekip se bodo morali privaditi na zahte- ve trenerjev in na potrebe moštva v kritičnih trenutkih.« Ali morda še upaš, da boste v prvenstvu osvojili prvo mesto? »Veš, zmagati ni vse. O tem sem nekaj že povedal, čeprav seveda vsak trener vedno upa v zmago svoje ekipe in je seveda tudi ponosen na vse uspehe svojih fantov. Prvenstvo je vsekakor še zelo odprto, saj moramo odigrati še nekaj važnih tekem in mislim, da tudi Esperia lahko še izgubi nekaj točk po poti. Prvenstvo pa se ne konCa tu, saj sledi še druga faza, v kateri se bo med sabo pomerilo pet najboljših ekip iz tržaške in goriške skupine. Ta del pa bo prav gotovo zanimivejši, saj se bomo pomerili z nekoliko močnejšimi ekipami.« Kaj pa meniš o drugih ekipah? »O drugih ekipah me moti predvsem to, da gledajo samo na rezultat in ne tudi na igro. Esperia ni izjema, le da so njeni igralci nekoliko bolj izkušeni od nas in fizično močnejši. V igri pa smo boljši mi.« Kaj pa delo s fanti? Dobro obiskujejo treninge? »Da, s svojimi fanti sem zelo zadovoljen, saj redno prihajajo na treninge in pokažejo voljo do dela. Ce bodo tako nadaljevali, se bodo hitro privadili na višjo raven igre, kakršno od njih zahteva igranje v prvenstvu mladincev.« (i-g-) MOŠKA BI LIGA / V POVRATNEM DELU DRŽAVNE LIGE / MOŠKA IN ZENSKA B2 LIGA La Goriziano KB čaka še hud boj »Zmanjkala nam je samozavest« po tretje porazu pravi trener Paolo de Marchi Fantje imajo v boju za obstanek veliko boljši štartni položaj od deklet Glavni problem Koimpexa nihajoča igra - Dekleta morajo končno pokazati, kar znajo Slogaši imajo Se vse možnosti, da si zagotovijo obstanek »Naš problem je problem samozavesti,« po sobotnem zaskr- bljujočem porazu v Mantovi proti ekipi Dne Ca-stelli pravi trener odbojkarjev La Goriziane Kmečke banke Paolo De Marchi. Januar je bil za valovce resnično hladen zimski mesec, ki je zamrznil veselje po decembrskih uspehih, ki so goriškega novinca nepričakovano izstrelili visoko v orbito BI lige. Valovci so prvi del končali z odličnim izkupičkom dvanajstih točk, a zaradi zadnjih treh prvenstvenih zaušnic doživljajo ta rezultat skoraj kot neuspeh. Vendar je taksno gledanje na položaj Goričanov popolnoma zgrešeno. »Nikoli nisem govoril o napredovanju. Čeprav ste me novinarji kar nekajkrat hoteli zvabiti v to past,« pravi De Marchi. »Zdaj pac igramo brez potrebne umirjenosti. Delamo veC napak in na dan prihajajo naše strukturalne pomanjkljivosti, pred katerimi si nismo nikoli zatiskali oci. Saj tudi, ko smo zmagovali, niso bile naše zmage nikoli gladke in Ciste, isto velja zdaj za poraze. V Mantovi smo imeli tekmo kar nekajkrat v rokah. Napačno bi bilo misliti, da je Due Castelli slab, ampak če bi ga takoj spravili v kot, bi verjetno zlahka prišli do zmage. Zaceli smo odlično, povedli smo z 8:2, potem pa smo z lastnimi napakami opugumili nasprotnika. Odtlej je bilo vse veliko težje, vseeno pa bi bili morali zmagati. Lahko bi jih matirali že v četrtem setu, zagotovo pa v tie breaku, v katerem smo vodili kar s 7:3. Kako prekinini niz porazov? Trener pozna en sam recept - delo. »Ce smo dosegli dvanajst točk, je to zato, ker ogromno treniramo. Prav z delom maskiramo svoje pomanjkljivosti. Mi nimamo takih igralcev, da bi si lahko privoščili delati manj kot drugi. Zato nikakor ne smemo popustiti. Odmor nam pride prav, v povratnem delu pa začnemo vse znova. V petek bomo v športni dvorani Hita igrali prijatejslko tekmo z Oderzom (ob 20. uri), 12. februarja gremo na pokalno gostovanje v Valdagno. Prepričan sem, da lahko tam zmagamo in se uvrstimo v osmino finala. Tri dni kasneje nas v Valdagnu Čaka Se prvenstveni dvoboj.« Po Mantovi se je položaj valovcev na lestvici vsekakor precej poslabšal, saj so zdaj bližji dnu kot vrhu. Sicer pa je prvenstvo izjemno izenačeno. Dobrih ekip je veliko, vprašanje pa je, koliko društev si resnično želi doseči napredovanje v A2 ligo, ki pomeni za vse hud zalogaj. Menda ta cilj odločno naskakuje samo Busso-lengo, ki pa je v minulem kolu nepričakovano izgubil v Valdagnu. kakorkoli že, Valov cilj v povratnem delu je obstanke v ligi, za kar po po trenerjevm mnenju potrebno vnovčiti najmanj osem, največ pa štirinajst točk. Goričani pa bodo na domačih tleh igrali samo petkrat. Čaka jih torej še trd boj. La Goriziana Kmečka banka Snidero 99+186 Feri 101+118 Florenin 58+88 Cola 57+89 Beltrame 48+95 Rigonat 29+32 Sulina 27+27 Cemic 4+5 Sobotno kolo za Slogini šesterki v B2 ligi ni bilo uspešno. Fantje so pričakovano klonili proti vodilnemu Lagunalightu, a so se mu zelo dobro upirali, tako da so lahko s svojim nastopom Se kar zadovoljni. Njihova forma se po mnenju pomožnega trenerja Bruna Miliča vzpenja, tako da lahko pričakujemo, da bodo povratni del prvenstva zaceli na najboljši možen naCin. Njihov nasprotnik bo VBU, ki gotovo ni nepremagljiv, saj so ga slogaši že premagah na pokalni tekmi. Vsekakor imajo Cačevi varovanci dovolj časa, da se zelo dobro pripravijo na to srečanje in na ves povratni del, kajti vprašanje njihovega obstanka v ligi je še odprto. Položaj slogašev bi lahko bil sicer boljši, vseeno pa bi imeli zagotovljen obstanek, če bi se v drugem delu prvenstva ponoviti izidi iz prvega dela. Božič in ostali pa se z golim obstankom ne bi smeli zadovoljiti, saj bi se lahko z bolj konstantno igro približali ekipam, ki so na sredini lestvice in se oddaljili od San Miguela, ki je njihov najnevarnejši tek- Koimpex Bertocchi 65+151 Kralj 69+133 Populim 41+97 Stabile 37+96 Božic 42+71 Radetti 23+31 Riolino 11+28 Colautti 13+14 Princi 4+8 Strajn 4+1 Volčič 0+2 mec za obstanek in ima na lestvici enako točk kot oni. Slabši je položaj ženske ekipe Koimpex Nuova Kreditna, ki letos res nima sreče. Po slabem začetku in odstopu trenerja Blahu-te je zgledalo, da so dekleta le ujela pravi ritem, čeprav so prvo zmago po zamenjavi trenerja dosegla šele na derbiju s tržaškim Volley '93. Takrat pa je huda poškodba Vincenzijeve šokirala DrasiCeve varovanke, trener pa je bil prisiljen nekoliko spremeniti postavo. Glede na to, da je liga izredno izenačena, imajo Fabrizijeva in ostale Koimpex Nuova Kreditna Benevol 94+155 Vincenzi 66+103 Molassi 50+89 Cok 43+51 Gregori B. 48+45 Gregori P. 26+34 Fabrizi 14+26 Piccoli 14+8 Pertot 3+5 Flego 4+2 Gruden 2+2 še možnosti za obstanek, morale pa bodo igrati bolj odloCno in sproščeno. Prav prevelika napetost jim je v soboto preprečila, da bi osvojile nov prepotreben par točk in da bi zaigrale maksimalno. Če bodo v drugem delu prvenstva na vsaki tekmi pokazale, kar znajo, bi se lahko končno le povzpele na lestvici.V povratnem delu bo Koim-pex Nuova Kreditna skoraj v popolni postavi. Manjkala bo le Vincenzijeva, katere poškodba pa na srečo ni tako huda, kot je zgledalo na začetku. Kaže namreč, da stegenska mišica ni pretrgana, Eva pa je že zaCela z rehabilitacijo. V prihodnjem kolu Čaka naše igralke deželni derbi s Camstom iz Vidma, ki je pred prvenstvom veljal za glavnega favorita za napredovanje, a je v zadnjih kolih popustil in zaostaja tako že 8 točk za še nepremagano Vignolo in 2 todd za Albatrosom. Camst so slogašice premagale že na tekmi za italijanski pokal, zato upamo, da jim bo uspelo izkoristiti padec v formi VidemCank in jih presenetiti. ___________DEŽELNE LIGE / KONČNA PRVI DEL PRVENSTVA_ Po prvem delu lahko le fantje Olympie Agrarie Terpin ciljajo na napredovanje Zaključil se je prvi del prvenstev C in D lige, ki je bil za nekatere naše ekipe bolj za druge manj uspešen. Isto velja tudi za sobotno kolo, v katerem smo zabeležili pet zmag in štiri poraze naših deželnih ligašev. Kar se zmag tiče, je za presenečenje poskrbela v ženski D ligi Sloga Sava, ki je premagala drugouvrščeni Staranzano; nepričakovan in zato zelo zaskrbljujoč pa je bil poraz C Ugaša Soče Uni-tecno, ki je tako že drugič zapored izgubila proti slabše uvrščenemu nasprotniku. Cotičevi varovanci so si tako še bolj zakomplicirali položaj na lestvici, saj jih je sobotni nasprotnik Rojalese na lestvici dohitel. To pa pomeni, da je trenutno SoCin obstanek v ligi pod vprašajem, saj je njihova prednost v primerjavi z desetou-vršCeno ekipo samo boljši količnik med osvojenimi in izgubljenimi nizi. Vsekakor se Soče letos drži smola, glede na to, da so malokrat zaigrali v popolni postavi, v tem obdobju pa je še zlasti občutiti odsotnost Mitje Ferija. V moški C ligi je bil na sporedu še derbi med 01ympio Agrario Terpin in Borom, katerega je po pričakovanjih brez težav osvojila goriška ekipa. Po zelo dobrem začetku prenstva, ko je bila dolgo nepremagana, se je 01ympii po prvem porazu prav v derbiju s Sočo nekoliko zataknilo. Po novem letu je namreč še dvakrat klonila, sicer proti sedaj vodilnemu Eltorju in Prevenireju, ki sta vsekakor dobri ekipi, toda glede na igro, ki jo je 01ympia predvajala v prvem delu prvenstva, se je zdela goriška ekipa skoraj nepremagljiva. Upajmo, da bo v povratnem delu spet zaigrala kot na začetku, saj je njen zaostanek za prvouvršCeno ekipo še vedno minimalen, tako da je napredovanje za Goričane še vedno možno. Ce se lahko Oljmpia še vedno bori za na- predovanje, pa so Borove možnosti za obstanek samo teoretske, saj so borovci v prem delu prvenstva pokazati premalo, da bi lahko upati na njihov obstanek. Igralci so sicer že večkrat pokazali določen napredek, na žalost pa so zatajili prav na srečanjih, na katerih bi lahko dosegli kaj več. Upajmo, da se bodo v drugem delu le bolj enakovredno borili z nasprotniki in končno osvojiti prvi par točk. V ženskem delu tega prvenstva sta obe naši predstavnici izpolnili pričakovanja. Na začetku so nekateri sicer postavljali 01ympio Kmečko banko med favorite za napredovanje, med tekom prvenstva pa se je izkazalo, da je predvsem Manzano predober. Vsekakor so naše igralke po negotovem začetku, ki je bil odvisen predvsem od težkega razporeda tekem, zaigrale veliko bolj odločno in sklenile prvi del prvenstva na četrtem mestu. Naj- večja hiba ekipe pa je nihajoča igra, kar jih je že nekajkrat drago stalo, zaradi tega pa tudi zmage proti šibkim nasprotnikom dosegajo veliko težje, kot bi lahko. To se je zgodilo tudi v soboto proti ekipi Liber-tas Delser, ki je predzadnja na lestvici. Valovke so tudi dobro odigrale prvi del prvenstva, tako da njihov obstanek ne bi smel biti vprašljiv. Z dobro igro so si zagotovile mesto v sredini lestvice in so zadovoljile tudi na zadnjih dveh srečanjih proti vodilnima v ligi, Manzanu in Tarcentu, katerima so nudile moCan odpor. Vsekakor je Val Imsa Zadružna kreditna banka Sovodnje dokazal, da je zelo perspektivna ekipa in bi lahko sklenil prvi del prvenstva še s kakim parom točk veC, Ce se mu ne bi nekajkrat zataknilo proti slabšim ekipam. V D ligi najslabše piše Valu Koimpex v skupini B, ki je po pričakovanem porazu proti vodilnemu Fiume Venetu, zaključil prvi del prvenstva na sedmem mestu, ki vodi v prvo divizijo. Vsekakor so njihove možnosti za obstanek še vedno dobre, saj ima šestouvrščena ekipa enako točk kot valovci. Preseneča pa Naš prapor, kijev A skupini na šestem mestu, od sedmouvršCe-ne ekipe pa ga ločijo že štiri točke. Brici so vsekakor že presenetili boljše ekipe, tako da obstanek v ligi zaslužijo in bi ga morali brez težav doseči. Isto velja za naša ženska predstavnika, Bor Friulexport (v soboto je z zelo slabo igro premagal pepelko Sgt), ki bi mogoče lahko ciljal celo na napredovanje, Ce se ne bi na začetku prvenstva poškodovala Ažmano-va, in Sloga Sava, ki dobro igra predvsem proti boljšim ekipam v ligi. Slogašice so namreč že premagale Gonars, v soboto pa so si privoščile še Staranzano, tako da bi tudi one lahko dosegle boljšo uvrstitev. Moška BI liga IZID113. KOLA Mirandola - Viserba 2:3 (15:11,5:15, 9:15,16:14,16:18), Lugo • Sassuolo 3:1 (12:15,15:10,15:11,15:9), Valdagno-Boomerang 3:1,2 Castelli - La Goriziana Kmečka Banka 3:2 (15:12,4:15,14:16, 15:8,15:11), Concesio - Mantova 3:1 (15:11,13:15,15:5,15:7), Occhiobello ■ Mestre 3:0 (15:9,15:6,17:15), Red Level ni igral. LESTVICA Lugo Boomerang Viserba Red Level Sassuolo Mirandola Concesio La Goriziana KB Mantova Valdagno Occhiobello 2 Castelli MN Mestre 12 9 3 30:19 18 12 8 4 26:17 16 12 8 4 2623 16 12 7 5 27:18 14 12 7 5 24:19 14 12 7 5 29:23 14 12 7 5 2723 14 12 6 6 26:23 12 12 6 6 2322 12 12 6 6 2426 12 12 5 7 24:24 10 12 2 10 17:32 4 12 0 12 2:36 0 PRIHODNJE KOLO 2 Castelli - Mirandola, Occhiobello - Viserba, Valdagno - La Goriziana KB, Red Level - Mantova, Sassuolo - Mestre, Concesio - Boomerang, Lugo ne igra. Moška B2 liga IZID113. KOLA San Miguel-VBU 1:3 (6:15,9:15,15:12, 14:16), Mec&Gregory's - Noventa 3:0 (15:5,15:7,15:12), Sisley - Oderzo 1:3 (4:15,6:15,15:12,11:15), Ideal Volley -Debei Bonacic 3:0 (15:12,17:16,15:10), Riviera Brenta - Pontelongo 3:0 (15:8, 15:5,15:8), Mogliano - Futura 0:3 (12:15, 7:15,4:15), Koimpex - Laguna Light 0:3 (9:15,4:15,12:15). LESTVICA Laguna Light 13 11 2 353 22 Oderzo 13 11 2 34:15 22 Mec&Gregorys 13 10 3 35:14 20 VBU 13 9 4 3020 18 Debei Bonacic 13 8 5 2621 16 Noventa 13 8 5 2624 16 Riviera Brenta 13 7 6 2723 14 Futura 13 6 7 2525 12 Ideal Volley 13 6 7 2325 12 San Miguel 13 4 9 2135 8 Koimpex 13 4 9 1831 8 Sisley 13 3 10 1634 6 Pontelongo 13 2 11 16:35 4 Mogliano 13 2 11 1336 4 PRIHODNJE KOLO Ideal Volley - San Miguel, Koimpex -VBU, Sisley - Debei Bonacic, Mogliano - Pontelongo, Noventa - Laguna Light, Mec&Gregory's - Futura, Riviera • Oderzo. Ženska B2 liga IZID113. KOLA Corlo - Castentto 3:2 (16:14,13:15, 12:15,15:8,16:14), Camst-Vignola 2:3 (13:15, 4:15,15:10,15:12,10:15), Albatros - Baricella2000 3:0 (15:5,15:11, 15:3), Ottica Tomasini - Dolo 3:1 (15:5, 15:11,14:16,15:9), Giovolley - Teodora 3:1 (11:15,15:5,16:14,15:12), Granaro-lo - Koimpex Nuova Kreditna 3:0 (16:14, 15:11,15:4), LESTVICA Vignola 13 13 0 39:16 26 Albatros 13 10 3 34:13 20 Camst 13 9 4 34:18 18 Castenetto Sedle 13 9 4 3021 18 Granarolo 13 8 5 3120 16 Ottica Tomasini 13 8 5 31:22 16 Corlo 13 7 6 282714 Conegliano 13 5 8 2628 10 Dolo 13 5 8 2028 10 Baricella 2000 13 4 9 20:30 8 Giovolley 13 4 9 19:32 8 Teodora 13 4 9 19:33 8 SGM Consulting 13 3 10 11:35 6 Koimp. N.Kreditna 13 2 11 17:36 4 PRIHODNJE KOLO Tomasini - Corlo, SGM Consulting - Castenetto, Albatros - Dolo, Granarolo -Teodora, Vignola - Conegliano, Camst -Koimpex N.Kreditna, Giovolley - Baricella 2000. ____________________________ MLADINKE / NA GORIŠKEM POKRAJINSKA PRVENSTVA / 1 ZENSKA DIVIZIJA NA TRŽAŠKEM Boj za naslov je še naprej odprt V prvi od dveh odločilnih tekem je Val tesno izgubil v štarancanu - Spet 10. marca Kontovel Nuova Kreditna z napadom razorožil Prevenire Breg Alta Trade brez težav Tesen poraz igralk Sloge Pizzerie Veto - Moški prosti Staranzano - Val 3:2 (17:16, 16:17, 15:5, 10:15, 15:11) VAL: Visintin, Ambrosi, Barbara in Paola Uršič, Zuccarino, Danielis, Terpin, Cej. Edina favorita za osvojitev naslova pokrajinskega prvaka med mladinkami na Goriškem sta se pomerila prav v zadnjem kolu prvega dela. Pred tem srečanjem sta obe šesterki podirali vse ovire kot za stavo. Izgubili nista niti enega seta, malokdo je proti njima dosegel več kot pet točk v vsakem setu. Jasno je torej, da je šlo v nedeljo v bistvu za prvega od dveh odločilnih tekem. Tesno zmago je izbojeval Staranzano, pred povratno tekmo, ki bo 10. marca v Gorici, pa je v bistvu vse še zelo odprto in valovke že sedaj obljubljajo, da se bodo svojim nasprotnicam oddolžile. Tekma v Štarancanu je bil^ na zelo dobri ravni, gledalci pa so lahko uživali tudi ob borbeni igri. Ekipo Staranzana v bistvu sestavljajo igralke treh društev, kar ji letošnji pravilnik tudi dopušča. Tako za to ekipo igra tudi nekaj igralk tržiškega tretjeligaša Ali-mentarie in ena igralka Vivila. Razen kot v tretjem setu so valovke igrale dobro in torej zapustile igrišče z dvignjeno glavo. Posebno razburljiva sta bila prva dva seta. Valovke so bile v obeh setih v vodstvu, prvega pa so izgubile, potem ko so imele na voljo dve zaključni žogi. Obratna je bila slika drugega seta, v katerem si je tri zaključne žoge zapravil Staranzano. Po tretjem setu je že kazalo, da bodo valovke doživete gladek poraz, k sreči pa so si opomogle in izsilile tie break. Zadnji set je bil spet zelo izenačen. Ob menjavi igrišča je bilo 8:7 za valovke, a to je bilo tudi njihovo zadnje vodstvo na tekmi. V tem setu Staranzano praktično ni delal napak, valovke pa so zgrešile kar tri servise. Toda, kot rečeno, boj za naslov je še naprej povsem odprt. Aleksija Ambrosi 1. MOŠKA DIVIZIJA Skupina A Izid 6. kola: Old Oats - Le Volpi 3:1 Vrstni red: Triesti-na Volley 10, Old Cats 8, Juha, Mirna Eurospin B 6, Le Volpi 2, Volley Club B 0 (Old Cats in Le Volpi s tekmo več) Skupina B Vrstni red: S. Andrea 8, Volley Club A 6, Mirna Eurospin A 4, Prevenire 2, Ri-gutdO. 1. ZENSKA DIVIZIJA Virtus - Sloga Pizzeria Veto 3:2 (8:15,15:8,9:15,15:11, 15:12) Canziani, Caute (na sliki), Coretti, Crissani, Ferluga, Prestifilippo, Mara in Tanja Sossi, Žagar V tem kolu so naše mlade igralke, po pravi skoraj dve uri trajajoči maratonski tekmi, tesno izgubile proti Vir-tusu. Slogašice so tokrat nastopile rahlo okrnjene, saj ni bilo Jasne Kalc, in verjetno gre prav temu pripisati občasne negotovosti v igri, ki so bile sad neuigranosti. Drugače so naša dekleta opravila soliden nastop. Virtus sestavljajo starejše igralke, ki so se zlasti po drugem setu dobesedno razigrale v obrambi, kjer so lovile tudi nemogoče žoge. Tekma je bila vseskozi napeta, Virtus je bil boljši le v drugem setu, ko so slogašice nekoliko popustile v sprejemu in obrambi. Z malo več sreče bi zmaga lahko tudi šla Slogi Pizzerii Veto, vendar si kljub porazu naše igralke nimajo česa očitati. (INKA) Prevenire - Kontovel Nuova Kreditna 0:3 (14:16, 12:15,11:15) KONTOVEL NUOVA KREDITNA: I. in V. Sossa, Černe, Bogateč, Battigelli, Milič, Bukavec, Švara, Starc in Vitez Kontovelke so tokrat zaigrale zelo dobro in pokazale velik napredek predvsem pri gradnji igre ter zasluženo osvojile svoj peti par točk. S to zmago so se Kušarjeve varovanke povzpele na četrto mesto na lestvici. Prevenire je tehnično precej slabša ekipa, njegova igra pa sloni le na zelo ostrem servisu. Kontovelke so sprejemale dobro in tako v bistvu razorožile svoje nasprotnice, ki so bile proti močnim napadom Vitezove in BattigeUijeve povsem brez moči. Altura - Breg Alta Trade 1:3 (8:15,7:15,15:13,6:15) BREG: Zeriali, Sancin, Laurica, I. in U. Pettirosso, Sturman, Carboni, Mauro, Rodella, Bet, Žerjal. Brežanke so se pomerile proti zadnjeuvrščeni ekipi, ki bi jo morale zelo gladko premagati, če bi zaigrale bolj konstantno. Sama igra ni bila navdušujoča. Igrale so precej neurejeno, če odmislimo nekaj dobrih potez v obrambi in napadu. Nekaj težav so naše igralke imele v tretjem setu. Nasprotnice so stalno vodile do stanja 13:5, nakar so se naše igralke spet zbrale, dosegle osem zaporednih točk do stanja 13:13. Zaradi dveh zaporednih napak je set splaval po vodi. V četrtem setu so bile igralke precej boljše, popravile so igro v polju, do konca stalno vodile in za nasprotnice ni bilo več rešitve. (Lela) Ostala izida: Juha - Killjoy 0:3, S. Andrea - Pahavolo TS 3:1 Vrstni red: S. Andrea 16, Killjoy 14, Virtus 12, Breg Alta Trade in Kontovel 10, Sloga Veto 8, Prevenire 6, Juha in Pahavolo 2, Altura 0. Sloga Pizzeria Veto: Ban, Spored letošnjih mladinskih deželnih finalov 22. MARCA 1998 Mladinci (TS) - Mladinke (UD) 19. APRILA 1998 Dečki (GO) - Deklice (PN) 24. MAJA 1998 Naraščajniki (UD) - Narašcajnice (GO) V oklepaju, pokrajina gostiteljica finala Moška C liga IZID113. KOLA 11 p°zzo - Mossa 3:2 (13:15, 7:15, 15:9,15:12,15:11), Eltor - Faedis 3:1 (15:7,10:15,15:10,15:11),Envolley-Ri-OUtti 3:0 (15:13,15:3,15:10), Soča Uni tecno-Rojalese 0:3 (13:15,15:17,7:15), Vivil ■ San Vito 0:3 (5:15,12:15, 2:15), Agraria Terpin - Bor 3:0 (15:3,15.5, 15:3), Buia - Prevenire 3.1 (15:11,15:8, 16:17,15:6). LESTVICA Eltor Tubac 13 11 2 37:9 22 Agraria Terpin 13 10 3 33:16 20 San Vito 13 9 4 32:19 18 ilp°zzo 13 9 4 30:18 18 Provenire 13 9 4 30:20 18 Buia 13 8 5 28:19 16 VmI Latt. Friulane 13 7 6 27:22 14 Finvolley 13 7 6 28:24 14 Fae* 13 5 8 24:30 10 Soča Unitecno 13 5 8 20:27 10 Rojalese 13 5 8 17:27 10 Mossa 13 3 10 18:35 6 RM 13 3 10 10:31 6 Bor 13 0 13 2:39 0 PRIHODNJE KOLO Soča Unitecno - II Pozzo, Buia - Mossa, Rnvolley - Rojalese, Agraria Terpin 'San Vito, Faedis - Prevenire, Eltor -.I^Vivil - Rigutti. Ženska D liga SKUPINA B IZIDI 9. KOLA Morarese - Tecnoinox 3:2 (12:15, 7:15, '5:8,15:13,18:16), Gonars - Del Doge 3:1 (15:5,8:15,15:12,16:14), Sava-Sta-renzano 3:0 (15:12,15:13,15:4), SGT -°or Friulexport 1:3 (12:15,17:15,13:15, 1^16), Favento ni igral. lestvica Pavento Staranzano Gonars RofFriulenport SavaPneumatici Tecnoinox Sgt 8 8 0 24:7 16 8 6 2 20:12 12 8 5 3 16:14 10 8 5 3 16:14 10 ■8 4 4 16:13 8 8 3 5 19:17 6 8 3 5 15:19 6 8 2 6 9:21 4 8 0 8 624 0 PRIHODNJE KOLO - Staranzano, Favento - Sava, Go-'Jecrtoinox, Morarese - Bor Friulex-P^^ogeneigra. Ženska C. liga IZID113. KOLA Juvenilia - Farra 1:3, B Meters - Forda 3:0 (15:4,15:8,17:15), Delser - Kmečka Banka 0:3 (14:16,13:15, 9:15), Cassac-co-ViviM:3(11:15,15:13,1:15, 7:15), Tarcento - Val IMSA 3:1 (15:10,15:8, 11:15,15:8), Asfjr - Furlanina 1:3 (15:10, 16:17,14:16,13:15), Tomana-Alimenta-ria0:3 (9:15,10:15,16:17). LESTVICA B Meters 13 13 0 39:7 26 Tracento 13 11 2 37:13 22 Vivil 13 10 3 33:12 20 Kmečka Banka GO 13 9 4 342018 Domovip Forda 13 9 4 30:19 18 Lib.Furianina 13 8 5 29:20 16 Val IMSA BCC 13 6 7 24:25 12 AlimentariaGO 13 6 7 22:24 12 Asfjr 13 5 8 2027 10 Cassacco 13 4 9 19:31 8 Tomana 13 4 9 1529 8 Fara 13 4 9 17:33 8 Libeitas Delser 13 2 11 12:33 4 Juvenilia 13 0 13 1:39 0 PRIHODNJE KOLO Cassacco - Juvenilia, Farra - Torriana, Delser - Vivil, Asfjr - Val IMSA, Forda -Alimentaria, B Meters - Furlanina, Tarcento • Kmečka Banka. Moška D liga SKUPINA A IZIDI 9. KOLA Azimut - NPT 0:3 (12:15, 9:15,14:16), Adi Ronchi-VBU 0:3 (2:15,13:15,7:15), Travesio - Demar 0:3 (12:15,6:15,3:15), Naš Prapor - Remanzacco 3:2 (15:11, 10:15,15:5,11:15,15:11), Torriana ni igrala. LESTVICA Demar 8 6 2 20:8 12 NPT 8 6 2 19:11 12 VBU 8 6 2 20:12 12 Tomana 8 5 3 19:12 10 Azimut 8 5 3 19:14 10 Naš Prapor 8 4 4 15:16 8 Travesio 8 2 6 11:21 4 Remanzacco 8 1 7 1022 2 Adi Ronchi 8 1 7 623 2 PRIHODNJE KOLO Remanzacco - Demar, Travesio - Torriana, Acli Ronchi -NPT, Naš Prapor - Azimut, VBU ne igra. POKRAJINSKA PRVENSTVA / MLADINSKE LIGE NA TRŽAŠKEM V vsaki skupini na vriiu po ena naša ekipa To so Sloga A, Breg in Kontovel - Konec tedna na igrišču tudi Slogini dečki DEKLICE Skupina A Altura - Sloga B 3:0 DEČKI / NA TRŽAŠKEM Konec tedna se bo v boj za točke spustila tudi Sloga (15:7, 15:3, 15:3) Sloga B: Bogateč, Cal-ligaris, Dessi, Gantar, Kralj, Milkovič, Sossi, Šinigoj, VVehrenfennig. Sloga B se je v tem kolu pomerila z Alturo, ki še nepremagana vodi na lestvici. Nasprotnik je bil za naše mlade igralke premočan, da bi lahko upale na zmago. Vsekakor so se mu po svojih močeh upirale, tudi bolj kot kaže izid posameznih setov, saj je tekma trajala več kot eno uro. (INKA) Bor - Npt 3:0 (15:5, 15:4, 16:14) BOR: Bandino, Bevi-lacqua, Carpani, Ciac- MoškaDliga SKUPINA B IZIDI 9. KOLA Futura - Maniago 0:3 (7:15,3:15,11:15), Casarsa - Sup.Europa 3:0 (15:3,15:9, 15:13), Buffet Toni - Corno 32 (12:15, 10:15,15:11,15:4,15:11), Rume Venelo - Val Koimpex 3:0 (15:7,15:6,15:8), Club Altura ni igral. LESTVICA Fiume Venelo 8 8 0 24:3 16 Buffet Toni 8 6 2 19:9 12 CAČura 8 5 3 19:11 10 Casarsa 8 5 3 17:13 10 Maniago 8 5 3 15:12 10 Volley Como 8 3 5 16:18 6 Val Koimpe* 8 3 5 10:17 6 Futura 8 1 7 6:22 2 Sup.Europa 8 0 8 3:24 0 PRIHODNJE KOLO Fiume Venelo - Como, Club Altura - Buffet Toni, Casarea - Maniago, Futura - Val |Koimpex, Sup.Europa ne igra. chi, Furlani, Husu, Zompichiatti, Dose, Sancin Borovke so pričakovano gladko odpravile Npt, ki je bil fizično in tehnično slabši od njih. V prvih dveh setih so Borove odbojkarice igrale dobro, tako da so bile njihove nasprotnice povsem brez moči. V zadnjem setu so domače igralke popustile, Npt je to izkoristil, a v končnici so bile plave prisebnejše, tako da so se lahko veselile četrtega para točk. Vrstni red: Altura in Breg 14, Orna A 10, Bor 8, Npt in Kontovel A 4, Sloga B 2. Skupina B Sloga Pizzeria Veto -Volley 93 3:0 (15:0, 15:0,15:1) Sloga Pizzeria Veto: Ban, Coretti, Crissani, Hrovatin, Kalc, Možina, Pangerc, Prestifilippo, Sossi, Žagar. O tej tekmi res ni kaj povedati, saj je bila razlika med ekipama tako velika, da je tekma trajala vsega skupaj le 23 minut. (INKA) Ostala izida: Triesti-na Volley A - S. Andrea A 3:1, Virtus B - Sgt 0:3 Vrstni red: Sloga Pizzeria Veto 14, Triestina A 10, Sgt 8, S. Andrea A in Virtus B 4, Volley ’93 0. Skupina C Kontovel B - Oma B 3:0 (15:3,15:0,15:3) KONTOVEL B: Milič, Bukavec, Battigelli, Sossa, Starc, Vitez, Prašelj, Guštin, Hrovatin, Golfia Kontovelove deklice so z gladko zmago proti šibki Omi B samo potrdile prvo mesto na lestvici. O tekmi sami ni kaj povedati, saj so naše igralke z zelo dobro in zbrano igro popolnoma nadigrale svoje nasprotnice, ki niso mogle nič proti močnim napadom Kontovela. Ostala izida: Ricrea-tori - Virtus A 1:3, Triestina B - S. Andrea B 3:0 Vrstni red: Triestina B in Kontovel B 14, Virtus A 8, Ricreatori 6, Oma B 2, S. Andrea B 0. Na sliki: Kontovelo-va A ekipa deklic (v tem kolu ni igrala) s trenerjem Dušanom Kušarjem Pokrajinsko prvenstvo mladincev se je zaključilo, konec tedna pa se je začelo prvenstvo dečkov. V tem prvenstvu nastopa od slovenskih ekip le Sloga, katere cilj je izključno nabiranje igralskih izkušenj, saj sestavljajo ekipo v glavnem naraščajniki. Mlada slovenska še-sterka je bila v prvem kolu prosta. Ob njej igrajo v tem prvenstvu Se Triestina Volley, Virtus, Volley Club in Rigutti. V svojem prvem nastopu se bodo Slogini dečki v gosteh pomerili z ekipo Rigutti. SLOGA: Borut Bogateč (82), Andrea Cauter (83), Gorazd Furlan (85), Denis lozza (85), Damir Kosmina (84), Vasja Križmančič (84), Marco Negrini (84), Peter Paulin (84), Ambrož Peterlin (85), Nicolas Privi-leggi (84), Martin Rebec-chi (85), Marko Zupan (82).. Izida 1. kola: Triestina - Virtus 3:1, Volley Club - Rigutti 3:0. Vrstni red: Triestina in Volley Club 2, Sloga, Virtus in Rigutti 0. OBLETNICA Torek, 3. februarja 1998 ŠPORTNO DRUŠTVO IZ ŠTANDREŽA SLAVI VISOK JUBILEJ Juventina: 50 tet bogate nogometne tradicije SD Juventina slavi letos visok jubilej, 50 let obstoja, Standreško društvo je torej eno izmed naših najstarejših športnih kolektivov sploh. Od prvih zametkov, ko je imelo Standreško športno društvo svoj prvi sedež v LoCniku na Trgu sv. Jurija, igrišče pa v Moši, do sedanjega ličnega sedeža in zelo lepega igrišča, je minilo polnih 50 let, v katerih je društvo imelo bogato in razvejano dejavnost. Paradna športna panoga štan-dreškega kluba je bila in ostaja nogomet, toda v svoji bogati zgodovini je imelo tudi uspešni sekciji odbojke in namiznega tenisa, organizator je bilo odmevnih manifestacij, kot je bila avtomobilska ocenjevalna vožnja in celo boksarsko srečanje med FJK in Slovenijo. Kot pravijo, pa si nogometa na Goriškem brez Juventine sploh ne moremo predstavljati in ni naključno, da je prav moštvo iz Standreža doseglo najveCji uspeh v zgodovini našega nogometa, uvrstitev v »elitno ligo« (v sezoni 1995/96). ZaCetki so bili vse prej kot lahki. Vse pa se je dalo premostiti (pomanjkanje sedeža in igrišča), saj je bilo navdušenje za nogomet zares veliko. Društvo se je včlanilo v italijansko nogometno zvezo 5. maja 1947, in ta datum imamo tudi za »rojstni dan« Juventine, Čeprav je na dlani, da so se morali pobudniki za ustanovitev kluba že mnogo prej sestajati in seveda tudi opravljati veliko dela. V1sezoni 1949/50 je Standreško moštvo igralo Prvo nogometno moštvo Juventine, ki je igralo prvenstvene tekme v Mušu na igrišču v Sovodnjah, osvojilo je 1. mesto v 2. diviziji in napredovalo v višjo ligo. Naslednjo sezono je sedež preselilo iz Locnika v Standrež, domače tekme pa je še naprej igralo v Sovodnjah. V sezoni 1951/52 je ekipi uspel velik met: osvojitev drugega mesta in s tem napredovanje v deželno promocijsko ligo. Pri Juventini so kaj kmalu spoznali, da je bilo potrebno skrbeti tudi za naraščaj in tako so ustanovili mladinsko ekipo. Ena izmed prelomnic v zgodovini društva je bila vsekakor sezona 1955/56, ko je Juventina končno dobila svoje nogometno igrišče, ki so ga izgradili na Kraški ulici, 67. Bila je to izredno dragocena pridobitev za društvo in za vso vas. Klub je priredilo prijateljske tekme z Železničarjem iz Šempetra, zelo plodna je bila tudi mladinska dejavnost. Članska ekipa je igrala s spremenljivo srečo v raznih amaterskih kategorijah, kar pa je bilo gotovo pomembneje, je bilo to, da je bil mladinski sektor vse bolj številčen in obetaven. Spodbudno pa je bilo tudi to, da se je društvo vse bolj vključevalo v kravjevno življenjsko tkivo in da je sodelovalo pri proslavah in drugih prireditvah do- mačih organizacij. Kot v ostalih naših krajih je v naslednjih letih zanimanje za nogomet nekoliko upadlo. »Moderni« so postali drugi športi, predvsem pa odbojka in košarka. Starši so raje pošiljali svoje otroke, predvsem pozimi, v tople telovadnice kot na blatna in zmrznjena nogometna igrišča. Tudi pri Juventini so to krizo občutili. Pri društvu so tako najprej (že leta 1968) ustanovili odbojkarsko sekcijo, v letih sedemdeset pa še namiznoteniški odsek. Vseeno pa je v Stan-drežu ostala ljubezen do nogometa skoraj neokrnjena, tudi ko je go-riška Prefektura (sezona 1985/86) prepovedala uporabo domačega igrišča iz varnostnih razlogov in je moralo moštvo svoje tekme igrati na tujih igriščih (Podgora, Rojce, Sovodnje in Gorica). Igrati v »izgnanstvu«, kot so tožili navijači, je za vsako društvo zelo hudo, vseeno pa se je ekipa zelo dobro »držala« v amaterskih ligah. Ponovno odprtje prenovljenega igrišča je bilo za društvo neprecenljivega pomena, tako da si je Juventina v sezoni 1995/96 celo prislužila mesto v »elitni ligi«, v kateri je, žal, ostala le eno sezono. Bil pa je to Nogometna ekipa Juventine, ki je v sezoni 1995/1996 napredovala v elitno ligo. dosežek, ki ni uspel nobenemu našemu društvu. Ce je bil nogomet glavna Juventinina panoga, pa sta imeli v okviru tega društva kar pestro dejavnost tudi odbojka in namizni tenis. Odbojko so gojili v dveh obdobjih: od 1968 za tri-štiri leta, nato pa je spet oživela leta 1977 in se nato tako razvila, da je odsek začel sam delovati in da je na začetku sezone 1983/84 prišlo do ustanovitve novega društva Val, ki je danes vodilno odbojkarsko društvo v deželi sploh. V sedemdesetih letih je bil v okviru društva zelo aktiven tudi namizni tenis. Juventina je sodelovala na priložnostnih turnirjih in eno sezono je celo nastopila v D ligi. JUVENTININA NOGOMETNA POT 1947/48 - 1948/49: 2. divizija; 1949/50: 2. dizi-vija (1. mesto); 1950/51: 1. divizija; 1951/52: 1. divizija (2. mesto); 1952/53: deželna promocijska liga; 1953/54: deželna promocijska liga (izpad iz lige); 1954/55: 1. divizija (1. mesto); 1955/56 do 1959/60: promocijska liga; 1960/61:1. amaterska liga; od 1961/62 do 1969/70: 2. amaterska liga; 1970/71: 3. amaterska liga; 1971/72 do 1974/75: 2. amaterska liga; 1975/76: 3. amaterska liga (1. mesto); 1976/77 do 1978/79: 2. amaterska liga; 1979/80 do 1987/88 in 1988/89: 2. amaterska liga; 1989/90; 1. amaterska liga; 1991/92 do 1995/96: promocijska liga; 1996/97: elitna liga; 1997/98: promocijksa liga. Dosedanji predsedniki MARIO SUSIC (1947-1949) VENCE BASTLANI (1949-1953) JOŽEF BRAJNIK (1953-1956) VOLJEN ŠULIGOJ (1956-1957) CLAUDIO OŽBAT (1957-1559) NINO NANUT (1959-1962) MILAN PELICON (1962-1963) ALDO TABAJ (1963-1965) GIULIOVIDOZ (1965.1966) DINO RONER (1966-1975) MILOŠ TABAJ (1975-1980) EMIL NANUT (1080-1981) DANILO NANUT (1981-1982) FRANKO BRAINI (1982-1986) LADO MARCHI (1986-1996) DARIO PRINČIČ (1996) SD JUVENTINA VABI NA PROSLAVO OB 50. OBLETNICI USTANOVITVE v soboto 7. februarja ob 16. uri v Domu Andreja Budala v Standrežu INTERVJU / PREDSEDNIK DARIO PRINČIČ INTERVJU / BIVŠI ODBOJKAR DRUŠTVA »S skupnimi močmi do novih uspehov« Društvo je bilo od vedno ponos Standreža in našega nogometa - Pestra dejavnost Dario Prinčič je prevzel predsedniško mesto SD Juventina leta 1996. To je v obdobju, ko je članska ekipa dosegla svoj največji uspeh, uvrstitev v elitno ligo. V tej sezoni pa moštvu ne gre najbolje. Za društva s tako dolgo in bogato tradicijo pa so seveda nihanja v športu povsem običajna. Juventina je bila od vedno za Standrež eno izmed najpomembnejših organizacij, in ne samo športnih... »Res je, Juventina je eno izmed najstarejših športnih društev na Goriškem, v zadnjih desetih letih pa je dosegla take uspehe, da lahko mirno rečemo, da je naše najbolj uspešno nogometno društvo. V svoji zgodovini je društvo imelo uspešna in manj uspešna obdobja, na splošno pa je klub dosegel take rezultate, da smo lahko nanj ponosni in seveda je nanj ponosen ves Standrež.« Kaj pa pomeni danes za Standrež to društvo? »Ze dejstvo, da Juventina vključuje več kot 60 aktivnih nogometašev, ki nastopajo v raznih kategorijah, da zanje skrbi veliko število odbornikov in da društvu pomaga tudi veliko število staršev, je jasen dokaz, da je Juventina še vedno ena glavnih organizacij v vasi in tudi za bližnje kraje. Pri našem društvu je tudi več neslovensko govorečih ljudi, ki za nas igrajo in nam pomagajo ter so se odlično vključili v naše okolje.« Juventina je eno sezono igrala tudi v elitni ligi, kar je bil največji dosežek za naš nogomet sploh. Kdaj se bo lahko štandreška ekipa spet povzpela tako visoko? »Z nastopom v elitni je naš nogomet dosegel svoj največji uspeh. In seveda zelo ponosni smo, da je to uspelo prav Juventini. Žal, smo v tej ligi igrali samo eno sezono. Nastop v tako visoki kategoriji pa zahteva izjemno dobro organizacijo, zelo kakovostno ekipo in seveda tudi veliko finančnih sredstev. Letos ne igramo najbolje. Upamo pa, da se bomo rešili pred izpadom in da se bomo nato z dobro programiranim delom borili za vrh. Kdaj bomo lahko ponovno dosegli uvrstitev v tako visoko ligo, seveda ne vem. Močno pa se bomo trudili, da bomo lahko spet dosegli tako raven« Po dolgih letih »zaprtosti« je Juventina spet začela sodelovanje z ostalimi našimi nogometnimi društvi... »Sodelovanje je bilo nujno, če hočemo ohraniti nogometaše v našem okolju. Z združevanjem moči sta tudi racionalizacija stroškov in dela večja. S skupnimi močmi bomo v naslednjih sed-mih-osmih letih lahko sestavili močno ekipo. S sodelovanjem s Sovodnjami in z doberdobsko Mladostjo mislimo nadaljevati.« Za vse to delo, ki vas čaka, seveda potrebujete vsestransko pomoč? »Seveda je ta pomoč še naprej nujno potrebna. Izkoriščam to priložnost, da se zahvalim vsem odbornikom, staršem, igralcem in navijačem za veliko pomoč. Zahvalil bi se tudi našemu glavnemu sponsorju Radenski, ki nam že deset let stoji ob strani, in tudi drugim obrtnikom iz Standreža in z Goriškega, ki nam pomagajo.« (bi) Ivan Plesničar: »Pri Juventini smo dobil dragocene organizacijske izkušnje« Na dlani je, da je bila in je seveda še najbolj odmevna in popularna športna panoga SD Juventina nogomet, pestra in kar bogata pa je bila tudi odbojkarska aktivnost tega društva. »Ce ima Val sedanje uspehe in da je sploh zagledal luč, je to tudi po zaslugi Juventine. S Sandrom Corvo sva si nabirala dragocene izkušnje kot odbornika pod vodstvom San-drovega očeta Giorgia. Tedaj je bil predsednik društva Dino Roner,« je dejal Ivan Plesničar, eden od ustanoviteljev Vala, med naj-zaslužnješimi za njegov razvoj in sedanje uspehe. »Pri Juventini so začeli gojiti odbojko že leta 1968. Bila je to generacija Emila Nanuta, mojega brata Evgena, Iva Bordona, Polda Devetaka in drugih. Igralo se je na odprtem. Ekipa je nastopala v promocijskem prvenstvu in je, žal, izgubila odločilno tekmo za prestop v D ligo. Tega se dobro spominjam, čeprav sem bil še ‘mule’. Pomanjkanje telovadnice je bil seveda najbolj pereč problem, tako da je nato aktivnost zamrla,« je še dodal Plesničar. Kako pa si se pravzaprav odločil za odbojko, saj si v mladih letih veliko obetal kot nogometni vratar? »V tistih letih sem igral pri Pro Gorizii, ki me je hotela odstopiti ne vem kateremu društvu. Tega pa nisem sprejel in po precejšnjih težavah sem vendarle spet prestopil k Juventini. Nisem pa se več 'znašel’ v društvenem nogometnem ambientu, in ker je tedaj tudi Sandro Corva opustil nogomet zaradi poškodbe kolena, smo zopet obudili odbojkarsko dejavnost pri tem društvu. Z izgradnjo telovadnice je imela odbojka seveda možnost velikega razvoja. Po nekaj letih se je sekcija ločila od društva in ustanovila samostojni klub z imenom Val. Poudarjam pa, da smo, če se lahko tako izrazim, sinovi Juventi- ne *. (bi) Miicič: igrali smo tudi vDngi David Mučič je bil eden od pobudnikov za ustanovitev namiznoteniške sekcije pri Juventini. Poleg Mučiča so tedaj z Juventino igrali še Renco Faganel, Edvard Marušič in Renzo Turri. »Začeli smo z igranjem namiznega tenisa na turnirju v domu Andreja Budala. Nastopili smo nato na Mladinskih igrah. Dve leti smo nastopili v D ligi. Vadil nas je trener Jožef Bratuž iz Nove Gorice,« je povedal David Mučič. Zal pa je nnmiznntenigkn dejavnost pri Juventini trajala le malo let Kako to? »Imeli smo težave z vadbenim prostorom, pa tudi odgovornega, ki bi skrbel za namizni tenis nismo imeli. Vsak izmed nas se je nato začel ukvarjati s kako drugo športno panogo in tako je v društvu namiznoteniška dejavnost zamrla.« DOMAČI ŠPORT Torek, 3. februarja 1998 SMUČANJE / V NEDELJO NA TRBI2U V PRIREDBI SPDT Velika udeležba smučarjev na 31. zimskih športnih igrah Popolno zmagoslavje Smučarskega kluba Brdina: osvojil je pokah absolutna zmagovalca pa sta njegova člana Valentina Šuber in Christian Volpi Gneča v pričakovanju podelitve pokalov in nagrad Smučarski klub Brdina je s svojima članoma Valentino Suber in Christianom Volpijem, absolutna zmagovalca v ženski in moški konkurenci, osvojil lovoriko nedeljskih 31. Zimskih športnih iger na Trbužu v priredbi Slovenskega planinskega društva Trst. Iger se je udeležilo nad 160 tekmovalcev v 18 kategorijah, ki so se pomerih Društvena lestvica 1. SK Brdina 1554 2. SPDG 962 3. SK Devin 769 4. SD Mladina 674 5. SPDT 561 v svojih smučarskih veščinah na v sedanjih snežnih razmerah dokaj trdi progi Priesnig. Tekmovalce in spremljevalce je vsekakor °b prihodu na Trbiž Čakalo presenečenje: snežilo je in toplomer je kazal nekaj stopinj pod ničlo. To pa ni oviralo organizatorjev, Se manj tekmovalcev, ki so se kar pogumno podali na start in se nekajkrat za ogrevanje spustili po progi ob postavljenih količkih. Tekmovanje se je pričelo ob 10. uri s spustom skupine deskarjev, med katerimi se je shitro vožnjo in seveda prvim mestom izkazal David Strajn. Sledili so tekmovalci v kategoriji super veteranov, za njimi pa ostah do kategorije Članic in elanov, za katere je vladalo najveCje pričakovanje, kajti prav v teh dveh kategorijah nastopajo najobetavnejši zamejski smučarji. Na progi se je vnel oster boj med najboljšimi in nasprotnice je v ženski konkurenci, kot pričakovano, nadkrilila Valentina Suber s kar 8 sekundami in 25 stotinkami prednosti pred drugo uvrščeno Gabrijelo Pieri, Članico SK Devin. V moški konkurenci pa je bilo prav napeto ob spustu obeh najboljših: Christianom Volpijem in Aleksandrom Žezlino, ki se vrsto let kosata za naslov zamejskega prvaka. Volpi je dodsegel odličen Cas 45 sekund in 29 stotink in bil za 2 sekundi in 63 stotink hitrejši od drugouvrščenega Marka Prešla. Zezlina pa je imel smolo. Progo je odlično in hitro prismuCal in zgleda-lo je, da bo hitrejši od Vol-pija, tri vratca pred ciljem pa ga je zaneslo mimo vratc, da se je moral vrniti do količkov, pri Čemer je izgubil dobrih 10 sekund ah še vec in je bil v končni uvrstitvi šele osmi v svoji kategoriji. Po krajši prekinitvi, da so prireditelji prenesli Start nižje na progi, so nastopili najmlajši tekmovalci v kategorijah baby sprint in super baby sprint. Bilo je veselje gledati kako so se mali nadebudni smučarji letnikov od 89 do 93 v plugu delah zavoje in se trudili smučati med vratci. Od skupnega števila tekmovalcev jih 18 ni štar-talo, 26 pa je bilo diskvah-ficiranih ali je odstopilo. Samo' tekmovanje se je zaključilo okrog poldne, nagrajevanje pa je sledilo popoldne, ko so pridni prireditelji s kolajnami nagradili prve tri uvrščene v vsaki kategoriji, absolutna zmagovalca Suberjeva in Volpi sta osviojila pokala in prav tako sodelujoča športna društva in klubi. Za uspeh 31. Zimskih športnih iger 1998 pa gre predvsem zasluga vsem udeležencem, prizadevnim elanom Smučarskega odseka SPDT, ki so poskrbeli tudi, da je brezhibno delovala Casomerilska služba in sodelavcema Promoturja Petru Gerdolu in Lucianu Lazzaru za postavitev proge s 24 vratci. (L.A.) Na Startu najmlajših Absolutna ženska lestvica 1. Valentina Suber (78) 47,60; 2. Fjona Mezgec (80) 51,64; 3. Karin Mezgec (80) 52,28; 4. Eva Del Fabbro (84) 52,92; 5. Jana Plesničar (84) 53,32; 6. Gabrijela Pieri (73) 55,85; 7. Maida Janežič (71) 55,86; 8. Mateja Paulina (85) 55,91; 9. Lara Prašelj (75) 55,99; 10. Elisabeth Miklus (86) 56,07. Abslutna moška lestvica 1. Christian Volpi (75) 45,29; 2. Borut Bogatez (82) 47,09; 3. Marko Preši (72) 47,92; 4. Erik Piccini (83) 48,03; 5. Alex Prašelj (77) 48,35; 6. Andrej Žvab (60) 48,96; 7. Livio Rožic (60) 49,21; 8. Stojan Sosič (47) 50,40; 9. Tomaž Sirca (81) 50,77; 10. Peter Ferluga jr. (83) 51,55. ZGIBANKA ZSŠDI / KORISTNI NAPOTKI ZA OTROKE IN NJIHOVE STARŠE Pregled športne ponudbe za predšolce in osnovnošolce Pregled ponudbe naših Športnih društev iz tržaške in goriske pokrajine za predšolske in osnovnošolske otroke, neke vrste vodnik, ki naj bi otrokom, predvsem pa seveda njihovim staršem, pomagal izbirati najprimernejšo panogo in društvo, v katerem se prvič srečati z gibalno abecedo zunaj šolskih okvirov. To je zgibanka, ki jo bo Združenje slovenskih športnih društev v Italiji v prihodnjih dneh razdelilo po vseh slovenskih vrtcih in osnovnih šolah. Pobuda je nastala kot servis za društva, zadeva po eno najpo-nrembnejših področij njihovega delovanja, saj je prav od novačenja mladih sil odvisna bodočnost vsakega društva. To Področje je v zadnjih letih postalo tudi izjemno občutljivo, saj je otrok vedno manj, vsak je zato še posebej dragocen in društva se morajo včasih prav zelo truditi, da ga privabijo v svoj krog. »Naša društva posvečajo delu z najmlajšimi veliko pozornost, vendar pa to delo ne pride do izraza v zadostni meri. Klubi posvečajo svoji promociji precej Časa, vendar velja g—p to predvsem za skupine 1 odraslih. Opažamo pa, da so starši šoloobveznih otrok premalo seznanjeni s tem, kaj dejansko nudijo naša društva. Ta zgibanka naj bi zapolnila to vrzel. Vsak otrok jo bo dobil v vrtcu Združenje hoCe biti z zgibanko samo ali šoli, izročil pa naj bi jo staršem, saj je skoraj vedno prav od njih odvisno, za katero panogo se bo otrok odločil,« nam je povedal Gorazd Pučnik, ki je v odbora * Združenja zadolžen za mladinsko problematiko. Priavi Človek na pravem mestu, saj je PuCnik vzgojitelj v Dijaškem domu in diplomiranec na visoki šoli za telesno kulturo. sred-nik med društvi in potencialnimi uporabniki, zato se ne spušCa v analiziranje vsebine dela društev z najmlajšimi. V zgibanki so z najveCjimi Črkami navedene panoge, ki jih nudijo pri naših društvih, nato pa imena društev, ki tisto panogo gojijo z najosnovnejšimi informacijami (sedež društva, ime in telefonska številka odgovornega). Zgibanko popestrijo ilustracije Helene Volpi, vsebuje pa , tudi popolen sez-"%Sk nam Članic ZSSDI ne glede na to, ali imajo mladinski sektor ali ne. »Zgibanka, ki naj bi postala nekaj tradicionalnega, je šele prvi korak na poti k oblikovanju neke »skupne politike« do dela z mladimi,« pravi PuCnik. »Kot Združenje nameravamo Cim-prej sklicati srečanje s predstavniki vseh društev, ki »oglašujejo« v zgibanki. Cilj je, da pridemo do nekaterih skupnih smernic, ki naj resnično veljajo za vsa društva, ki se ukvarjajo z mladimi. Izidi 31. ZŠI Super veterani 1. Saško Ferluga (Brdina) 56, 92; 2. Josip Pangos (Devin) 58, 64; 3. Edi Bratos (Brdina) 59, 46; 4. Milan Škabar (Brdina) 1:00, 27; 5. Marko Devetak (SPDT) 1:05, 57; diskval.: Jordan Puric. Dame 1. Nataša Volpi (Brdina) 58, 49; 2: Giuliana Bastiani (SPDG) 1.02,14; 3. Alda Suber (Brdina) 1:08, 29; 4. Viviana Jer-cog (SPDT) 1.12, 05; 5. Nadja Škabar (Brdina) 1:19, 73; 6. Danila Milič (Brdina) 2:13, 62; diskval. Marta Vižintini. Veterani 1. Stojan SosiC (Devin) 50, 40; 2. Ennio Bogatez (Mladina) 52, 84; 3. Rado Suber (Brdina) 54, 57; 4. Bojan Miklus (SPDG) 57, 25; 6. Edvin Žerjal (SPDT) 1:18, 88; diskval. Robi Greco. Amaterji 1. Andrej Žvab (SPDT) 48, 96; 2. Livio Rožic ( SPDG) 49, 21; 3: Edi Marušič (SPDG) 52, 57; 4. Ivan Plesničar (SPDG) 50, 01; 5. Marian Sošol (SPDG) 55, 01; 6. Marco Piccini (Brdina) 57, 86; 7. Dario Štolfa (Devin) 1:00, 54; 8. Elio Roncelli (Brdina) 1:01, 55; 9. David Paulina (Devin) 1:01, 94; 10: Sergio Loredan (Brdina) 1:02, 69; 11: Alfrede Cibic (Mladina) 1:09, 78; 12. Miloš Milic (Brdina) 1:09, 83; 13. Francesco Starec (SPDT) 1:42, 11; diskval. VValter Krpan, Roberto Ciacchi, Carlo Del Fabbro, Alessandro Corva in Ratko Guštin. Miške 1. Martina Gantar (Devin) 58, 52; 2. Caterina Marušič (SPDG) 1:00, 48; 3. Neža Milic (Brdina) 1:14,13; 4. Eva Pozzecco (Devin) 1:17, 06; dikval. Mateja Piccini. Miški 1. Olaf Simonettig (Brdina) 53, 83; 2. Simon Plesničar (SPDG) 55, 90; 3. Denis Polissa (Brdina) 1:01, 57; 4. Andrej Marušič (Brdina) 1:02, 52; 5. Jan Tratnik (SPDG) 1:02, 98; 6. Matej Bagon (Brdina) 1:08, 37; diskval. De-van Obersnel, Dimitri Brandolin in Simon Rožac. Deklice 1. Mateja Paulina (Devin) 55, 91; 2. Elisabeth Mikluš (SPDG) 56, 07; 3. Francesca Roncelli (Brdina) 59, 97; 4. Maja Sancin (Brdina) 1:01, 52; 5. Roberta Purich (Brdina) 1:02, 07; 6. Julija Kjuder (SPDT) 1:23,11. Dečki 1. Danijel Ghezzi (Mladina) 55, 10; 2. Matej Štolfa (Devin) 1:01, 72; 3. Miko Madonia (Mladina) 1:06,47. Naraščajnice 1. Eva Del Fabbro (SPDG) 52, 92; 2. Jana Plesničar (SPDG) 53, 32; 3. Francesca Jakin (SPDG) 57, 46; 4. Katja Starec (SPDT) 1:05, 79; 5. Veronika Žerjal (SPDT) 1:06, 02; 6. Francesca Ciacchi (SPDT) 1:07, 08; 7. Zaneta Švara (Brdina) 1:29, 59; diskval. Martina Bogatez. Naraščajniki 1. Erik Piccini (Brdina) 48, 03; 2. Peter Ferluga jr. (Brdina) 51, 55; 3. Kristjan Ferfoglia (Brdina) 55, 87; 4. David Corva (SPDG) 58, 33; diskval. Claudio Mirceta. Mladinke 1. Fjona Mezgec (Brdina) 51, 64; 2. karin Mezgec (Brdina) 52, 28; 3. Nastja Milic (Mladina) 56, 19; 4. Janja Del Linz (SPDT) 59, 68. Mladinci 1. Borut Bogatez (Mladina) 47, 09; 2. Tomaž Sirca (Devin) 50, 77; 3. Massimiliano Simarelli (Brdina) 1:00, 08; 4. Marko Bettiolo (Mladina) 1:07, 20; 5. Matteo Bara-ni (Brdina) 1:10, 58; diskval. Miha Gravnar, Erik Kuret, Stefano Mai-zan in Goran Floridan. Članice 1. Valentina Suber (Brdina) 47, 60; 2. Gabrijela Pieri (Devin) 55, 85; 3. Maida Janežič (SPDT) 55, 86; 4. Lara Prašelj (Mladina) 55, 99; 5. Sarah SosiC (Devin) 56, 52; 6. Jasmin Rudež (SPDT) 57,14; 7. Martina Kufersin (Brdina) 57, 64; 8. Valentina Fachin (SPDT) 1:00, 70; 9. Elena JurinCiC (Brdina) 1:16, 39; 10. Magda Guštin (Brdina) 1:28, 03; diskval. Tamara Škabar. Člani 1. Christian Volpi (Brdina) 45, 29; 2. Marko Preši (SPDT) 47, 92; 3. Alex Prašelj (Mladina) 48, 35; 4. Aljoša Paulina (Devin) 51, 59; 5. Marco Suber (Brdina) 53, 23: 6. Maxi Kralj (SPDT) 54, 85; 7. Robert Devetak (SPDT) 56, 17; 8. Alessandro Zezlina (SPDT) 57, 62; 9. igor PuriC (Brdina) 59, 40; 10. Dimitrij Novak (SPDT) 1:02, 70; 11. Andrej Milic (Brdina) 1:03, 78; 12. Marko Ci-vardi (SPDT) 1:07, 36; diskval. Madian Osnetti, Fabio Hengl, Mitja Emili, Renato Tomez, Gianluca Bellafontana, Igor Pertot in Fulvio JurinCiC. Baby Sprint ženske 1. Tjaša Corva (SPDG) 32, 69; 2. Iva Pertot (Mladina) 33,43; 3. Nadia Polissa (Brdina) 34, 64; 4. Lucija Milic (Brdina) 47, 78. Baby Sprint moški 1. Gregor Nanut (SPDG) 29, 52; 2. Patrik Štolfa (Devin) 32, 03; 3. Ivan Krpan (Mladina) 32, 28; 4. Marko Gantar (Devin) 32, 41; 5. Danijel Simonettig (Brdina) 33, 29; 6. Danjel Pozzecco (Devin) 36, 00; 7. Janoš JurinCiC (Brdina) 38, 92; 8. Olaf Samuele (Devin) 41, 37; 9. Lorenzo Accerbo-ne (Brdina) 1:00, 34. Super Baby Sprint zenske 1. Tanja Cibic (Mladina) 35, 70; 2. Tina Del Fabbro (SPDG) 35, 71; 3. Veronika Tence (Mladina) 38, 09; 4. Dana Puric (Devin) 40, 84; 5. Mateja Nanut (SPDG) 42, 14; 6. Sofija Guštin (Brdina) 2:46,46. Super Baby Sprint moški 1. Matija Rožic (SPDG) 31, 04; 2. Bernard Puric (Brdina) 35, 91; 3. Goran Krpan (Mladina) 39, 27; 4. Giulio Accerbone (Brdina) 42, 54; 5. Alen Čok (Brdina) 48, 75; 6. Aleksander Košuta (Mladina) 50, 99; 7. Manuel Tence (Mladina) 51, 09. Snovvboard 1. David Strain 1:04, 60; 2. Marko Civardi 1:08, 99; 3. Andrej Sulli 1:09, 34; 4. Stefano Bellafontana 1:20, 54, 5. Betty Visentin 1:37, 37. Torek, 3. februarja 1998 KOŠARKA C LIGA / JADRAN NUOVA KREDITNA USPEŠEN C2 LIGA / PO SOBOTNEM PODVIGU DOMOVCEV Za Vatovčevo posadko doma zlata vredni točki Proti Bassanu najboljši Dean Oberdan, odločila pa sta v zadnji minuti Pregaro in Franco - V soboto mestni derbi L Semolič: »Zmaga prinesla v tabor potrebno samozavest« Še dve tekmi do zaključka prvega dela Peter Franco, junak sobotne tekme Po pekočem porazu iz prejšnjega kola so jadra-novci v soboto s težavo, a zasluženo premagali močno ekipo iz Bassana in se s tem približali 5.mestu na skupni lestvici C lige. Jadran Nuova Kreditna je ta teden imel zares težko nalogo, saj je trdoživi odpor gostujočih košarkarjev strl šele v poslednji minuti srečanja. V prvem polčasu so namreč gostje držali vajeti igre v svojih rokah, branili so zelo odločno, pod Jadrano-vim košem pa so si priborili tudi veliko odbitih žog. V tem delu so Vatovčevi varovanci metali iz neizdelanih položajev, Rauber in Samec pa sta si nabrala že tri osebne napake, tako da sta morala pod košem igrati bolj popustljivo. Jadranovce je z učinkovitimi prodori držal v stiku z nasprotniki playmaker Dean Oberdan, ki je bil obenem najbolj šistrelec tekme s 23 točkami. Vse do sredine drugega polčasa je bilo vsekakor kljub boljši igri gostov stanje uravnovešeno, tedaj pa so naši le strnili svoje obrambne vrste in dali gledalcem vtis, da je upov Bassana konec. Gostje pa so z dobro skupinsko igro ponovno reagirali in se vse do konca tekme enako- vredno kosali z našimi, ki so uspeh zapečatili ravno v zadnji minuti. Tu sta bila odločilna David Pregare, ki je prispeval 6 zaporednih točk (prodor in 4:4 prosti meti) in mladi Peter Franco, ki je v drugem delu tekme odlično nadomestil Stefana Samca in je v poslednjih potezah srečanja polovil nekaj odbitih žog in prestregel zmagovito žogo v obrambi. Veselje v Jadranovem taboru je bilo seveda po tekmi veliko, saj so Hmeljak in tovariši s to zmago obdržali stik z vrhom lestvice in obenem izločili Bassano iz borbe za »playoff«. V prihodnjem kolu pa jih čaka »vroči« derbi z drugouvrščenim Don Boscom, ki je v tem kolu v gosteh premagal ekipo iz Roviga. Med ostalimi izidi kola velja omeniti tesno zmago vodilne Cittadel-le proti šibkim Caorlam, C LIGA IZID118. KOLA Cittadella ■ Caorle 94:91, Ferrara - Ardita 94:87, Bravimarket • Conegliano 71:89, Istrana - Castelfranco 75:68, Jadran NTKB - Bassano 74:66, Rovigo - Don Bosco 68:73, Lafte Carso - Fagagna 65:92, Italmonfalcone ni igral. LESTVICA Cittadella 17 15 2 1360:1187 30 Don Bosco 17 13 4 1299:1211 26 Italmonfalcone 15 11 4 1208:1131 22 Fagagna 17 11 6 1504:1267 22 Ferrara 17 11 6 1364:1281 22 Jadran NTKB 16 10 6 1214:1172 20 Conegliano 17 9 8 1306:1329 18 Bassano 17 7 10 1401:1390 14 Castelfranco 17 7 10 1290:1295 14 Rovigo 17 7 10 1265:1343 14 Ardita 17 6 11 1306:1356 12 Caorle 17 5 12 1320:1331 10 Istrana 16 5 11 1100:1256 10 Bravimarket 16 4 12 1197:1331 8 Utte Carso 17 4 13 1210:1464 8 PRIHODNJE KOLO Bassano - CasteKr., Conegliano - Istrana, Don Bosco - Jadran, Fagagna - Ferrara, Ardita • Bravimarket, Italmonf. - L Carso, Rovigo • Cittadella, Caorle ne igra. medtem ko je goriška Minerva po pričakovanjih izgubila z Gal-lom. Ponovno je ostala praznih rok tudi Krečičeva Servolana, ki je bila na domačih tleh s solidno Fagagno povsem brez moči. Conegliano, ki za jadranovci zaostaja za sami dve točki, je zanesljivo zmagal v Huminu, Istrana pa se je z zmago nad Ca-stelfrancom odlepila od zadnjega mesta na lestvici. Corsi: natančen pri metih in organizaciji igre Iz tekme v tekmo goriški Dom igra vedno boljše. Dokaz je nedvomno lepa zmaga nad četrtouvršče-nim Codroipesejem. Skoda le, da zmaga ne vpliva na lestvico, saj je že vse odločeno. Domovci sedaj pričakujejo drugo fazo prvenstva, kjer bo šlo za obstoj. Do konca prve faze manjkata samo še dve tekmi. Trener Semolič je sobotno tekmo takole ocenil: »Ze nekaj tekem igramo dobro. Nenazadnje smo v prejšnjem kolu izgubili proti Roburju iz Palmanove po dveh podaljških. Tokrat smo uspeli držati določen ritem celih 40 miunut, brez pavz, ki so nas v prejšnjih tekmah drago stale. Celotna ekipa je igrala dobro, izkazal pa se je playmaker Corsi, ki je bil natančen pri metu in pri organizaciji igre. Zane-slivo pa smo zaigrah tudi v obrambi, kjer smo nasprotniku preprečih metanje na koš iz ugodnih položajev.« Ali je ta zmaga dober znak za drugo fazo prvenstva? »Zmaga je bila zelo dobrodošla, predvsem kar se tiče morale, kajti kljub dobri igri smo v zadnjih tekmah odšli z igrišča poraženi. S to zmago na zelo težkem igrišču se je v tabor vrnila samozavest in pa tudi prepričanje v svoje sposobnosti, kar bo odločilno za drugi del.« Kako se pripravljate na drugo fazo? »Med tednom se na treningih pripravljamo na sobotne tekme, istočasno pa se že pripravljamo na drugi del. Vsekakor pa bomo tudi na preostalih dveh tekmah skušali zmagati, čeprav to ne bo vplivalo na lestvico, ampak je pomembno za moralo ekipe.« V D ligi so ta teden ekipe počivale, v soboto pa se bo začela druga faza prvenstva, kjer se bo odločalo tako za napredovanje kot za obstanek v ligi. Glede sestave skupin je za jutri pričakovati novice s košarkarske zveze, medtem pa naše peterke pridno trenirajo in se pripravljajo na odločilni del prvenstva. Najboljši strelci naših ekip GUGA Stefan Samec 233, Michel Grbec in David Pregare 207 C2LIGA Marko Corsi 236, Renzo Di Cecco 233, Fabrizio Cam-panello 171 (vsi Dom Rob Roy Agorest) D LIGA Stefan Persi (Cicibona) 219, Igor Civardi (Kontovel) 174, Marko Uršič (Cicibona) 169, Stefan Turk (Konto-vel) 162, Mauro Simonič (Bor) 156 PROMOCIJSKA LIGA Borut Klabjan 144, Marko Salvi 141, Paolo Kralj 108 (vsi Breg) DRŽAVNI KADETI Denis Doglia (Kontovel) 320, Roby Paoletič (Kontovel) 259, Danilo Bosari (Bor) 236 C2 LIGA SKUPINA A IZID116. KOLA Amid Baske! • Como 78:82, Barcolana ■ Robur 98:88, Codroipese - Dom Rob Roy 70:82, POM - Rumicello 94:95, Forda-Intermuggia 106:50. LESTVICA Porcia 16 12 4 1306:1164 24 Como 16 11 5 1372:1191 22 Pom 16 11 5 1318:1207 22 Codroipese 1611 5 1418:1314 22 Amid Basket 16 10 6 1294:1250 20 Barcolana 16 8 8 1328:1380 16 Robur 16 7 9 1277:1301 14 Rumicello 16 5 11 1252:1321 10 Dom Rob Roy16 3 13 1234:1364 6 Intermuggia 16 2 14 1214:1521 4 PRIHODNJE KOLO Amid Basket - Porcia, Rumicello - Codroipese, Como - Intermuggia, Dom Rob Roy - Barcolana, Robur - POM. Promocijska liga IZID110. KOU Al Gioiello ■ Breg 55:71, Romanelli - Soul Team 55:76, Momo Gio - Petrolchimica 87:76, Mediterranea - Stella Azzurra 57:51, Skyskrapers - San Vito 89:94, Virtus-Planet 75:72. LESTVICA San Vito 10 9 1 784:706 18 Momo Gio 9 7 2 724:632 14 Petrolchimica 10 7 3 694:702 14 Medterranea 10 7 3 669:677 14 Soul Team 10 6 4 791:703 12 Skyskrapers 10 6 4 861:809 12 Breg 9 5 4 649:627 10 Romanelli 10 4 6 715:736 8 Virtus 10 3 7 699:718 6 Planet 10 3 7 672:702 6 StAzzurra 10 1 9 685:790 2 Al Gioiello 10 1 9 718:859 2 PRIHODNJE KOLO Breg-Virtus. PROMOCIJSKA LIGA Brežani se iz kola v kolo vzpenjajo proti vrhu, jutri z Momo Gio Golden Basket - Breg 55:71 (29:31) BREG: Berdon 12, Kralj 10, Schiulaz 9, Ba-rini, Gobbo 5, Mingot 6, Klabjan 22, Salvi 6, Klanjšček 1. Trener: Salvi. ON: 15. Brežani nadaljujejo s serijo uspešnih nastopov. Tokrat so premagali šibko ekipo Golden Basket. Prvi polčas se ni odvijal po zaželjenih smernicah, bodisi zaradi ozke telovadnice bodisi zaradi grobe igre, ki sta jo moža v sivem dopustila nasprotnikom, tako da je bil izid ob polčasu tesno vodstvo za plave 31:29. Naši so tudi slabo zapirali prostor pod košem in dopuščali nasprotnikom preveč prodorov. V drugem polčasu so Bregovi igralci strnili obrambo, se prilagodili moški igri nasprotnikov in vodstvo polagoma večali. V tem delu igre je prišla predvsem do izraza trda in čvrsta obramba, v kateri je kraljeval Marko Salvi, ki je s Marko Salvi odličen svojimi skoki v obrambi pripomogel k razvoju hitrih protinapadov, ki so nasprotnika zmedli. V napadu pa je dal svoj običajni doprinos Borut Klabjan. Brežane čakata v naslednjem tednu dve ključni domači tekmi. Jutri (ob 20.45 v Dolini) bodo odigrali zaostalo tekmo z visokouvrščeno ekipo Momo Gio, v soboto pa pride v goste neugodni Virtus. (D.S.) DRŽAVNI KADETI / KONTOVEL LA NUOVA EDILE Kljub zelo spodbudni predstavi in 37 točkam Doglie spet tesen poraz V derbiju kola zmaga Vidma nad Polisigmo - Borovci so tokrat počivali Kontovel La nuova edile-Don Bosco 82:89 (40:47) Kontovel: Sibelja n.v., Paoletič 14, Šušteršič 12, Doglia 37, Hrovatin n.v., Kocjančič 11, Nabergoj, Semec, Žagar 2, Gregori 6, Umari n.v.. Trener: Vremec PON: Žagar (31) 3 TOČKE: Doglia, Kocjančič in Paoletič 1 Kontovelci so v nedeljo odigrali letošnjo najboljšo tekmo, zmaga pa jim je po zelo lepi tekmi ušla le za las. Tretjeuvrščenemu Don Boscu so se Vremčevi varovanci odlično upirali skozi celo tekmo, v prvem polčasu pa so celo tesno vodili in z igro na splošno povsem zadovoljili. Srečanje je bilo v glavnem uravnovešeno, košarkarji Don Bosca pa so si odločilno prednost 10 točk priigrali ravno v napeti končnici, ko so Kontovelcem pošle moči in so morali priznati premoč dobro organiziranih gostov, pri katerih sta bila najuspešnejša Ferluga in Scala, ki sta prispevala po 20 točk. Tokrat so naši pokazali jasen napredek v vseh elementih igre. V obrambi so predstavili prvine conske postavitve 3-2, medtem ko je bil v napadu Denis Doglia s 37 točkami izjemno razpoložen, playmaker Vasilij Kocjančič (11 točk) pa je zrelo vodil igro svojih. Za skorajšnji uspeh in odlično predstavo bi lahko končno pohvalili celotno ekipo, ki se je požrtvovalno borila do konca. Upati je, da počitek Paoletiču in soigralcem ne bo škodil (v prihodnjem kolu bodo namreč Kontovelci prosti) in da bomo večkrat priča tako dobrim predstavam Vremčevega moštva. VRSTNI RED: UBC Videm 32, Polisigma 28, Don Bosco in Galas-sini 26, Genertel 22, Bi-cinicco in Fiumicello 16, Bor Friulexport in Acli Ronke 14, Intermuggia in Libertas 12, Arniči del Basket PN 10, Codroipese 8, Poz-zuolo 4, Kontovel La nuova edile 2. Alen Šemec (levo) se je spet poškodoval DEŽELNI MLADINCI / OBRAČUN PRVEGA DELA PRVENSTVA NARAŠČAJNIKI IN DEČKI / DVA DERBIJA Bor ugodno presenetil, jadranovci razočarani David Stokelj zadovoljen s solidno Borovo uvrstitvijo, ekipi Jadrana pa po mnenju Christiana Slavca ni šlo najbolje Poletovci ugnali Domovce Pri dečkih derbi osvojil Bor Friulexport, Kontovelci KO Borovci in Polet Metra imajo po spodrsljaju SGTja odprte možnosti za osvojitev končnega 1. mesta Prejšnji teden se je zaključil prvi del prvenstva mladincev, o katerem sicer v torkovih športnih prilogah nismo poročali, kljub temu pa ste bili stalno obveščeni o uspehih in neuspehih košarkarjev Bora Friulexport in Jadrana Nuova Kreditna. Prvenstvo, ki se je pričelo novembra, je bilo v splošnem dokaj izenačeno, naša predstavnika pa sta nastopala s spremenljivo sreCo. Borovci, ki jih vodi trener Luka Furlan, so dosegli 7 zmag in 4 poraze, zasedajo pa mesto tik pod vrhom lestvice. Jadranovci pa, ki jih trenirata VValter Vatovec in Giorgio Zerial v odvisnosti potreb Članske ekipe, so bili le trikrat uspešni, medtem ko so na ostalih osmih tekmah vselej potegnili krajši konec. V povratnem delu prvenstva si naši peterki vsekakor obetata še boljše uspehe, to pa sta v bistvu potrdila kapetana obeh ekip, do katerih smo se obrnili za krajši obračun o prvem delu. David Stokelj (Bor) : »Naša ekipa je prvenstvo pričela nekoliko ne- gotovo, ko pa smo se med seboj uigrali, smo nanizali serijo 6 zaporednih zmag in se povzpeli višje na lestvici. Kljub majhnemu številu skupnih treningov smo v tem prvenstvu izpolnili pričakovanja, izkupiček pa lahko v povratnem delu še dodatno izboljšamo. Ekipo sestavlja šest igralcev letnika 1978 in štirje košarkarji letnika 1980, ki so lani igrali pri Jadranu, lahko pa rečem, da se vsi med seboj dobro razumemo in smo se na zadnjih nastopih pri igranju zabavali.« Christian Slavec (Jadran) : »V ekipo so letos pristopili nekateri košarkarji Brega, v glavnem pa smo treni- rali malo in slabo. Tehnična raven prvenstva je dokaj nizka, kljub temu pa smo bili v prvem delu neuspešni, tako da z dosedanjim potekom za svojo ekipo ne morem biti zadovoljen. Občutili smo odsotnost Jana Umka, ki zaradi študijskih obveznosti ni treniral, ko pa je v zadnjem kolu končno stopil na igrišče, smo nepričakovano zmagali. Mislim, da lahko v povratnem delu samo poboljšamo izkupiček točk, nestrpno pa pričakujem drugi derbi proti Boru, s katerim se hočemo oddolžiti za pekoč poraz iz prvega dela.« BOROVI STRELCI: Velinsky 279, Caser 160, Hrovatin 137, Stefančič 127, Brazzani 105, D. Stokelj 60, Milkovič 31, Vidali 26, N. Stokelj 23, Fonda 21, Mura 20, Smilovich 10, Bosari 2. JADRANOVI STRELCI: Slavec 329, Valente 214, Guštin 154, Seniz-za 106, Jakomin 28, Bogateč 27, Kocjančič 25, Umek 18, Baldi 16, Sancin 10, Korošec 2. Borov trener Luka Furlan je lahko zadovoljen s svojimi fanti. V prvenstvu so v enajstih tekmah dosegli sedem zmag NARAŠČAJNIKI Dom Kmečka Banka-Polet Metra 48:120 (31:57) POLET: Guštin 14, Grilanc 2, Ferluga 12, Švab 12, Matjaž Suhadolc 16, Piccini 20, Ferfolja 30, Vidali, Jerman 8, Pavat 4, Berdon 4. Trener: Vitez P.M.: 11:30 3 TOČKE: Ferfolja 1 Derbi med združeno ekipo Doma in UGG in Poletom je potekal povsem enosmerno, saj so bili gostje iz Trsta v vseh elementih igre premočni za mlado goriško posadko. Openci so rezultat spravili na varno že v teku prvega polčasa, ko so se domačini enakovredno upirali le po zaslugi Nejca Spacala. Pri Poletu sta bila v soboto v Gorici najuspešnejša Kristjan Ferfolja in Erik Piccini, ki sta bila tudi najboljša strelca ekipe. Kontovel - Santos A 58:85 (26:35) Kontovel: Starec 6, Cemjava 3, Zavadlal, Nabergoj 13, Rogelja 14, Emili, Matiacic 22, Bukovec, Schillani, Daneu. Trener: Meden 3 TOČKE: Rogelja 1 Kontovel je doživel poraz, ki bi bil lahko manj gladek, ko bi naše moštvo nastopilo v popolni postavi. Žal pa je manjkalo kar nekaj igralcev, drugi pa so se v dneh pred tekmo otepali z mrzlico, tako da niso bili optimalno pripravljeni. Fizično močnejši Santos je vodil celo tekmo, Kontovel mu je bil v prvem polčasu še kar enakovreden, v nadaljevanju pa je popustil. Za dober nastop je treha pohvaliti Andreja Matiacica, ki je bil najboljši strelec, ujel pa je tudi veliko število žog pod obema košema. Borbeno je igral tudi Erik Starec. VRSTNI RED: SGT in DLF 14, Bor Friu-lexport*, Polet Metra in Italmonfalcone 12, Santos A in B 8, Kontovel 6, Pallacanestro Gorizia* 4, Servolana 2, Dom Kmečka Banka 0. (*tekmo Pallacanestro Gorizia-Bor Friulexport bodo odigrali jutri, 4.februarja ob 17.uri v Gradišči) DEČKI Bor Friulexport-Breg 126:16 (60:8) Bor: Posar 22, Floridan 31, Kemperle 13, Jankovič 2, Požar 14, Dolhar 32, Rebula 4, BulatoviC 8. Trener: Jogan 3 TOČKE: Floridan in Posar 1 Breg: Mahne-Kalin, Scroccaro 2, Sancin, Bandi, Mikol, Coletta, Damin, Mauri 2, Ze-riali 12. Trener: Jakomin Slovenski derbi v prvenstvu dečkov je pričakovano in tudi zasluženo pripadel borovcem, ki so povsem nadigrali mlado Bregove postavo. Joganovi varovanci so bili na vseh pdroCjih premočan tekmec, možnost za igranje pa so na derbiju imeli prav vsi igralci pri obeh ekipah. Pri Boru se je izkazal Rajko Dolhar z 32 točkami, za Brežane, pri katerih je manjkal najboljši posameznik Cor-batto, pa se je pod košema hrabro boril visoki Sandi Zeriali. (nš) SGT B - Kontovel 131:60 (71:22) Kontovel; Starec 14, Nabergoj 1, Zavadlal 5, Budin 5, Trampuš 6, Matiacic 5, Bukavec 2, Schillani 9, Daneu 13. Trener: Zavadlal 3T: Starec 2 V soboto so Kontovelovi dečki igrali proti močni ekipi SGT B in utrpeh najvišji poraz doslej. Vzrok za tako visok poraz ne moremo iskati v nepopolni postavi Kontovelcev, ampak moramo žal ponovno priznati nedoraslost naše ekipe. Poraz je tembolj pekoč, ker je druga ekipa SGT sestavljena izključno iz igralcev letnika 85, torej leto mlajša ekipa od Kontovelove, ki predvajajo zelo dinamično in učinkovito košarko osnovano na hitrih protinapadih in zelo agresivni individualni obrambi. Mimogrede naj omenimo, da je ta ekipa leta 1996 osvojila naslov absolutnega prvaka na velikem mednarodnem turnirju v minibasketu, ki se odvija vsako leto v italijanski vasici Fossombrone v Markah. No, proti takemu nasprotniku ni Kontovelu nikakor uspelo najti pravega orožja, s katerim bi se mu lahko postavili po robu. V obrambi je bilo storjenih vse preveč napak. V pozabo je šlo zapiranje prostora, pri obrambi mož-moža so bili naši v stalni zamudi in v napadu je bil Jurij Daneu vse preveč osamljen. Skratka, Kontovelove ekipe ni bilo na igrišču. V drugem polčasu se slika ni bistveno spremenila, le da naši fantje so se le malce predramih. V obrambi so zaigrali ogresiv-neje in v napadu bolj odločno. V tem delu tekme sta bolje zaigrala Erik Starec in Gregor Zavadlal. Slednji je imel nalogo graditelja igre, ki jo je tudi zadovoljivo izpolnil. Sicer pa je bilo tekme že zdavnaj konec in obe ekipi sta igrah bolj sproščeno tako v obrambi kot v napadu. Trener Zavadlal je tako lahko razvrstil vse razpoložljive igralce na igrišču. Kot značilnosti in svetlo točko te tekme naj še povemo, da so se tokrat vsi vpisali v listo strelcev. (Ražem) VRSTNI RED: SGT A 14, SGT B 12, Bor Friulexport* 10, Don Bosco* in Genertel 8, Kontovel in Intermuggia 6, Barcolana 4, Breg in Dardi 0. (*tekma manj) Na sliki: Borov »deček« Iztok Floridan (31 točk),, posnetek je z derbija s Kontove-lom (desno Erik Starec jjpPAGANDA / PROTI DARDIJU Kontovel do točk z odlično igro v drugi četrtini Kontovel - Dardi (29:18) KONTOVEL: Hro Nabergoj 2, Briše '-olja io, Guštin 3, r Pus 19, Rogelja 12, 'm. Jazbec, Frand 1:1 u ton, Cattaruzza. PON: Nabergoj Kontovel je razme brez težav prišel do P6- Ekipa Dardi se ignšču predstavila s: ’ ‘suu re eden, ki dosegela kar 31 toč ]e kmalu nabral tri t napake in je bil mani učinkovit v ob Kontovel je tekmo sicer zaCel zelo slabo, saj je po prvi četrtini zaostajal za devet točk. Zelo dobro pa so naši fantje zaigrali v nadaljevanju. V drugi četrtini so si z delnim izidom 22:2 dejansko zagotovili konCno zmago. Velja omeniti, da je Kontovel nastopil okrnjen. Pohvalo si zato zalsužu Primož Rogelja, ki je kljub poškodbi stisnil zobe in zaigral zelo požrtvovalno, Gregorju Colji pa se je končno »odprlo« tudi v napadu. NOVA VOLVO S40 IN V402.0T PRIDITE NA POSKUSNO VOŽNJO. PRIČAKUJE VAS VAŠ ZASTOPNIK VOLVO Z NOVIMA S40INV40 2.0T TER CELOTNO SERIJO S40 CV CENA V40 CV CENA 1.6 105 37.916 1.6 105 41.244 1.8 115 42.151 1.8 115 45.277 2.0 140 44.269 2.0 140 47.345 2.0T 160 46.270 2.0T 160 49.396 T4 200 50.420 14 200 53.899 1.9 TD Advantagc 90 41.143 1.9 TD Advantage 90 44.269 1.9 TD Prcstige 90 45.176 1.9 TD Prcstige 90 48.303 SVEVIAFIN, FINANČNA DRUŽBA ZA AVTOMOBIL VOLVO Love Cars VOLVO Kakovost In varnost TRST, Strada della Rosandra 50 (Industrijska cona), TEL. 040/281365-830308 Torek, 3. februarja 1998 DOMAČI ŠPORT r NAMIZNI TENIS / PO PRVEM POVRATNEM KOLU V ŽENSKI Al LIG! Kras Generali »trikrat« premagal Muravero Kraševke so se izkazale tekmovalno in tudi s športnostjo Pritožba na zvezo - Zgoničanke trdno na drugem mestu Sportno-kulturni center v Zgoniku se je v soboto zvečer spremenil v pravi babilonski stolp, konglomerat različnih predstavnikov narodov, narodnosti in celo ras. Na programu ni bilo nobeno mednarodno srečanje, pač pa so se tam odvijale tekme štirih državnih namiznoteniških lig. Športni krožek Kras je gostoljubno sprejel športnike, ki so prihajali iz krajev iz bocenske pokrajine pa vse do Sardinije. V ekipah so bili zastopani Slovenci, Kitajci, Madžari, Rusi in predstavniki nemške manjšine z Južne Tirolske. Ce k tej pisani narodnostno mešani družbi dodamo še zveste domače navijače, italijanske sodnike in dokaj številno publiko kitajskih rojakov Kraševega trenerja in tujke, je slika popolna. Živžavan preseljevanje iz vehke v malo dvorano telovadnice, kjer sta igrali B in C-l liga, pa spet nazaj v veliko, kjer je bil prostor s štirimi mizami rezerviran za prvo postavo Krasa Generali in Krasa Corium v A-2. Tri tekme so se začele po urniku, točno ob 18. uri, zataknilo pa se je v najvišji ligi - manjkala je ena od treh Muraverinih igralk. Sporočeno je bilo, da je zamudila letalo. Krasove prvoligašice so poldrugo uro kasneje vseeno (pogojno) odigrale napovedano tekmo z gostjami iz Sardinije, po tekmi pa naslovile na federacijo pritožbo zaradi kršitve urnika. Kras Generali je Muravero potolkel dvakrat (na papirju in de faeto za zeleno mizo) in tretjič ter nenazadnje v športnem obnašanju. Ob gostovanju naših deklet na Sardiniji je bilo obnašanje Muraverine-ga vodstva vse prej kot športno. Niso jih hoteli pripeljati z letališča v Cagliariju v 70 km oddaljeno Muravero na kraj prvenstvenega dvoboja. Po več poskusih so le dobile prevoz, a proti plačilu (!). Nazaj pa jih je zapeljal sodnik, ki je moral skreniti s svoje poti. Dej- stva, da je ena igralka prišla na tekmo v Zgonik iz Rima, druga iz Neaplja in tretja iz Sardinije, ni treba komentirati. Izbira, postava in organizacija je pač v pristojnosti vsakega kluba. V pristojnosti komisije namiznoteniške zveze pa je, da bo odločila, ali se sobotna tekma registrira z izidom 5:4 za Kras ali pa bo Muraveri izgubila tekmo s 5:0 brez borbe. Kakorkoli že nov par prvenstvenih točk, dosežen v poštenem športnem duhu, Krasu Generali zagotavlja še naprej mesto tik pod vrhom v najvišji ženski namiznoteniški ligi. Ostali izidi: Castellana Mantova - Terni 5:0; Regaldi No vara -Che Lin Messina 0:5; Lal Cocca-glio - Poste Torino 5:3. Vrstni red po prvem povratnem krogu: Castellana 16, Kras Generali 14, Lal Coccaglio 10, Che Lin 12, Muravera Cagliari 6, Dopolavoro Poste Torino, Rega^li Novara in Terni 2. (J.J.) - NA ZONCOLANU -n NAMIZNI TENIS / ŽENSKA A2 LIGA Dijakinje šole Ivan Trinko slavile Bocenski Tramin na pokrajinskih tekmah v slalomu Dijakinje Nižje srednje šole Ivan Trinko so zmagale na pokrajinskih tekmah v slalomu, 28. januarja na Zoncolanu. Prvo in drugo mesto sta v svoji kategoriji zasedli Eva Del Fabbro (40, 98) in Jana Plesničar (41, 96), Elisabeth Miklus, prav tako dijakinja šole Ivan Trinko, se je uvrstila na 5. mesto, Alenka Adamič pa je bila 23. od skupno 33 uvrščenih. Tekmovale so predstavnice enajstih nižjih srednjih šol z Goriškega. V isti kategoriji (dijaki nižjih srednjih šol) so tekmovali tudi fantje, vendar pa so se predstavniki šole Ivan Trinko uvrstili proti sredini lestvice. Med predstavniki višjih srednjih šol se je Francesca Jakin (zavod Ivan Cankar) uvrstila na 8. mesto med 37 tekmovalkami. Miklus De-vid je bil 13. med 39 tekmovalci. Za njim so se uvrstili še nekateri drugi tekmovalci. V smučarskem teku je Jan Prinčič (licej Primož Trubar) dosegeKi. mesto. 10. februarja bodo na Piancaval-lu tekme na deželnem nivoju. Povedati velja, da so Del Fabbro-va, Plesničarjeva, Miklusova in Prinčič vsi člani Slovenskega planinskega društva v Gorici. spet premočan Kras Corium - Tramin 1:5 Bresciani - K. Calliari 0:2 (16:21, 8:21), Martina Milič -Pichler 2:0 (21:16, 21:16), Nina Milič - Szabo 0:2 (19:21, 12:21), Martina Milič - Calliari 1:2 (12:21, 22:20, 17:21), Bresciani - Szabo 0:2 (15:21, 14:21), Nina Milič - Pichler 0:2 (18:21, 20:22). Krasovim novinkam v A2 ligi ni uspel popravni izpit proti bocenskemu Traminu. Izid (1:5) je bil enak kot v gosteh na začetku prvesntva. Tokrat je bila edina strelka Martina Milič v srečanju s Simone Pichler. Navkljub porazu pa Krasova dekleta niso razočarala. Po besedah Sonje Milič so bile vse tekme »igrane«. Mlade igralke so se nekoliko otresle začetne treme, vendar so bile gostje le prevelik zalogaj za Krasovke. Pri Traminu igra namreč Madžarka Anita Szabo, Karin Calliari pa nosi štev. 20 na državnih lestvicah. Edina bolj dosegljiva za naša neizkušena dekleta je njihova tretja igralka Simone Pichler proti kateri sta Daša Bresciani v prvem krogu in Martina Milič na sobotni tekmi osvojili točko, le Nini Milič se je zmaga proti njej za las izmuznila bodisi v gosteh kot doma. Martina Milič se je z dobro igro izkazala še v tekmi s Calliarijevo, kateri je iztrgala set. Martina je po novih lestvicah z 51. mesta poskočila na 38., Daša Bresciani pa s 45. na 29. mesto. Obstanek ekipe v ligi pa je precej vprašljiv, saj se je vseh 7 konkurenčnih ekip ojačilo s tujimi igralkami. Kras Corium je v prvem delu zmagal le tekmo proti Recoaru. Ostali izidi prvega povratnega kroga: Pink Cervino AO - A4 Verzuolo 5:1, Manta Ver-zuolo - Angerra 2:5, Recoaro Agostini BZ - Quattro Mori Cagliari 3:5. Vrstni red: Quattro Mori Cagliari 16, Pink Cervino Val d‘Aosta 14, Tramin Bočen 10, A4 Verzuolo in Angerra 8, Manta Verzuolo 6, Recoaro Agostini Bočen in Kras Gori n m 2. (J. J.) 4 £ IDEJA ie dobra. CENA' (Spoznaj vse P . a . Tel. 82.07.66 \J1. Baiatnonti, partirvsee za &iente NAMIZNI TENIS / ZENSKA B LIGA Castellana prišla v Zgonik s tujko Rusinja je bila odločilna - V C1 ligi je Kras po hudem boju le strl odpor Sarmeole Zenska B-liga Kras Activa - Castellana 1:4 Rustja- Araldi 1:2 (19:21, 21:14, 9:21), Kralj - Anossova 0:2 (9:21, 14:21), Rustja/Stu-belj - Anossova/Araldi 0:2 (17:21,15:21), Stubelj - Anossova 0:2 (13:21,16:21), Kralj -Araldi 2:1 (18:21,21:9, 21:17) V povratni tekmi Castellana ni hotela tvegati poraza, zato je v Zgoniku nastopila z Rusinjo Natalio Anossovo, njen mož - izkušen igralec -pa je pomagal s trenerske klopi z nasveti. Očitno so se gostje bale gostovanja v Zgoniku. BoljSa pripravljenost Aral-dijeve in manjša zbranost Irene Rustja je prinesla začetno prednost gostjam, ki so jo zatem povečale Se z nastopi Rusinje in z igro dvojic, v zadnjem dvoboju pa je točko za Kras Corium dosegla Jasmin Kralj, ki je na lestvicah napredovala za 20 mest (st. 102), Irena za 6 (št. 101), Kristina Stubelj pa kar za 27 mest (št. 106). Kras Activa je s tremi prvenstvenimi zmagami na 5. mestu. Po sobotnem porazu bo zato potrebna večja previdnost. Ostali izidi prvega povratnega kroga: San Marco Verona - La Fenice Spoleto 0:5, G. Masi Bologna - Adriatica Li-bertas 1:4, Alto Sabino - Juve-nes RSM 2:3. Vrstni red: Alto Sabino Brescia in Juvenes RSM 14; Adriatica Libertas, Ascoli Pičeno 10; Castellana Mantova, La Fenice Spoleto 8; Kras Activa 6; G. Masi Bologna 2; S. Marco Verona 0. Ženska Cl liga Kras - Sarmeola Padova 3:2 B. Simoneta - Tieuli 2:0 (21:8, 21:14), Blasone - Gior-gioni 0:2 (20:22, 13:21), Tretjak/Zavadlal - Hahn/Gior-gkmi 2:1 (21:19,13:21,21:15), B. Simoneta - Giorgioni 2:0 (21:7, 21:8), Blasone - Hahn 0:2 (13:21,13:21). Tudi Padova, katero so krasovke premagale že v prvem delu v gosteh (4:1) se je ustrašila nadebudnih kra-sovk. Zato je prišla v Zgonik s popolnoma drugačno postavo, s katero se je hotela rešiti neugodnega zadnjega mesta. Mlade krasovke pa so jim skupaj s pomočjo nekdanje prvoligašice Biserke Simone-te (na sliki) nastavile mino. V posamičnih dvobojih je igrala tudi Nadja Blasone, ki prihaja na trening iz Vidma. Krasova Obvestila SZ BOR obvešča,da se bo februarja začel tečaj namiznega tenisa. Za informacije pokličite na tel. št. 566466 (ob uri kosila). dvojica v sestavi Martina Tretjak in Martina Zavadlal je dosegla svojo drugo prvenstveno zmago, Biserka dve točki in pomembne prvenstvene točke so ostale doma. Šesto mesto po jesenskem delu je bilo za krasovke precej na prepihu, saj iz prvenstva izpadeta 7. in 8. ekipa, s tretjo zmago pa so si zagotovile mirnejše napredovanje. Pekoč poraz Raičevega Kemiplasa Ostali izidi prvega povratnega kroga: Libertas Latisana - Castellana Mantova 1:4, Az-zurra Gorica - Chiadino TS 4:1, CUS Udine - Primavera Buttapietra 3:2. Vrstni red: CUS Udine 16, Azzurra Gorica 12, Primavera Buttapietra Verona 10, Chiadino TS 8, Castellana Mantova in Kras 6, Libertas Latisana 2, Sarmeola Padova 0. (J. J.) Koprčanke so v soboto doživele pekoč poraz. Gladko so izgubile proti Ljutomeru s 3:0 (15:7, 15:9, 15:9), tako da je uvrstitev v finale za državni naslov že močno vprašljiva. Trenutno ima Kemimplas 4 točke in si deli četrto mesto z Ljutomerom in Krimom, od prve stopničke pa je oddaljen celih 6 točk. Tekma je bila enosmerna. Kalčeve varovanke so tokrat s prikazano igro razočarale. Trener Marko Kalc je o sobotni tekmi povedal naslednje: »Odigrah smo res slabo tekmo. Na igrišče smo stopih nekoncentrirani in rezultat je bila zelo slaba igra. Poleg tega pa so igralke pokazale premalo borbeno-sh. Ljutomer je igral dobro in je zasluženo zmagal. Ta poraz je lahko za nas v boju za državni naslov usoden. Zaenkrat pa nas matematika še ne obsoja in imamo še vedno možnosti, da pridemo v finale in ubranimo državni naslov. Sedaj bo treba stisniti zobe in trdo delati, saj si ne smemo dovoliti več nobenega poraza.« Černičev Jeans Hatu izgubil Po štirih zaporednih zmagah v Al ligi je tokrat Sesterka iz Bologne potegnila krajši konec v derbiju s Conadom, ki je slavil s 3:1 (15:7,15:12,12:15,15:3). Bologna je tekmo začela bolj slabo. Šepala sta predvsem sprejem in blok. V drugem setu gostje niso znali izkoristiti vodstva 10:8. Tretji niz je bil vse do rezultata 11:11 izenačen, Karabec pa ga je zaključil v korist bolonjskega moštva. V zadnjem setu pa je Hatu povsem odpovedal. Matej Cemic tokrat ni začel v prvi postavi, vseeno pa je dosegel 5 točk inlO menjav. Fučka osvojil italijanski pokal, Lokar izgubil, Arena pa ni igral V nedeljo je itafijanska košarkarska Al figa počivala, saj je bil na programu »final-four« italijanskega pokala. V finalu sta se pomerila Teamsystem iz Bologne, pri kateremu igra tudi Slovenec Gregor Fučka in Benetton iz Tre viša. Končni izid tekme je bil 73:55 za bolonjsko moštvo, ki je tako prvič osvojilo italijanski pokal. Gregor je v tej tekmi dosegel 6 točk, pod košema pa je pobral vsega skupaj štiri žoge. V A2 ligi je Lokarjev Cirio potegnil krajši konec. Proti zadnjeuvrščenemu Juve ju iz Caserte je izgubil z 69:52. Marko Lokar je v tej tekmi dosegel 10 točk in bil drugi najboljši strelec svojega moštva. Cirio se s 16 točkami trenutno nahaja na sredini lestvice. V prihodnjem kolu bo moštvo iz Avellina igralo proti četrtouvrščenemu Casettiju iz hnole. V B2 figi pa je Gesteco iz Čedada, pri katerem igra tudi Christian Arena, izgubil proti neposrednemu tekmecu v boju za obstanek Colegnu. Izid tekme je bil 84:65, Arena pa tokrat ni stopil na igrišče. SPDT prireja v nedeljah, 8. in 15. februarja smučarske tečaje. Vse informacije nudi urad ZSŠDI v uradnih urah. Tel. 635627, SK BRDINA organizira februarja brezplačne, nedeljske tečaje smučanja za otroke do 14. leta starosti. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseška ulica 131 na Opčinah | vsak ponedeljek, od 19. I do 21. ure. Informacije na tel. St. 212859. Vesna Jagodic o prvenstvu »Kraševih« rokometašic Končal se je prvi del ženske rokometne B fige. Rokometašice Krasa, ki letos skupaj s rokometašicami Principeja branijo barve Teama Trieste imajo trenutno 6 točk in .zasedajo 5. mesto na lestvici. O tem prvem delu prvenstva je rokometašica Vesna Jagodic povedala sledeče: »Uradno se je prvi del že zaključil, toda nam manjka Se ena tekma, saj smo v zadnjem kolu odigrali že prvo povratno tekmo. Vseeno pa mislim, da se naš položaj na lestvici ne bo spremenil-V prvem delu smo zmagali 4 tekme, izgubili pa smo jih kai 5. Kar se pa tiče ekipe, je vzdušje dobro, saj smo se z ostalimi igralkami lepo ujele. Trenutno smo brez trenerja, ker je bil dosedanji neresen in je na treninge prihajal le občasno, zato smo se tudi odločile, da bomo same trenirale.« DOMAČI ŠPORT Torek, 3. februarja 1998 ALPSKO SMUČANJE / SUPERVELESLALOM Maierju laatek počitek prav gotovo ni škodil Avstrijec dobil še četrti superveleslalom v sezoni in si praktično že zagotovil kristalni globus - Avstrijci premočni GARMSCH PARTENKIRCHEN - Najboljšemu smučarju letošnje sezone Avstrijcu Hermannu Maierju krajši počitek, zaradi katerega je izpustil tekme v Kitzbueh-lu, ni. pustil posledic. Petindvajsetletni smučar iz Flachaua je namreč do nog potolkel tekmece tudi na četrtem letošnjem superveleslalomu v Garmisch Partenkirchnu, ki je bil hkrati tudi zadnja tekma pred olimpijado v Naganu. Maier tako'v superveleslalomu ostaja nepremagljiv, prav tako pa je že povsem blizu svojemu cilju, da kot prvi Avstrijec po letu 1970 osvoji kristalni globus skupnega zmagovalca svetovnega pokala. Drugo mesto je tokrat z zaostankom 91 stotink sekunde zasedel Maierjev rojak Hans Knauss, s tretjim mestom pa je popolno avstrijsko zmagoslavje preprečil Norvežan Lasse Kjus. Nastopili so tudi trije slovenski smučarji, ki pa so bili tik pred odhodom na Japonsko sila povprečni, saj so bili daleč od novih točk. Peter Pen je zasedel 44. mesto (+3, 01), Bernhard Knauss je bil 51. (+3, 80), Jernej Koblar pa je odstopil. Maier je še enkrat dokazal svojo moč in odlično tehniko. Na vseh delih proge je bil najhitrejši, zaustavila pa ga ni niti velika napaka, zaradi katere je komaj ujel vratca in se rešil izpada. »Zapeljal sem v cel sneg in malo je manjkalo, da nisem zgrešil vratca. Na cilju nisem imel najboljšega občutka, saj znam smučati dosti bolje. A izkazalo se je, da sem bil dovolj hiter,« je dejal Maier, ki je na prizorišču, kjer je lani prvič stal na najvišji stopnički, dosegel svojo deseto in 22. avstrijsko zmago v sezoni. Avstrijci so bili tudi tokrat daleč najuspešnejši. Kako močna je avstrijska reprezentanca, kaže tudi dejstvo, da si olimpijski prvak iz leta 1992 Patrick Ortlieb ni uspel zagotoviti mesta v ekipi za Naga-nou. »Dobro je, da lahko na olimpijadi nastopajo le štirje smučarji iz vsake države, saj je takoj šest rivalov manj. Ostali lahko le upamo, da Avstrijci ne bodo našli optimalne postave, saj vsak ne more biti ves čas v enaki formi,« je možnosti Neavstrijcev opisal francoski specialist za hitre discipline Jean-Luc Cretier. Izidi: 1. Hermann Maier (Avt) 1:19, 79 (93, 395 km/h); 2. Hans Knauss (Avt) 1:20, 70; 3. Lasse Kjus (Nor) 1:20, 88; 4. Josef S trobi (Avt) 1:20, 94; 5. Andreas Schiffe-rer (Avt) 1:21, 09; 6. Luca Cattaneo (Ita) 1:21, 15; 7. Daron Rahlves (ZDA) 1:21, 22; 8. Kristian Ghedi-na (Ita) 1:21, 40; 9. Kjetil-Andre Aamodt (Nor) 1:21, 51; 10. VVemer Perathoner (Ita) 1:21, 54 itd. Svetovni pokal, skupno: 1. Maier 1.565; 2. Schifferer 998; 3. Stephan Eberharter (Avt) 861; 4. Aamodt 715; 5. Knauss 656 itd. Superveleslalom (4): 1. Maier 400; 2. Eberharter 220; 3. Schifferer 165; 4. Knauss 156; 5. Cattaneo 148 itd. TENIS / ODPRTO PRVENSTVO AVSTRALIJE Z zmago Korda zdaj dmgi na ATP 30-letni Čeh v Melbourneu dosegel svojo prvo zmago za grand slam - Zaslužen uspeh MELBOURNE - Ceh Petr Korda (na sliki AP) je presenetljivi a zasluženi zmagovalec odprtega teniškega prvenstva Avstralije, prvega od štirih grand slam turnirjev. V finalu je 30-letni Ceh po 85 minutah igre premagal 22-letnega Čilenca Marcela Riosa s 6:2, 6:2 in 6:2. Za Kordo je to prva zmaga na enem od največjih turnirjev. Doslej je bil njegov naj večji, uspeh finale pariškega turnirja, kjer ga je leta 1992 premagal Američan Jim Courier. Za zmago je Ceh dobil ček v vrednosti 412.000 dolarjev, napredoval pa bo tudi na lestvici ATP, kjer se bo pomaknil na drugo mesto. To bo tudi njegova najvišja uvrstitev v karieri. _______ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE 2006 / O TEM SKLEPA MOK_ Odločitev o organizato/ju tokrat v enem samem krogu? NAGANO 19 9 8 QQO ■' V/VV NAGANO - Izbor prireditelja zimskih olimpijskih iger 2006, za katere se potegujejo tudi Koroška, Slovenija in Furla-nija-Julijska krajina, bo Potekal enokrožno. To je na začetku zasedanja generalne skupščine MOK (v noči na torek po sred-nejevropskem času) pred- lagal njegov izvršni odbor. MOK je na zasedanju 1994 v Lillehammerju sklenil, da bo izbor prireditelja za OI dvokrožen, če bo za igre kandidiralo več kot pet držav, vendar naj enokrožen izbor za ZOI 2006 ne bi bil v nasprotju s sprejetim sklepom.. Kandidatov za ZOI 2006 je šest: Helsinki (Finska), Poprad Tatry (Slovaška), Turin (Italija), Sion (Švica), Zakopane (Poljska) in Celovec (nosi-telj kandidature treh dežel). Vse kraje bo najprej ocenila komisija MOK, šele nato pa se bodo o kandidatih lahko pozanimali tudi posamezni člani MOK. Pri izvolitvi Salt Lake Cityja (ZOI 2002) in Aten (OI 2004) je bil izbor dvokrožen. Komisija MOK je od vseh kandidatov v obeh primerih izbrala četverico, ki je prišla v drugi krog izbora. IO MOK pa je na zasedanju v Naganu razpravljal tudi o poletnih zimskih olimpijskih igrah in sklenil, da bodo v Syd-neyju prvič podelili olimpijske medalje tudi v modernem peteroboju v ženski kategoriji, v programu pa ostaja tudi jadralski razred zvezda (Star). Posebej presenetljiva je odločitev v primeru modernega peteroboja, saj je MOK že v Atlanti razpravljal,. da bi ukinil tudi moško tekmovanje v okvira olimpijskega programa. Člani MOK pa so strnili tudi prve vtise o le- tošnjem prireditelju XVIII. ZOI Naganu in prireditelje močno pohvalili. Po mnenju članov MOK so igre bolje pripravljene, kot so pričakovali, tako da edini za zdaj znani težavi ostajata promet in morebitni zapleti z vremenom. Snežne razmere v Naganu so dobre in prireditelji se ne bojijo toliko otoplitve - na progi za smuk so v nedeljo namerili 215 cm snega - kot morebitnih neurij in novega sneženja. PRED SOBOTNO OTVORITVIJO / NAGANO JE PRIPRAVLJEN Težko bo izboljšati Lillehammer Toda Samaranch bo najbrž vseeno govoril o najboljših igrah doslej NAGANO - Predsednik Med-narodnega olimpijskega komiteja (MOK) Juan Antonio Samaranch je ob koncu letnih olimpijskih iger v Atlanti povedal, da so bile to dosedaj najboljše igre. Enako naj bi prvi mož idOK izjavil tudi po koncu letošnjih iger v Naganu (7.-22. februarja). Njegovega mnenja pa niso vsi. Član MOK Švicar Marc Hodler pa je že pred začetkom iger dejal, da gre samo še za vprašanje, ali bo Nagano uspel organizirati druge najboljše zimske olimpijske igre po Lilleham-merju leta 1994. Večina predstavnikov MOK Pa si je enotna: »Igre ne bodo enostavne.« V spominu imamo vedno izjemne igre v Lil-tehammerju, kjer je šlo organizatorjem na roko tudi vreme. Prav slednje pa je na Japonskem zelo niuhasto. Najvišji športni fufrnk-cionarji zato le upajo, da bodo organizatorji dovolj prožni in se bodo v primeru slabega vremena znali prilagajati novim razmeram. V nevarnosti so namreč hitre discipline v alpskem smučanju in smučarskih skokih, za katere so vremenske napovedi vse prej kot obetavne. Olimpijske igre bo uradno odprl Japonski cesar Akihito. Na športnih področjih, z izjemo v nekaterih športov, pa v ospredju ne bodo Japonci. Največ od iger pričakujejo Rusi, Norvežani, pa tudi Nemci, Avstrijci in morda še kdo, ki se bodo potegovali za 68 kompletov medalj. In prav športniki bodo tisti, ki bodo dali pravo oceno o igrah. Olimpijske igre so seveda tudi velik posel. Organizatorji pričakujejo, da bodo samo s televizijskimi prenosi obrnili 513 milijonov dolarjev. V Sapporu leta 1972 je denimo nastopilo 1006 športnikov iz 35 držav, igre pa si je ogledalo 648.000 gledalcev. Letos bodo v Naganu številke seveda povsem drugačne. Akreditiranih je okrog 77.000 oseb, v prodajo bodo dali 1, 28 milijona vstopnic. Gle-dalnost na malih ekranih pa bo še precej višja. Letošnje igre pa bodo zgodovinske še po eni stvari. Prvič bodo lahko na hokejskem turnirju nastopili vsi najboljši hokejisti iz najmočnejše lige na svetu NHL, ki bo zaradi olimpijskih iger doživela prvi premor v tem tekmovanju. Kanada in ZDA bosta tako prvič po vzoru košarkarjev lahko sestavili svoj" Dream team", okrepljene pa bodo tudi številne evropske ekipe: Švedska, Rusija, Finska, Češka, Slovaška. Odprle pa se bodo tudi nekatere nove dimenzije. Premiera ženskega hokejskega turnirja bo nedvomno v senci moških, pa tudi curling je precej neznan šport, a je za obe disciplini to nov začetek in priložnost za nove športne junake. Japonci bodo kljub izjemnim igram v Lillehammerju vendarle skušali »osvojiti« 1. mesto med prireditelji. V regijo okrog Nagana in prizorišč so prav za igre investirali 20 tisoč milijard lir, ki so namenjene predvsem izboljšavi infrastrukture. Na sliki AP: predsednik MOK Samaranch (levo) je včeraj v Naganu izročil najvišje olimpijsko priznanje za športno znanost za dosežke v športni mediciniprofesorju na Univerzi iz Pittsburgha Saviu Ly VVooju. NOVICE 109 »azzurrov« v Naganu RIM - Z izborom 12 alpskih smučarjev za Nagano je olimpijska reprezentanca Italije kompletna. Odprava bo štela 109 športnikov in športnic, od katerih bo 12 alpskih smučarjev, 10 smučark, 7 tekačev, 6 tekačic, 1 skakalec, 1 nordijski kombinatorec, 5 biatloncev in 1 biatlonka, 12 tekmovalcev v bobu, 10 sankačev in sankačic, 9 smučarjev in smučark z desko, 2 akrobatska smučarja, 4 hitrostni drsalci, 10 drsalcev za short track, 6 mnetnostnih drsalcev in drsalk ter 23 hokejistov. Ferrari zmagal na dirki 24 ur Daytone DAVTONE BEACH (STA/AP) - Zmagovalci letošnje dirke 24 ur Daytone so Italijana Moretti in Baldi, Belgijec Theys ter Nizozemec Luyerdink, ki so vozili ferrari 333 SP. To je bila prva zmaga ekipe Ferrarija na tej prestižni ameriški vzdržljivostni dirki po letu 1972. Tedaj sta slavila Američan Mario Andretti in Belgijec Jacky Ickx, dirka pa je bila skrajšana na Set ur. Zmagovalci so letošnje tekmovanje, na katerem je bilo 74 vozil, začeli v prvi vrsti na zunanji strani in so bili nato do konca dirke vedno med prvo deseterico. Gianpiero Moretti je bil v vozilu, ko se je dirka končala, njegovi kolegi v moštvu pa so ga na ramah odnesti na najvišjo stopničko za zmagovalce. »Štirinajst let sem skušal doseči zmago. Mnogokrat sem mislil že obupati, vendar mi je sedaj končno uspelo in sedaj lahko mimo končam kariero,« je Moretti napovedal konec športne poti. Kljub številnim nesrečam je bilo na koncu štiriindvajseturnega nastopa v konkurenci še 33 vozil. V bolnišnico so na srečo odpeljati le Belgijca Eriča Van de Poeleja, ki je s ferrarijem zadel v zaščito iz gum in se prevrnil. Po krajšem opazovanju so ga odpustiti. Izidi: 1. Moretti (Ita) - Theys (Bel) - Luyerdink (Niz) - Baldi (Ita), Ferrari 333 SP, 4.073, 5 kilometrov; 2. McNish (Niz) -Sultivan (ZDA) - D. Mueller (Nem) -Alzen (Nem) - J.Mueller (Nem) Porsche 911 GTl, + 8 krogov; 3. Bouchut (Fra) - Goueslard (Fra) - Rosenblad (VBr) - Ahrle (Nem) Porsche 911 GTl, 36 krogov itd. Ivaniševič tokrat začel z zmago SPLIT - Hrvaški tenisač Goran Ivaniševič je na turnirju ATP oz. Croatian Indoor - nagradni sklad 400.000 ameriških dolarjev - v Splitu začel z zmago. S 7:6 (8:6) in 6:4 je premagal Nemca Davida Pri-nosila in je tako korak bliže k ubranitvi lanskoletnega naslova. V prvem krogu je slavil še četrti nosilec Ukrajinec Andrej Medvedev, ki je s 6:7 (7:5), 7:6 (11:9), 6:3 premagal Spanca Alexa Calatrava. Trupej slovenski dvoranski teniški prvak VELENJE - Zmagovalec slovenskega dvoranskega državnega teniškega prvenstva v Velenju je Blaž Trupej. V finalnem dvoboju je s 7:6 (9:7) in 6:3 premagal Novomeščana Gregorja Krašiča. V ženski konkurenci je ob odsotnosti mnogih favoritinj zmagala Mariborčanka Nives Culum. S 7:6 (16:14) in 6:3 je premagala Sivo Grašič. 20 Torek, 3. februarja 1998 ŠPORT PO SVETU KOŠARKA / V PRVENSTVU NBA NOGOMET / NA ITALIJANSKIH STADIONIH Chicago visoko izgubil z Lakersi Najbolj zaslužen za zmago Lakersov je bil Rick Fox (25 točk) - Tudi 0'Neal izvrsten Nasilje na tribunah še vedno nekaj običajnega Spopadi v Veroni in Trevisu, kjer je zaradi infarkta umrl navijač - Ferrara jutri operiran - Lazio: 100 milijard za Salasa NEW YORK - Branilci naslova v ameriški košarkarski ligi NBA igralci Chicago Bulls so sinod visoko izgubili v gosteh pri Los Angeles Lakers s 112;87 in se s tem oddolžila za boleč poraz sredi decembra v Chicagu (83:104). Rick Fox je že drugi veCer zapored prikazal bleščečo igro in je bil s 25 točkami prvi mož Los Angelesa, točko manj je dosegel center Shaquille 0*Neal, 20 košev pa Eddie Jones. Devetnajstletni novinec Kobe Bryant ki bo najmlajši igralec na ali star tekmi v zgodovini NBA, se je dolgo veselil neposrednega dvoboja z zvezdnikom Michaelom Jordanom. Slednji je bil sicer z 31 točkami (met 11:26) najučinkovitejši na tekmi, imel pa je slab odstotek zadetih metov. Biyant je za nameček z mnogo boljšim metom zadel 20 točk in veliko prispeval k zanesljivi zmagi Los Angelesa. »To je bila za nas zelo pomembna tekma. Osramotili smo se v United Centru, želeli smo se maščevati in uspelo nam je. Prav vsi, ki smo igrali, smo zaslužni za ta uspeh, saj bi nas v primeru, da ne bi vsi igralci vložili vse energije, biki povsem dotolkli,« je dejal Shaquille 0‘Neal. Ob polčasu je bilo 57:53 za Lakerse, v naslednjih dvajastih minutah pa je bil z delnim rezultatom 34:11 dvoboj odločen. Z dvajsetimi točkami, ki jih je strpal v koš ekipe Golden State, je najboljši igralec Utaha Karl Malone s 26.724 točkami prišel na šesto mesto večne lestvice strelcev NBA. Derbi vodilnih ekip atlantske skupine je bil odločen v zadnjih minutah, ko so košarkarji New Yorka zadeli vseh deset prostih metov in prekinili niz treh porazov. Larry Johnson (35 točk, največ letos), Allan Houston (20) in John Starks (13) so bili najboljši pri zmagovalcih, v poraženi ekipi Miami Heat pa Alonzo Mourning in Jamal Ma-shbourn (po 22). Vin Baker (24), Detlef Schrempf (20) in Gary Payton (po 14 točk in podaj) so bili na Čelu vodilne ekipe lige Seattle SuperSonicse, ki je ugnala ekipo New Jersey Nets. V slednji sta se izkazala novinec Keith Van Horn in Jayson Wil-liams s po 17 koši. V atlantski skupini vodi Miami (27 zmag in 17 porazov) pred New Yorkom (25, 19), v centralni Atlanta (28, 18) pred Charlotte (27, 18), v srednjezahod-ni San Antonio (33, 14) pred Utahom (30, 14) in v pacifiški Seattle (36, 10) pred LA Lakers (33,11). Nedeljski izidi: New York Knicks -Miami Heat 89:83, Minnesota Timbenvol-ves - Mihvaukee Bucks 110:118, Los Angeles Lakers - Chicago Bulls 112:87, Boston Celtics - Houston Rockets 107:96, Golden State VVarriors - Utah Jazz 88:115, Sacramento Kings - San Antonio Spurs 97:103, Portland Trailblazers - Toronto Raptors 97:90, Los Angeles Clippers - Indiana Pacers 92:99, Seattle Supersonics -New Jersey Nets 97:87. VERONA, TREVISO -Dvajseto kolo v italijanski nogometni B ligi je minilo v znamenju spopadov in incidentov v Veroni in v Trevisu, kjer je po tekmi med Trevisom in Cagliarijem izven stadiona zaradi infarkta umrl 32 - letni navijač domaCe ekipe, ki se je slučajno znašel v gneti na parkirišču, kjer je prišlo do spopada med ultrasi obeh ekip. Fabio Di Maio, tako je bilo umrlemu ime, je najbrž umrl zaradi strahu, morda pa tudi zato, ker rešilnega avtomobila na stadionu ni bilo: v bolnišnico je peljal domačega vratarja, ki ga je poškodoval gostujoči napadalec Silva. Rešilec je prišel šele Cez dobrih petnajst minut, ko srčnemu bolniku ni bilo veC pomoči. Kvestorja iz Verone Ni-cola Izzo in Trevisa Ar-mando Zingales sta včeraj podala obraCun tragičnega nedeljskega popoldneva. Zingales je dejal, da je policija dobro opravila svoje delo in uspela ločiti nasilne ultrase obeh ekip, obžaloval pa je smrt Fabia Di Maia, ki pa je po njegovem predvsem splet nesrečnih okoliščin. Veronski kve-stor Izzo pa je dejal, da so bili incidenti »predvideni«, saj so navijati Salemi-tane v prvem delu napadli navijače Verone. Zato je bilo na stadionu Bentegodi precej policije, kljub temu pa je do spopadov prišlo, pri tem pa je bilo sedem oseb ranjenih. Preiskovalci skušajo zdaj identificirati (s pomočjo fotografij in filmskih posnetkov) nasilneže. Po prvih ocenah naj bi šlo v Veroni za približno štirideset nasilnežev, v Trevisu pa naj bi jih bilo približno deset. Tudi v A ligi ni bilo povsod mimo. V Lecceju je bil žrtev napada (na srečo brez posledic) Juven-tusov generalni direktor Luciano Moggi. Veliko slabše pa se je končal dvoboj za žogo med Juventu-sovim reprezentančnim branilcem Čirom Ferraro in igralcem Lecceja Contic-chiom. Ferrara si je pri tem zlomil piščal in golenico na levi nogi. Takoj so ga odpeljali v bolnišnico (na sliki) , jutri pa ga bodo v Turinu operirali. Juventu-sov zdravnik Riccardo Agricola je s tem v zvezi dejal, da bo Ferrara okreval v štirih do šestih mesecih, kar pomeni, da ga ne bo v reprezentančni vrsti na svetovnem prvenstvu v Franciji. Ob vsem tem pa je nogometni trg še naprej zelo živahen. Veliko zanimanje vlada za napadalca Udine-seja Oliverja Bierhoffa. Toda po besedah Juventuso-vega direktorja Moggija se Juve zanj ne zanima več. »Bierhoff ima že 30 let in zato je njegova cena za nas previsoka,« pravi Moggi, ki je tudi dejal, da se v Turinu ne zanimajo več za nakup jugoslovanskega nogometaša Njeguša (Crvena zvezda), potem ko so si zagotovili Davidsa. Zato pa je zelo globoko segel v blagajno predsednik Lazia Cragnotti, da si je od River Plateja zagotovil čilskega napadalca Marcela Salasa. Celotna operacija naj bi Lazio stala kar 100 milijard lir, kar potrjuje, da v nogometu, kljub temu, da mnogi govorijo o krizi, še naprej krožijo atronom-ske vsote denarja. urnim m Nmim m meum m Hmum m meim m TeamSystem Bologna - Benetton Treviso 73:55 Rokomet: poraz Genertela na Islandiji Akureyri - Genertel 21:19 (8:9) GENERTEL: Mestriner, Srebrnic, Bottaro, Molina 2, Oveglia, Schina, Fusina 8, Tomič 2, Guerrazzi 1, Pa-storelli 2, Tarafino 2, Lo Duca 2. V zadnjem nastopu v evropski figi prvakov so rokometaši Genertela izgubih proti islandskemu predsatv-niku Akureyriju z 21:19. Po sobotni zmagi zagrebškega Badla nad Pivovarno Laško tekma med Islandci in Italijani ni odločala več o ničemer, saj sta se v četrtfinale uvrstila Pivovarna laško in Badel. IZIDA ZADNJEGA KOLA: Badel - Pivovarna laško 26:22, Akureyri - Genertel 21:19. VRSTNI RED: Pivovarna Laško 10, Badel 8, Genertel 4 in Akureyri 2. Daniele Pontoni za las ob kolajno na SP Na svetovnem prvenstvu v ciklokrosu v Midelfartu na Danskem je Furlan Daniele Pontoni za las izgubil boj za bronasto kolajno. Na cilju 28, 8 km dolge proge je bil namreč za nekaj stotink sekunde hitrejši Danec Henrik Djernis. Svetovni naslov je osvojil Belgijec Mario Clercq, srebro pa njegov rojak Erwin Vervecken. Juventus in Inter uspešna v gosteh IZIDI 18. KOLA V NOGOMETNI A LIGI: Bologna -Atalanta 0:0, Brescia - hiter 0:1, Fiorentina - Udinese 1:0, Lecce - Juventus 0:2, Milan - Piacenza 1:0, Napoli - Lazio 0:0, Parma - Bari 1:0, Roma - Empoli 4:3, Vi-cenza - Sampdoria 1:1. VRSTNI RED: Juventus 41, Inter 40, Udinese 34, Lazio in Parma 32, Fiorentina 30, Roma 29, Sampdoria 28, Milan 27, Bari in Vicenza 22, Brescia 20, Bologna in Piacenza 17, Empoh 16, Atalanta 15, Lecce 11, napoli 7. PRIHODNJE KOLO: Atalanta - Parma, Bari - Fiorentina, Empoli - Napoli, Inter - Bologna, Juventus - Roma, Lazio - Milan, Piacenza - Vicenza, Sampdoria - Brescia, Udinese - Lecce. V B ligi Salemitana spet sama na vrhu IZIDI 20. KOLA: Castelsangro - Padova 1:1, F. Andria - Pemgia 1:1, Foggia - Reggiana 0:2, Genoa - Venezia 3:1, Pescara - Monza 2:2, Ravenna - Lucchese 2:1, Reggina - Chievo 0:0, Torino - Ancona 1:1, Treviso -Cagliari 0:1, Verona - Salemitana 0:2. VRSTNI RED: Salemitana 41, Venezia 38, Caghari 35, Torino 30, Reggiana in Perugia 29, Verona in Treviso 27, Lucchese 26, Genoa, Pescara, Reggina in Chievo 25, F. Andria 24, Ravenna 23, Ancona 22, Foggia in Monza 21, Castelsangro 18, Padova 16. Triestina utrdila položaj pod vrhom Triestina - Pro Šesto 2:1 (1:1) Strelci: Ambrosoni v 4., Tiberi v 39. in Riccardo v 56. minuti. TRIESTINA: Vinti, Manni (od 65. Beretti), Birtig, Be-netti, Sgarbossa, Bambini, Cofi, Canella (od 82. Ve-nier), Tiberi, Gubellini, Riccardo (od 86. Hervatin). OSTAU IZIDI 20. KOLA: Biellese - Giorgione 1:1, Cit-tadella - Solbiatese 1:0; Lefle - Cremapergo 0:1, Mantova - Novara 0:1, Ospitaletto - Sandona 0:0, Pro Pa-tria - Voghera 0:3, Pro Vercelh - Albinese 1:2, Varese -Mestre 1:2. VRSTNI RED: Varese 40, Pro Patria 38, Triestina 34, Biellese 31, Voghera in Cittadella 30, Albinese 28, Mantova 26, Giorgione 25, Sandona in Mestre 24, Pro Šesto in Lefle 23, Novara in Cremapergo 20, Pro Ver-celli 19, Ospitaletto in Solbiatese 18. PRIHODNJE KOLO: Solbiatese - Triestina. Totocalcio PRAVILNA NAPOVED: X21 21X 11X 21XX; DOBITKI: 13 (2053 dobitnikov) 5.321.000 lir; 12 (54.322 dobitnikov) 199.900 lir. Totogol: več kot pet milijard in pol za osmico PRAVILNA NAPOVED: 5-9-16-17-18-20-23-28; DOBITKI: 8 (1 dobitnik) 5.790.644.000 lir; 7 (414 dobitnikov) 10.490.000 lir; 6 (24.239 dobitnikov) 178.100 lir. Totip PRAVILNA NAPOVED: XI IX XI 2X 22 X2; DODATNA DIRKA: 2-9; DOBITKI: 14 (ni dobitnikov, jackpot 309.301.472 lir); 12 (5 dobitnikov) 61.860.000 lir; 11 (177 dobitnikov) 1.747.000 lir; 10 (2068 dobitnikov) 149.000 lir. Košarka: Teamsystem prvič italijanski pokalni prvak CASALECCmO DI RENO (BO) - Košarkarji Teamsy-stema so v nedeljo osvojih prvič v klubski zgodovini osvojili eno od možnih itaUjanskih lovorik. V finalu pokala so z izredno igro v obrambi v drugem delu povešeni onemogočili Benetton iz Trevisa (dosegel je le 19 toCk) in zasluženo slavili. Tudi po mnenju mnogih najboljši italijanski igralec carlton Myers je tako prišel do svojega prvega naslova v karieri, ob tem pa je bil proglašen tudi za najboljšega igralca finala (5:6 met iz igre, 3 trojke, 6:6 pm, 2 skoka in 1 asistenca). Tretje mesto je z žrebom osvojil Stefanel, Četrti pa je bil Kinder. Finalno srečanje si je ogledalo 8550 gledalcev, iztržek pa je znašal preko 422 milijonov lir, kar je nov italijanski rekord. (35:36) TeamSystem: Attruia, Fučka 6, Myers 19, Galanda 3, VVilkins 21, Chiacig 12, Rivers 12, Gay, Moretti, 0‘ Sullivan. Benetton: Sekunda, Pittis 4, Marconato 2, Bonora 3, Rebrača 13, Sciarra 2, Niccolai, VVilliams 25, Rusconi 6., Gracis. Sodnika: Zancanella (Este) in Lamonica (Pescara) PM: TeamSystem 17:21, Benetton 7:8; MET ZA 3T: TeamSystem 4:12 (Attruia 0:1, Myers 3:4, VVilkins 0:2, Rivers 0:3, Galanda 1:2); Benetton 6:14 (Pittis 0:1, Bonora 1:5, VVilliams 5:7, Sekunda 0:1); V A2 ligi zmagi tržaškega Genertela in goriške Dinamice Faber Fabriano - Dinamica Gorica 68:70 (42:45) Faber: Forti 9, Gnecchi, Cavazzon 2, Zanus Fortes 2, Lorthridge 28, Benini 4, Ebeling 7, Turner 16, Nicolet-ti, Perez. Dinamica: Johnson 12, Orsini, Tonut 11, Cambridge 12, Riva 11, Mian 15, Gray 7, Pol Bodetto 2, Makris, Bellina. PM: Faber 11:16, Dinamica 12:16; MET ZA 3 T: Faber 3:14 (Forti 1:2, Gnecchi 0:1, Cavazzon 0:2, Lorthridge 1:4, Benini 0:2, Ebeling 1:3), Dinamica 8:19 (Johnson 2:4, Orsini 0:1, Tonut 2:4, Riva 1:4, Mian 2:5, Gray 1:1) Genertel Trst - Baronia Neapelj 87:68 (39:28). Genertel: Palombita 1, Marič 10, Laezza 19, Guerra 9, Esposito 9, Ansaloni, Miccoli, Vianini 11, Semprini, Thomas 28. Baronia: Mastroianni 8, Buonanno, Atkinson 18, Veneri 4, Palmieri 2, Marcovaldi 8, Prato 4, Sanders 24, Pepe PM: Genertel 18:21; Baronia 13:17; MET ZA 3 T: Genertel 7:17 (Marič 2:5, Laezza 1:3, Guerra 1:2, Esposito 3:6, Ansaloni 0:1); Baronia 1:2 (Atkinson 1:1, Veneri 0:1) OSTALI IZIDI 20. KOLA: Banco Sardegna Sassari -Bini Livorno 68:64, Serapide Pozzuoli - Casetti hnola 104:88, Juve Caserta - Cirio Avellino 69:52, Montana Forli - Sicc Jesi 83:84, Snai Montecatini prost. VRSTNI RED: Bini 32, Genertel 30, Dinamica 28, Casetti 24, Snai 18, Montana, Cirio in Banco Sardegna 16, Faber in Baronia 14, Sicc in Serapide 12, Juve 8. PRIHODNJE KOLO (8.2. ob 18.00); Montana - Genertel, Bini - Snai, Cirio - Casetti, Baronia - Juve, Sicc -Faber, Dinamica - Banco Sardegna, Serapide Pozzuoli prost. Odbojkarice Italije gredo na svetovno prvenstvo IIBEKEC - Zenska odbojkarska reprezentanca Italije se je brez težav uvrstila na svetovno odbojkarsko prv-benstvo, ki bo novembra na Japonskem. Po zmagi nad Češko v Catanii s 3:0, so Velascove izbranke slavile tudi v gosteh s 3:1. Na SP bo nastopilo 13 reprezentanc. Doslej so si nastop že zagotovile reprezentance Japonske, Kitajske, Južne Koreje, Tajske, Rusije, Nizozemske, Hrvaške, Nemčije, Bolgarije, Italije, Kube, Brazilije in Peruja. Manjkata Se dve reprezentanci iz Severne Amerike in zmagovalec afriške skupine, v kateri nastopajo Egipt, Kenija, Alžirija in Nigerija. Češka - Italija 1:3 (6:15,15:12,7:15,7:15) CESKA: Mokova 12 (1+11), Bučkova, Bajerova 5 (1+4), StepanCikova 7 (3+4), Richlova 16 (6+10), Jenčkova 28(19+9), Zimmermanova 5 (0+5), Večerko-va 13 (6+7), Pokuma 7 (2+5), Vavrova, Drstkova ITALIJA: Piccinini 8 (4+4), Togut, Leggeri 12 (1+11), Navarrini 1 (1+0), Biamonte 14 (7+7), Cacciatori 3 (3+0), Galastri 7 (2+5), Miikova 21 (9+12), De Luca, Mello 5 (3+2), Beccaria 28 (11+17), Bragaglia 13 (4+9). SODNIKA: KonCnik (Slovenija) in Krsek (Češka) V odbojkarski Al ligi Alpitour izgubil v Trevisu IZIDI 16. KOLA: Časa Modena Unibon - Cosmogas Forli 3:1 (15:4,17:16,10:15,15:9), Sisley Treviso - Alpitour Traco Cuneo 3:1 (15:9,9:15,15:7,15:6), Gabeca Fad Montichiari - Com Cavi Neapelj 3:1 (15:12, 7:15, 15:6,15:9), Jucker Padova - Lube Macerata 3:0 (15:11, 15:10,15:13), Piaggio Rim - Mirabilandia Ravenna 3:0 (17:15,15:4,17:15), Conad Ferrara - Jeans Hatu Bologna 3:1 (15:7,15:12,12:15,15:3) VRSTNI RED: Alpitour 28, Časa Modena 26, Sisley 24, Coriad 22, Lube 18, Gabeca 16, Jeans 14, Jucker in Piaggio 12, Mirabilandia 10, Cosmogas 6, Com Cavi 4. PRIHODNJE KOLO (15:2, 17.30) Časa Modena -Jucker, Jeans - Alpitour, Com Cavi - Sisley, Lube -Piaggio, Cosmogas - Conad, Mirabilandia - Gabeca. V SOL za moške vodilni dvojec zmaguje IZIDI 5. KOLA: Fužinar Raven - Gradis Maribor 3:0 (15:6,15:8,15:12), Olimpija Ljubljana - Salonit Anhovo 2:3 (8:15, 3:15,15:12,15:10, 7:15), Bled - Pomgrad Murska Sobota 0:3 (12:15, 12:15, 11:15), Kamnik -Žužemberk 0:3 (3:15, 8:15,10:15). VRSTNI RED: Fužinar in Salonit 10, Gradis in Pomgrad 6, Olimpija 4, Žužemberk in Kamnik 2, Bled 0. Pri ženskah Ljutomer presenetil Koprčanke IZIDI 5. KOLA: Marsel pturj - TPV Novo mesto 0:3 (10:15, 8:15, 5:15), Ljutomer ZMB - Kemiplas Koper 3:0 (15:7, 15:9, 15:9), Krim Ljubljana - Sobota 0:3 (9:15,14:16,15:17), Utrip Prebold - Lcrfond Branik Maribor 0:3 (3:15,11:15,5:15). VRSTNI RED: Infond Branik 10, TPV in Sobota 8, Ljutomer, Kemiplas in Krim 4, Marsel 2, Utrip 0. _______ZGODOVINOPISJE____ Ponatis Rutarjeve Zgodovine Goriške Gre za faksimilirani ponatis O goriški zgodovini so v prejšnjih stoletjih pisali razni preučevalci nekdanjega dogajanja na naših tleh. Prvi med njimi je bil pater Martin Bavčar (1595 - 1668), bil je slovenskega rodu pa čeprav takrat ni pisal v slovenščini, napisal je zgodovino Norika in Furlanije. Ostala je v zapuščini, v slovenskem jeziku je delo izšlo šele leta 1975 v Torontu, leta 1991 pa v Ljubljani. Več ljudi, od Nemcev pa do Italijanov in Slovencev se je s tem ukvarjalo v prejšnjem stoletju, še zlasti v njegovi drugi polovici. Časovno prvi med njimi je bil Carlo Morelli di Schoenfeld, ki je v italijanščini napisal delo v štirih delih z naslovom »Istoria della Contea di Gorizia«. Njegove knjige so izšle v letih 1855 - 1856. Najbolj zajetno in tudi najbolj popolno delo je napisal Carl von Czoernig, visok avstrijski funkcionar češkega izvora. Rojen je bil v Cernousyju na Češkem. 1. 1804. V avstrijski državni upravi je služboval v Trstu, Milanu, na Dunaju in drugod. Leta 1866 je kot upokojenec prišel v Gorico. Že prej je veliko pisal, v Gorici se je lotil temeljitega preučevanja goriške zgodovine. Leta 1873 je izšla nemško pisana knjiga »Das land Goerz und Gradiška«, leta 1891 pa še »Die gefuerstete Grafschaft Goerz und Gradiška«. V šestdesetih in osemdesetih letih sta izšla italijanska prevoda obeh del, ki sta nedvomno neobhodno potrebni za vsakogar, ki se želi spoznati z več kot tisočletno zgodovino naših krajev. V istem času je cvetelo tudi slovensko zgodovinopisje. V Gorici je živel Franc Kos, ki je tu poučeval in imel vpogled tudi v bogato knjižnico grofov Attems v Podgori. Posvetil se je predvsem preučevanju srednjeveške zodovine. Spise je objavil v slovenskih, nemških in čeških časopisih. Ko so se pri Slovenski matici v Lju- bljani odločili, da prično izdajati snopiče o zgodovini posamičnih slovenskih dežel, so zavrnili ponudbo profesorja Kosa, češ, da je preveč »profesorski« in da gre preveč v podrobnosti. Nalogo napisati zgodovino goriške dežele so poverili Simonu Rutarju, srednješolskemu profesorju, ki je poučeval v raznih krajih cesarstva. V skupnem projektu »Slovenska zemlja« so takrat, pred koncem stoletja, izšla razna dela. Med temi tudi »Poknežena grofija Goriška in Gr-diščanska. To Rutarjevo delo je izšlo v dveh snopičih. Prvi s podnaslovom »Prirodoznanstveni, statistični in kulturni opis«, je izšel leta 1892, drugi, s podnaslovom »Zgodovinski opis«, pa naslednje leto 1893. Prva knjiga je imela 116 strani drobnega tiska, druga pa 131. Bil je to prvi daljši uokvirjen spis o zgodovini Goriške dežele. Čisto razumljivo je, da sta knjigi, izšli pred nekaj več kot sto leti, že pošli. To zelo zanimivo in poljudno napisano Ruterjevo delo imamo sedaj ponovno v naših rokah. Za ponatis v faksimilu je poskrbel Forum za Goriško, ki v Novi Gorici in na Primorskem nasploh skrbi za vsestransko ovrednotenje Goriške. Knjigo je izdala založba Branko iz Nove Gorice. V knjigi sta še dve spremni besedi. Cvetko Vidmar piše o vlogi Foruma za Goriško, Branko Marušič pa nam pripoveduje o Simonu Rutarju in o pisanju slovenske zgodovine nasploh. Rutar je napisal še več drugih knjig, med temi Zgodovino Tolminskega, ki je, prav tako kot sedanja knjiga, že pred leti izšla v faksimilirani izdaji. V celi vrsti napovedanih izdaj ob tisočletnici prve omembe Gorice ima ta ponatis Rutarjevega dela o Goriški pomembno mesto. MW PERCOTO / LETOS SO JIH PODELILI 2E TRIINDVAJSETIC Mednarodna razsežnost literarne nagrade Nonino Prejeli so jih Maalout Fosco Maraini in Rene Girard Literarna nagrade podeljene v Benetkah, Viareggiu, Rimu ali Milanu pomenijo, da bo dobitnik svojo knjigo prodal v nekaj sto tisoč izvodih. Zaradi tega je skoro nekaj logičnega, da se poleg pisatelja za nagrado poteguje tudi njegov založnik. »Če pobrskamo po spominu ali preberemo sezname teh “velikih” nagrad prejšnjih deset ali dvajset let bomo zlahka ugotovili, da se člani raznih žirij nekako podrejajo potrebam in zahtevam založnikov. Skoro nekaj naravnega je, da založnik ne bo v istem letu dobil več kot eno nagrado zvenečega imena. Od časa do časa pridejo v poštev tudi izjeme. Zdi se, kot da je nagrada dana založniku. Pisatelj nagrajenega dela gre marsikdaj v drugo vrsto. V literarnih zgodovinah tega seveda ne bomo prebrali. Dobili bomo le omembo, da je dotični pisatelj dobil to ali ono nagrado. Ne bo pisano, da je ta, bolj kot njemu, v do-tičnem letu “pripadla” velikemu založniku. Precej drugače je z majhnimi nagradami, ki pa so prav zaradi tega najbrž bolše. Med takšne nagrade najbrž sodi tista z imenom Nonino, tako poimenovana po žganjarni v Percotu v Furlaniji, nekako na pol poti med Vidmom in Gorico. Literarne nagrade tam podeljujejo že 23 let, vsako leto zadnjo soboto v januarju. Žirijo sestavljajo pisatelji, novinarji, profesorji, esteti. Posebnost te nagrade je, da pridejo zanjo v poštev predvsem dela raznih mislecev, nekatere že pred časom ali pred kratkim prevedene v italijanski jezik in običajno tiskane pri malem založniku, ki nima toliko denarja, da bi se reklamiziral v vsakdanjem najbolj branem dnevnem časopisju. Ne prihajajo torej v poštev pisci in tista njihova dela, ki so trenutni hit najbolj branih knjig. Prvim žirijam je predsedoval pisatelj Mario Soldati, sedaj jo vodi tržaški pisatelj in profesor Člaudio Magris. Značilnost nagrad Nonino je tudi v tem, da se ovrednotijo dela posvečena varstvu narave. To je tudi značilnost dodatne nagrade z naslovom Risit d‘aur, ki so jo doslej dobili predvsem vinogradniki, ki so ovrednotili stare sorte vin. Letos so s to nagrado šli dlje: dobila sta jo mesar Lino Lestuzzi iz Percota, za katerega trdijo da pripravlja zelo dobre salame, in Lino Turello iz Lavariana, ki se je zelo izkazal s pridelavo sira. Pred leti jo je bil deležen tudi naš mladi vinogradnik Joško Gravner z Oslavja. Vrnimo se k literaturi. Rene Girard, Fosco Maraini in Amin Maa-louf so dobili letošnje literarne nagrade Nonino. Maalouf se je rodil v Libanonu, študiral v Parizu, kjer danes živi in dela. Z zahodnjaškim načinom pisanja je uveljavil orientalsko mišljenje. Zahodnjakom je povedal to, kar Arabci mislijo. Predvsem njihovo gledanje na zgodovinske dogodke. Ko sem v Percotu prebiral njegovo bibliografijo, sem se spomnil, da imam na domači polici njegov prikaz križarskih vojn, ki jo je napisal leta 1983, v italijanskem prevodu je pri Club degli Editori izšel leta 1989. Knjigo sem kupil po povratku iz Maroka, kjer sem nekega večera v hotelu na televizijskem ekranu ujel arabski film o križarskih vojnah. Takrat, pred skoro petnajstimi leti, sem zelo radovedno prebral Maaloufo delo “Le Crociate viste dagli Arabi” in izvedel nekaj čisto drugega od tega, kar so nas učili v šoli. Najbolj me je pretresel “podvig” križarjev v mestu Ma‘arra, v današnji Siriji. Tam so leta 1098, na prvem svojem pohodu, križarji ob zavzetju mesta pobili vseh 10.000 prebivalcev in trupla dečkov pekli na žerjavici ter jedli njihovo meso. S kanibalizmom so se križarji v tistih krajih proslavili tudi kasneje in so o tem svojem “junaštvu” obvestili tudi takratnega papeža. Ta njihov podvig je po mnenju Maaloufa imel pri muslimanih velik odmev v vseh kasnejših protikrižarskih vojnah. Rene Girard je Francoz, pa čeprav se je uveljavil predvsem v ameriškem akademskem svetu. Znana so njegova filozofska razmišljanja o sodobnem svetu, v katerem ima nasilje svojo zelo pomembno vlogo. Fosco Maraini pa je znan italijanski raziskovalec, ki že več kot pol stoletja hodi po svetu in išče ter odkriva skrita ali pozabljena ljudstva. Ni šlo torej pri teh izbirah mednarodne žirije z ovrednotenje pisatelja in dela, ki je trenutnu na hit lestvici prodanih knjig. V žiriji je poleg predsednika Claudia Magri-sa pisana paleta italijanskih in tujih mojstrov besede, med njimi so tudi nekdanji nagrajenci. Sobotno nagrajevanje se je odvijalo po običajnem »folklornem« scenariju pod spretno žirijo gostiteljice Gianole Nonino. Najprej sprejem pod veliko lopo žganjarne z okusnimi furlanskimi jedačami in vinom ter igranjem vaške godbe, potem pa svečanost nagrajevanja ob pogrnjenih mizah v skladišču tovarne, iz katerega so za to priložnost odstranili zaboje tolikih izbranih žganih pijač, po katerih upravičeno slovi ta žganjarna. Marko VValtritsch KNJIŽEVNOST / NEKOLIKO POSILJENA MITTELEUROPSKOST Burdinova Prevrnjena meja »Francesco Burdin je med redki italijanskimi avtorji, pri katerih je b mogoče nedvoumno odkriti pove: nost z Mitteleuropo.« Tako piše naslovnici knjige La frontiera ro’ sciata - Prevrnjena meja. Franc Jože Vojaški uniformi in ta stavek, ki ta oksplicitno poudarja neko avtorje srednjeevropskost, že uokvirjata di ' v dobrem in slabem. Vsak bralec, naj bo še tako malo načitan, takoj j misli na Magrisa in na njegovo Mil teuropo: on je iz nje ustvaril litera m umetniški element, ki se je pozn močno usidral v tukajšnje (kultun ^vljenje. Zato bi bilo nekako prav, m imel sedaj Magris nad tem ten nora. in vsem, kar iz njega izhaja, ta zvani »copyright« ali po domače : tarsko pravico. Mitteleuropo - to smo že večk omenili - je v zadnjem desetletju za a literarna in umetniška inflacija. I stala je, že sama po sebi, odlika raznovrstna dela raznovrstnih a tarjev. Kot se je v prejšnjih časih c gajalo z literarnimi iztočnicami, i nes pa le še s televizijo, je mitteleu Pa (ki je med tem postala zgolj poji m ne več geografsko območje, zi anko termin pišemo z malo začet C01 prerasla svoj knjižni okvir in j je slovenski...bog ne daj!...p nekam partizansko se to sliši. Za najbolje, da ga nimajo ne eni ne S1/ Pač pa mitteleuropa. Mitteleu m politična sila, ni teroristična sl na, ni gospodarski velikan in ni °nska loža; nima svoje narodno; v°iega jezika, nima vere in m nikov. Zato nikomur ne škodi. Pa še lepo se sliši, tako učeno in kulturno -mitteleuropa. Tako je s to mitteluropo. Vsaj s tisto, ki jo opisuje Francesco Burdin. Saj vendar ne moremo vsakega avtorja, ki nekam zapiše, da so v Trstu živeli tudi Nemci, da je v šob za cesarjevo zdravje in da je bila neka služkinja Slovenka, že imeti za mit-tehuropskega avtorja. Burdinova dela (njegova starša sta bila po rodu iz Kr-mina, nekaj časa je družina živela v Trstu, nato pa se preselila v Turin) sicer govorijo o tem delčku sveta, govorijo o otroških letih, o mitu Austrie feluc, o vsem tistem, kar mora vsebovati mitteleuropsko čtivo. Tudi ni mogoče reči, da je avtor brez vsakršnih odlik: jezik je tekoč, celo prijeten, bi lahko rekli, čeprav je elegantno skop in ne pozna odvečnega. Tudi rahla ironija, ali pa distanca, s katero Burdin opisuje dogajanje, se bralcu takoj prikupita. O pristnosti mitteleu-rope pa bi se dalo diskutirati. Original je original, kopija, če še tako lepa, ga ne bo nikoli dosegala. Ker ima original v sebi moč izvirnosti. Tako je tudi z mitteleuropo. Pustimo vendar, naj o njej pišejo ljudje, ki jo, iz tega ali onega razloga res čutijo v sebi in imajo o njej kaj povedati, pustimo jo (kvečjemu) še tistim, ki bi se iz nje radi pošalili in kakšno pikro povedali na račun prvih. Burdinovo delo bi se dalo kako drugače okviriti. Morda tako, da bi ga ne stiskali v okvire, ki mu niso po meri. Morda bi bilo bolj primemo, ko bi pri njegovih spisih, ki jih je za to knjigo izbral Elvio Guagnini, sicer ugledni profesor italijanske književnosti na tržaški univerzi, poudarjali element sarkazma in trpkosti, ki od časa do časa v žgočem nasprotju mejita na neko tiho, nedorečeno humanost. Slednja ostaja vedno v ozadju, saj jo avtor izpričuje le z uporabo nekaterih (namerno?) šablonskih figur. La frontiera rovesciata - Prevrnjena meja je izbor poezij in odlomkov v prozi. V vsakemu je mogoče odkriti delček tiste meje, ki se od časa do časa, prevrača in obrača, pa tudi premika in umika. Morda bi bilo prav, ko bi bralcu dovolili, da jo sam odkriva, ne da bi mu že prej vsilili podobo le ene izmed številnih mej - tiste, ki je razcefrala Mitteleuropo in ustvarila njen posthumni mit. Matejka Grgič Deželna turneja Marca Paolinija Ko je nastopil na prvem festivalu sodobne dramatike v dvorani tržaškega muzeja Revol-tella, je bil Marco Paoli-ni skorajda neznano ime »vredno ogleda«, kot so prišepnili organizatorji. In res je njegov monolog Vajont, v katerem pripoveduje o katastrofi, ki je tedaj pretresla svet, veliko gledališko doživetje. Pred kratkim ga je širokemu krogu ljudi posredovala druga mreža javne televizijske ustanove Rai in Marco Paoli- ni je skorajda čez noč postal prava zvezda. Nadvse inovativnemu avtorju in svojstvenemu interpretu, po Vajontu je pripravil vrsto drugih zanimivih predstav, je deželna gledališka ustanova ERT želela pripraviti hommage. Predstave in srečanja z Marcom Paolinijem v raznih krajih dežele so se začela 28. januarja, nadaljevala pa se bodo vse do 18. februarja. Največkrat bo Paolini nastopil s svojo najnovejšo predstavo 11 Milione, v kateri obuja potovanje Marca Pola iz Benetk v oddaljene kraje, v neznani svet, ne samo v zemljepisnem smislu. Drevi in jutri bo predstava na sporedu v Občinskem gledališču v Tržiču, od 6. do 10. februarja v videmski dvorani' Palamostre, 18. februarja pa v pordenon-skem avditoriju Concor-dia. Marca, in sicer od 17. do 22., pa bo Paolini s predstavo II Milione gost abonmajske sezone Stalnega gledališča FJK v tržaškem Rossettiju. V S. Danieleju, Huminu in TolmeCu bo Marco Paolini nastopil s predstavo Tiri in porta, v Codroipu pa z Aprile 74 e 5. SEJEMSKA USTANOVA / STALIŠČE POKRAJINE ZDRAVSTVO / V BOLNIŠNICI USMILJENIH BRATOV Spet je prevladala goriška majhnost Odbornico Mosau Dan kritična do vseh, ki so prisilili k odstopu predsednika Orzana S preureditvijo bolnišnice 30 uslužbencev preveč Prerazporedili naj bi jih v okviru Zdravstvene ustanove za Goriško - Dogovor naj bi pričeli izvajati menda že marca Pokrajinska odbornica Maria Masau Dan je z izjavo za tisk odločno posegla v polemiko o Sejemski ustanovi. Spori, ki že več mesecev spremljajo delovanje ustanove, se torej niso polegli z odstopom (vsiljenim?) predsednika Giannija Orzana. Osebni in politični spori se začeli lansko pomlad, ko je Or-zan stopil na prste ravnatelju Mariziu Tripaniju in odkrito kritiziral njegovo domnevno nesposobnost pri vodenju ustanove. Predsednik si je s tem nakopal vrsto napadov iz desnosredinskih krogov (izstopali so zlasti predstavnik Goriške občine v odboru sejemske ustanove, odbornik Antonio De-vetag, in predstavniki zveze trgovcev Ascom). Pod udarom se je znašel (sku- paj s senatorjem Bratino) zaradi sejmov Mittelmoni-tor in Etica, ki sta privabila premalo obiskovalcev, nato pa še zaradi deficita ustanove, četudi je Orzan ob koncu leta dokazal, da so se pod njegovo upravo izgube bistveno zmanjšale. Napadi so se nadaljevali, zato se je Orzan naposled umaknil. Pokrajinska odbornica Masau Dan ugotavlja, da bo njegov umik morda rešil osebne spore in napetosti, nikakor pa ne sejemsko ustanovo. Orza-nu priznava, da je v enem letu skušal prevetriti sejemsko delovanje in uvedel nova, na mednarodni ravni perspektivna sejma kot sta Mittelmoni-tor in Etica. Majhnost nekaterih goriških veljakov je privedla do te- ga, da se bo sedaj Mittel-monitor preselil v Trst, kjer bo deležen večjih podpor. Ponavlja se torej zgodba Mittelfesta, ki so ga v Gorici zavrnili in se je potem uveljavil v Čedadu, ugotavlja predstavnica Pokrajine. Odbornica Masau Dan se še sprašuje, kako morejo nekateri De-vetagove načrte prodajati za»projekt preosnove Sejemske ustanove«. V resnici gre le za stare sejemske programe z dodatkom nekaterih že utečenih vinskih in kulturnih prireditev, brez vsake nove in ustvarjalne ideje. Kdor misli, da bo Pokrajina podprla poskus, da se Sejemska ustanova prelevi v nekakšno združenje »Pro loco«, se bridko moti, zaključuje Masau Dan. V okviru dogovora o preureditvi bolnišnice usmiljenih bratov, ki naj bi se pričel izvajati v marcu, so predstavniki reda, sindikatov zaposlenih in Zdravstvene ustanove opredelili tudi višek delovne sile, ki jo bo treba prerazporediti. Presežnih je 30 uslužbencev. V bolnišnici bodo prenehali opravljati laboratorijske izvide za zunanje paciente, medtem ko se bodo za interne paciente posluževali laboratorijev Zdravstvene ustanove. V bolnišnici bo ob dokončani preureditvi 45 postelj za rehabilitacijo, 45 postelj za bolnike, ki so potrebni daljšega zdravljenja in 45 postelj za starostnike potrebne posebne oskrbe. S preureditvijo bo treba rešiti tudi vprašanej viška delovne sile. Predstavniki treh ustanov so se dogovorili, da bodo za uslužbence poskrbeli v okviru goriške Zdravstvene ustanove in drugih javnih struktur v deželi. Delovna mesta naj bi poskrbeli za dvanajst poklicnih bolničarjev, osem pomožnih uslužbencev, dva laboratorijska tehnika, enega lekarnarja in enega radiologa. Po izjavah sindikatov, bo mogoče vprašanje rešiti v doglednem času. Nekoliko bolj zapleteno ostaja vprašanje zaposlitve za dva oziroma tri zdravnike. Sindikati zahtevajo od deželnega odborništ-va, da dežela prevzame točne obveznosti tudi za te uslužbence. (Foto Bumbaca) NOVICE Avtomobila še čakata na srečna dobitnika Avtomobil fiat palio weekend in fiat cinquecento, glavna dobitka decembrske nagradne loterije goriških tr- jjj govcev, še nimata lastnika. Jutri poteče rok, do katerega srečna in neznana dobitnika lahko uveljavljata pravico do nagrade. Za fiat palio je bil izžreban loterijski listek št. 1015959, za cinquecento pa listek 2052686. V primem, da se do jutri do 19.30 nihče ne javi pri agenciji Media e Partners v Mazzinijevi ulici 11 (tel. 33722), bodo nagradi izročili lastniku rezervne loterijske srečke. Za palio je rezervna številka 2144694, za cinquecento 1036155. Menda se je lastnik loterijskega listka z rezervno številko že zglasil v agenciji. Občinska seja v Doberdobu Danes ob 19.30 je sklicana seja občinskega sveta v Doberdobu. Zasedanje bo v glavnem namenjeno Si obravnavi in odobritvi proračuna ter triletnega načrta posegov ter razpravi vprašanj v zvezi z davki in pristojbinami. Vaje na strelišču nad Selcami Dejavnosti na vojaškem strelišču nad Selcami bodo danes in jutri, 10. in 11., 17., 18. in 19. ter 24., 25. in 26. februarja vsakič od 8. do 17. ure. Tako sporočajo iz županstva v Doberdobu. Območje bo zavarovano in ustrezno označeno, občani pa naj upoštevajo predpise, po katerih je dostop na širše in ožje območje prepovedan. Dve delovni mesti V uradu za zaposlovanje bodo, 5. trn. od 9. do 11. ure opravih selekcijo za zaposlitev dveh uslužbencev v sodni upravi. Zaposhtev je za nedoločen čas in sicer pri spravnem sodniku. Interesenti morajo biti vpisani v seznam nezaposlenih ter izpolnjevati pogoje za zaposlitev na področju javne uprave. SAMO ŠE NEKAJ DNI POPUSTI one/ DO oU% Nerc, lisica, natrija, svizec in druga krzna. GORICA ul. Garibaldi 3, tel. 0481/32363 ^^TiNARSTVo RAZSTAVE / GALERIJA ARS OB 100-LETN1CI ROJSTVA SLIKARJA Akvareli Roberta Hlavatyja Galerija Ars je ob 100-letnici rojstva Roberta Hlavatya priredila bogato razstavo akvarelov. Odprli so jo v petek, 30. januarja, na ogled pa bo do 21. t.m. Gre za obsežno razstavo, saj obsega preko 60 del, ki so jih posodili zasebniki. Dvanajst perorisb pa je iz umetnikove zapuščine. O slikarju odličnemu akvarelistu pa tudi ustvarjalcu neštetih perorisb in karikatur, je na slovesnosti ob odprtju razstave spregovoril umetnostni kritik prof. Milko Rener. Za glasbeno kuliso je poskrbel mladi pianist David Tre-bižan. Stoletnico rojstva Roberta Hla-vatyja (minila je sicer 4. decembra lani) bomo v Gorici obeležili v petek še z eno razstavo. V Kulturnem domu postavljajo razstavo karikatur in pero-risov. (foto Bumbaca - s petkove otvoritve razstave v Ars galeriji). GRADIŠČE / NESREČA NA MEDOBČINSKI CESTI IZ FARE V silovitem trčenju ob zid težko ranjen 1 Metni voznik Prepeljali so ga na Katinaro s strogo pridržano prognozo V prometni nesreči, ki se je zgodila v nedeljo popoldne nekaj po 14. uri pri Fari, je bil težko ranjen 19-letni voznik avtomobila renault clio Luca Vittori iz Gradišča, UL degli Eroi. Nesreča se je zgodila v ostrem ovinku v bližini kmetijskega posestva Santa Elena. Vittori se je peljal po medobčinski cesti v smeri iz Fare proti Gradišču. Avtomobil je zaradi še nepojasnjenih vzrokov zaneslo s ceste in je silovito trčil v ograjni zid omenjenega posestva. S helikopterjem so ranjenca prepeljali v tržaško bolnišnico na Katinari, kjer so ga sprejeli na oddelku za oživljanje in intenzivno nego s pridržano prognozo. Prenos težko ranjenega Vittorija na helikopter reševalne službe 118 (foto Bumbaca) Ponatisa dveh knjig S. Rutarja Simon Rutar je bil ob obratu stoletja eden med najbolj plodovitimi slovenskimi zgodovinarji. Srednješolski profesor, ki je poučeval v raznih deželah cesarstva, se je poglobil v krajevno zgodovino in napisal nekaj izjemnih zgodovinskih knjig, še zlasti za nas primorske Slovence. Te knjige so danes ohranjene le v javnih knjižnicah ter na redkih domačih policah. Zaradi tega je zelo pomembno, da se je našel založnik, ki je poskrbel, da si jih lahko ponovno nabavimo. Založnik Branko Luštna iz Nove Gorice je pred kratkim poskrbel za ponatis dveh zvezkov Rutarjeve Zgodovine Poknežene dežele Goriško-Gradiščan-ske, ki sta pri Slovenski matici izšli v letih 1892 in 1893. Pred časom je izšel tudi ponatis Rutarjeve Zgodovine Tolminske. V teh primerih gre za faks imitirani ponatis takratnih del, kar še bolj poudari njihovo vrednost. O Simonu Rutarju in njegovem zgodovinopisju bo govor v Kulturnem domu v Gorici v četrtek, 5. februarja, ob 18. uri-Govorili bodo časnikar Marko Wal- tritsch, zgodovinar dr. Branko Marušič iz Nove Gorice, založnik Branko Luši-na, ki bo tudi predstavil svojo založniško dejavnost in Joško Štrukelj, predstavnik Goriškega foruma, ki je dal pobudo za ponatis Rutarjevega dela. POKRAJINA / SKUPNA RESOLUCIJA VSEH SKUPIN KRMIN / PRI SIRKU NA SUBIDI Soglasen in odločen NE razkroju pokrajine Za varovanje upravne samostojnosti in enotnosti ozemlja Ohranitev samostojne in enotne pokrajine je za vso Goriško vitalnega pomena, zato se je treba odločno zavzeti tako za obstanek pokrajine kot inštitucije kakor tudi za varovanje samostojnosti Goriške pokrajine, ki jo ogrožajo druge močnejše teritorialne in politične sfere. Na tem stališču so se sinoči v pokrajinskem svetu strnile vse sile od večinskih skupin Oljke in SKP, dcT Severne lige in Kartela svoboščin. Soglasno so odobrili resolucijo v obrambo samostojnosti pokrajine, za besedilo katere so se dogovorili, potem ko so nekatere skupine predložile svoje resolucije. Izglasovano besedilo omenja predloge amandmajev zveze občin ANCI in dežel k osnutku institucionalne reforme, ki ga je izdelala dvodomna parlamentarna komisija. V njih je predlog o odpravi pok-' rajin, ki bi jih delno nadomestila ti. metropolitanska območja, pokrajine pa bi ostale le kot možna oblika povezovanja manjših podeželskih občin. Ta poskus omejevanja oziroma celo odprave pokrajin, je zapisano v resoluciji pokrajinskega sveta, se v naši deželi spaja s poskusi spreminjanja zelo občutljivih ravnotežij in s težnjami po delitvi dežele na dve metropolitanski območji pod vplivom Trsta in Vidma, pri Čemer bi občani na Goriškem sploh ne imeli besede. Zaradi teh ugotovitev se goriški pokrajinski svet zavzema za poglobljeno soočanje na deželni ravni s ciljem, da se prepreči: 1) delegitimacija pokrajine kot krajevne ustanove; 2) ošibitev procesa decentralizacije upravljanja, pri čemer je vloga pokrajin, zlasti v manjših ozemeljskih stvarnostih, kakršna je Goriška, bistvenega pomena za prenos državnih in deželnih upravnih pristojnosti na krajevno raven; 3) izničenje procesov sodelovanja, ki jih Goriška pokrajina uresničuje na nadobcinski ravni pri upravljanju raznih javnih storitev (prevozi, šolstvo, energetika, kultura itd.). Pokrajinski svet nadalje zahteva, da se prebivalcem Goriške omogoči soodločanje o lastni bodočnosti in upravni ter družbeni or- ganiziranosti, obenem pa vabi družbene in gospodarske sile ter vse dejavnike na tem teritoriju, da se z vso odločnostjo zoperstavijo poskusom razkrajanja goriške pokrajine. Z različnimi poudarki in precejšnjo zaskrbljenostjo zaradi realne nevarnosti odprave upravne samostojnosti in teritorialne enotnosti pokrajine so se v razpravi oglasili predstavniki vseh strank. Ta stališča in prizadevanja je podprl tudi predsednik Giorgio Brandolin, ki je s tem v zvezi v prejšnjih dneh pisal pismo deželnim svetovalcem z Goriškega in jih prosil, naj se jasno opredelijo glede reformnih predlogov in bodočnosti goriške pokrajine. Odgovora zaenkrat Se ni prejel nobenega. Srečanje Slovencev zahodnega dela Brd Srečanja na pobudo Krožka briške mladine sta se udeležila tudi župana Krmina in občine Brda Z nedeljskega družabnega srečanja krminskih Slovencev (foto Bumbaca) Umestili delovno skupino obeh Goric za preustroj obmejnega gospodarstva Ob koncu prejšnjega tedna sta se na goriškem županstvu sestali goriška in novogoriška delegacija, ki sodelujeta v okviru Urada za čezmejno sodelovanje in povezovanje obeh mest. Goriški občinski odbornik Gerar-do Amirante je na sestanku informiral nogo-voriškega župana Crto-mira Špacapana o pogovorih, ki jih je goriški župan Gaetano Valenti imel z itabjanskim ministrom za zunanje zadeve Lam-bertom Dinijem ob njegovem obisku v Gorici prejšnji četrtek. Dogovorili so se, da bosta obe mesti usklajeno posegli pri obeh nacionalnih vladah za uresničitev avtocestne povezave skozi Gorico, ki bila že predvidena v okviru Osimskih sporazumov. Na sestanku so nadalje umestili delovno skupino, ki bo poskrbela za pripravo načrtov preoblikovanja obmejnega gospodarstva na Goriškem v zvezi s pričakovano odpravo carinskih pregrad med državama ob polnopravnem vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Delovno skupino bosta vodila prof. Robert Leonardi z london- ske»School of Econo-mics and Political Science« za italijansko stran in prof. Bogomir Kocvač z Ljubljanske univerze za slovensko stran. Z njima bodo sodelovali še inže-nirja Antonio Sfiligoi in Lucijan Vuga ter občinski fukncionarji obeh mest. Skupini so poverili nalogo, da pripravi konkretne pograme posegov za preobrazbo obmejnega gospodarstva, ki naj bi jih nato predstavili najprej nacionalnima vladama in nato organom Evropske unije. Le po tej poti, se pravi s predhodnim fi- nanciranjem načrtov s strani državnih vlad, bo namreč možno izkoristiti specifična financiranja, ki jih je evropski parlament namenil obema Goricama v postavki B7-502 lastnega proračuna (načrti Phare Crossborder). V sporočilu o zasedanju medobčinskega urada, ki smo ga prejeli z goriške občine, je še zabeleženo, da naj bi delovanje mešane delovne skupine ponudilo metodološke in načrtovalne osnove tudi za delovanje ustanavljajočega se»čez-mejnega teritorialnega pakta«. Na pobudo Krožka briške mladine je bilo v nedeljo pri Sirku na Su-bidi vsakoletno družabno srečanje slovenskih rojakov z zahodnega dela Brd, zlasti z območja Kr-minske občine. V prijetnem vzdušju in ob zvokih Denisove harmonike so naši rojaki preživeli zares lep večer, v znamenju domačnosti in sproščenosti pa tudi v znamenju zbliževanja in povezovanja v skupnost. Medse so povabili tudi župana krminske občine in občine Dobrovo, ki kot prva moža pri vodenju sosednjih obmejnih občin, lahko veliko naredita za sodelovanje ljudi ob meji. Srečanja slovenskih rojakov, ki ga v Kr-minu prirejajo že skoraj trideset let, so se udeležili tudi predstavniki župnije in nekaterih drugih ustanov. KRONIKA / NA SODIŠČU GABRJE / UMRL JE ZA NENADNO SLABOSTJO Obsojen zaradi treh kg hašiša Mlad Bosanec iz Nove Gorice je leto 1991 pošiljko prodal v Gorici Na goriškem sodišču so včeraj obsodili na 2 leti in 9 mesecev zapora 32-letnega Emira Kovačiča, po rodu Bosanca sicer pa s stalnim bivališčem v Novi Gorici. Obtožen je bil uvoza treh kilogramov hašiša iz Slovenije v Gorico, kjer je ma-ntilo odstopil tukajšnje-niu preprodajalcu. Policija je ilegalni posel odkrila jeseni leta 1991. Takrat so 10. oktobra ustavili in nato aretirali nekega Claudia Bla-slga, Goričana, ki so ga zasačili v trenutku, ko je skušal dvema TržaCano-jna prodati kilogram hašiša. Med kasnejšo hišno preiskavo so na njego-vem domu našli še dva kilograma enakega mamila. Po zasliševanju lasiga, ki je bil kasneje obsojen na zaporno kazen, in drugih raziskovalnih dejavnostih so policisti prišli na sled Emi-ru Kovačiču in 31-letne-mu Dušanu Dereaniju, doma iz Ljubljane, ki naj bi pošiljko hašiša prinesla v Italijo. V preiskavo, pri kateri so policisti ugotovili, da je mamilo potovalo na relaciji Maribor - Ljubljana - Gorica, sta bili vpleteni še dve osebi, Luca Sava iz Gorice in Maksimilijan Voll-meier iz Slovenije, ki pa sta umrla pred začetkom procesa. Sodniki so včeraj spoznali za krivega samo Kovačiča in ga obsodili na v začetku omenjeno kazen, medtem ko so De-reanija oprostili, ker da ni zagrešil kaznivega dejanja. lisočglava množica se je poslovila od 26Jetnega Dimitrija Florenina Tisočglava množica - veliko je bilo mla- nem obredu, ki sta ga opravila domači žu- dih - se je včeraj v Gabrjah poslovila od Di- pnik Viljem Žerjal in sovodenjski župnik mitrija Florenina, ki ga je usoda nenadoma Marjan Markežic, je pel cerkveni zbor. S in tragično, starega komaj 26 let, iztrgala iz pesmijo so se na pokopališču poslovili pev-kroga družine in prijateljev. Pred cerkvijo ci zbora Rupa - Pec in vnovič pevci do-so ga pričakali pevci zbora Skala, pri žal- mačega zbora Skala. (Foto Bumbaca). _________________KINO GORICA VITTORIA 1 17.30- 21.00 »Titanic«. Rež. James Cameron, igrata Leonardo Di Caprio in Kate VVinslet. VITTORIA 3 17.00-19.30-22.00 »L’avvocato del diavolo«. Al Pacino in Keanu Reeves. CORSO 18.00-20.00- 22.00 »Tre uomini e una gamba«. I. Aldo, Giovarmi e Giacomo. □ OBVESTILA LAVRIČEVA KNJIŽNICA AJDOVŠČINA in GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA vabita danes, ob 18.30 na predstavitev knjig redne zbirke Goriške Mohorjeve družbe za leto 1998 v prostorih Lavričeve knjižnice v Ajdovščini. Prisotni bodo avtorji in uredniki knjižnih izdaj. KMEČKA ZVEZA GORICA organizba v petek, 6. februarja, ob 20. uri na sedežu društva Briški grič v Steverjanu (Bukovje št. 6) srečanje s krajevnimi kmetijskimi podjetniki na temo Nova davčna zakonodaja v kmetijstvu. SLOVENSKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE GORICA sporoča, da je urnik servisa SGZ: ob ponedeljkih in sredah od 8. do 16. ure neprekinjeno, ob torkih in četrtkih od 8. do 12. me, ob petkih in sobotah zaprto. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL posluje ob ponedeljkih, torkih, sredah in petkih od 10. do 18.30, ob četrtkih od 13. do 18.30. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU je odprta ob ponedeljkih in sredah od 15. do 18. me. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH posluje v ponedeljek in sredo od 15.00 do 18.00, v torek, četrtek in petek od 10.00 do 12.00. SLOVENSKI ODSEK OBČINSKE KNJIŽNICE V RONKAH je odprt v ponedeljek in torek od 16. do 19. ur in v petek od 9.30 do 12. me. GLEDALIŠČE OBČINSKO GLEDALIŠČE V TRŽIČU, danes in jutri ob 20.30 gledališka predstava »II milione«; nastopa Marco Paolini. V preddverju gledališča bo srečanje z Marcom Paoli-nijem danes ob 18. uri (ne jutri, kot je bilo napovedano). RAZSTAVE V GALERIJI ARS je do 21. februarja odprta razstava akvarelov Roberta Hlavatyja ob stoletnici umetnikovega rojstva. Ogled po urniku odprtja Katobške knjigarne. V KULTURNEM CENTRU L. BRATUŽA je do 20. februarja odprta razstava akvarelov goriškega slikarja Andreja Kosiča. Ogled: delavniki 17.00-19.00, nedelje 10.00-12.00. ^ PRIREDITVE DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV vabi člane, da se v maskah udeležijo pustovanja v petek, 20. februarja, ob 17. uri v gostišču “Al fogolar” v Gaglia-nu pri Čedadu. Zagotovljen bo avtobusni prevoz, večerja, pustno rajanje, nagrajevanje mask. Vpisovanje do srede, 11. februarja, pri poverjenikih in na sedežu. I ; LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALL’ORSO BIANCO, Korzo Italia 10, tel. 531576. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 410701. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU Al Lago - Pri jezeru, Vrtna ul. 2, tel. 78300. POGREBI Danes: 11.00, Alberto Ture 1 iz cerkve sv. Justa na glavno pokopališče; 11.00, Silvia Durigon vd. Mauro iz Vidma v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče. IRAK-ZDA / PODOBNO KOT LANSKEGA NOVEMBRA Irak popustil pred rusko diplomacijo VVoshington nezadovoljen nod ruskim uspehom MOSKVA, VVASHING-TON - Ruski predsednik Boris Jelcin je včeraj telefoniral svojemu ameriškemu kolegi Billu Clintonu, da bi ga opozoril, kako bi imelo vojaško kaznovanje Iraka »nepredvidljive posledice za Bližnji vzhod in bi terjalo številne žrtve med civilisti«. To je vsaj včeraj izjavil tiskovni predstavnik Kremlja Sergej Jastržemb-ski. Jelcin je Clintonu obenem prikazal najnovejši ruski diplomatski rezultat, po katerem je Bagdad pripravljen prepustiti osem predsedniških palač nadzoru misije Zmženih narodov za razorožitev Un-scom, poleg tega pa naj bi iraški predsednik Sadam Husein izrazil pripravljenost sprejeti vodjo Unsco-ma Richarda Butlerja. Ru- ski zunanji minister Jevge-nij Primakov je lahko včeraj po telefonskem pogovoru s posebnim Jelcinovim odposlancem za Irak Viktorjem Posuvaljukom poudaril, da bo rusko posredovanje »obrodilo sadove«. Sef ruske diplomacije pa je moral priznati, da je položaj na terenu zelo kočljiv in da je vse več znakov, ki napovedujejo vojaški napad. Tudi za Primakova bi bil napad huda napaka, ker bi povzročil zaplete v vseh mednarodnih odnosih. Podobno kot novembra, ko je Rusom zadnji trenutek uspelo preprečiti ameriški napad, tudi sedaj v VVashingtonu niso zadovoljni nad ruskim uspehom. Za sedaj bodo morali še počakati z napadom, ker bi bilo po ru- skem diplomatskem uspehu preočitno, da Clinton išče vojaški spopad, tako da bi odvrnil pozornost domače javnosti od težav, ki mu povzroča zadnji spolni škandal. Poudariti je treba tudi, da se kar 50 odstotkov Američanov zavzema za vojaški poseg, 77 odstotkov jih je prepričanih, da bo za napad kriv Sadam Husein, le 16 odstotkov pa je mnenja, da Clinton išče spopad zaradi zadnjega spolnega škandala. Ob takih rezultatih je popolnoma jasno ameriško nezadovoljstvo. Ameriška državna sekretarka Madeleine Albright je včeraj v Savdski Arabiji doživela nov poraz, saj ji je savdska vlada jasno sporočila, da ne bo dala na razpolago svojih DAVOS / SVETOVNI GOSPODARSKI FORUM Hillary Clinton o civilni družbi Njenim hotenjem se morajo podrediti tako vlade kot trgi DAVOS - Zena ameriškega predsednika Hil-lary Clinton (na sliki AP) je včeraj z govorniškega odra Svetovnega gospodarskega foruma v švicarskem Davosu dvatisočgla-vemu elitnemu zboru ekonomistov poslovnežev, bankirjev in politikov poudarila, da je civilna družba bistvo življenja in da se morajo vlade in trgi podrediti tej stvarnosti. »Nobena inštitucija ni brezhibna, nobena vlada ni brezhibna, noben trg ni brezhiben in tudi nobena družba ni brezhibna,« je poudarila prva ameriška dama in požela bučen aplavz. »Nahajamo se v položaju,« je še dodala, »da na eni strani imamo vlado, na drugi tržno gospodarstvo: civilna družba je v sredini in je bistvo življenja.« Njen včerajšnji poseg je bil neke vrste nadaljevanje predvčerajšnjega posega generalnega tajnika Združenih narodov Kofija Armana, ki je prav tako spregovoril o današnjih izzivih. »Dandanes, ko liberalni kapitalizem na svetovnem odru nima tako rekoč nobenega ideološkega tekmeca, je več kot očitno, da nevarnosti, ki mu grozijo, prihajajo od znotraj. Ce se ne bo znal zasukati k večanju blaginje in predvsem k večji socialni pravičnosti, bo tudi sam doživel polom.« Po mnenju žene ameriškega predsednika Clintona, liberalni kapitalizem ne bo doživel poloma, če bo uspošteval hotenja civilne družbe. Clintonova je ponovila svoja že znana stališča o družini, ki je celica vsake družbe, ponovno je dokazala, da se kot priznana odvetnica ne ustraši nobenega izziva in lahko prepričljivo spregovori tudi pred tako uglednim forumom. letališč za morebitni napad na Irak, kot se je to zgodilo med zalivsko vojno leta 1991. »V nobenem primem ne bomo dovolili napada s svojega ozemlja,« so uradno sporočili v Riadu. Ameriško napadalno pohtiko v bistvu podpirata le Kuvajt in Velika Britanija. Ta je včeraj proti Zalivu poslala še šest britanskih vojaških letal sea harrier. Francija, Nemčija, Španija in Italija, da le omenimo nekatere države, pa se odločno upirajo uporabi sile. Besedno seveda obsojajo iraško nasprotovanje Unscomu, ki je v nasprotju z načeli mednarodnega prava, a istočasno poudarjajo, da niso še izčrpati vseh diplomatskih pobud. Amerika je torej deležna le besedne podpore, ko pa je treba preiti k akcijski podpori, se je te vsi otepajo. Seveda je Clintonova administracija že dala na znanje, da je pripravljena tudi sama kaznovati Irak in da za to ne potrebuje suhozemskih letalskih oporišč, ker ima dovolj letalonosilk in strateških bombnikov. Ameriško-britanski napad pa bi kot rečeno imel hude posledice za celotno ameriško bližnjvzhodno politiko. Za izraelskega premiera Netanjahuja je to nepričakovano darilo, saj je svetovna javnost sedaj pozabila na zaplete s Palestinci. Izraelci pa jemljejo zelo resno sedanjo napetost, tako da na debelo kupujejo plinske maske, v puščavi Negev pa so postaviti protiraketne baterije patriot, ki naj bi zavarovale edini izraelski jedrski reaktor pred morebitnim napadom iraških raket dolgega dometa. TEKSAS / PRED USMRTITVIJO Karla Faye Tucker upa, da jo bodo pomilostili Presenetljivo njeno pomilostitev zagovarjajo celo najbolj vneti zagovorniki smrtne kazni NEW YORK - Karla Faye Tucker (na sliki AP), ki bi jo morati jutri usmrtiti v teksaškem Huntsvillu, se je že odločila za zadnji obed. Dovolj ji bo banana, nekaj breskev in solata, tako da bo »lahka« odletela v naročje svojega Boga, ki ga je odkrila za zaporniškimi rešetkami. Najbolj znana ameriška jetnica, ki je v teh tednih in dneh sprožila za Ameriko nepojmljivo razpravo o umestnosti smrtne kazni, se torej pripravlja na smrt. Kljub temu, da je teksaški Board of Pardons and Paroles zavrnil prošnjo za pomilostitev, pa vseeno upa, da jo bo republikanski guverner George Bush (sin bivšega predsednika Busha) pomilostil. Ce se to ne bo zgodilo, bo Tuckerjeva prva ženska, ki so jo v Teksasu usmrtiti po letu 1863, in druga v ZDA po letu 1976, ko so ponovno uvedli smrtno kazen. Karla Faye Tucker ima sedaj 38 let, ko jih je imela osem, je prvič kadila marihuano, pri desetih pa si je prvič vbriz-gnila heroin. Kot zasvojenka in prostitutka je s krampom ubila dve osebi in bila za to obsojena na smrt. Kot rečeno, je v zaporu odkrila Boga in se temeljito spremenila, tako da je sedaj popolnoma druga oseba, ki se kesa svojega zločina. Prosila je za pomilostitev, »ker ne prestavlja več nevarnosti za družbo«. Guverner Bush ni do sedaj še nikogar pomilostil. Tokrat pa bi se lahko zgodil čudež. Da je za milost prosil tudi papež Janez Pavel II., ni nobeno presenečenje, ker se cerkveni poglavar dosledno zavzema za spoštovanje človekovega življenja. Prav tako ni presenetljivo, da se je za njeno usodo zavzel tudi evropski parlament in da iz vseh koncev sveta prihajajo prošnje za pomilostitev. Presenetljivo pa je, da se za pomilostitev Tuckerjeve zavzemajo tudi v tistih ameriških republikanskih krogih, ki dosledno zagovarjajo smrtno kazen. Med temi tudi televizijski pridigar Pat Robertson. Se bolj presenetljiva pa je ugotovitev, da so zadnje teksaške raziskave javnega mnenja ugotovile, da se večina ljudi zavzema za pomilostitev Karle Tucker, kar bi bilo pred meseci nepojmljivo. Za spremembo smrt- ne kazni v dosmrtno ječo je bilo 48 odstotkov intervjuvancev, za smrtno kazen pa 43 odstotkov. Prav ti odstotki bi lahko teksaške oblasti prepričali, da se jim pomilostitev izplača. Do sedaj je namreč pri podobnih javnomnenjskih raziskavah večina zahtevala smrtno obsodbo, teksaške oblasti pa se nočejo zameriti svojim volilcem. Tokrat je po zaslugi te ženske prišlo do pravega preobrata. Američani se končno sprašujejo o umestnosti smrtne obsodbe. Karla Faye Tucker torej lahko še upa. Vsekakor je pripravljena tudi na najhujše. Fatalistično trdi, da je vse v božjih rokah. Ce jo bodo pomilostili, ima po njenem Bog svoj načrt. FILIPINI / MED POLETOM IN MANILE V CAGAVAN DE ORO Na Mindanau strmoglavilo filipinsko potniško letalo Na krovu DC-9 je bilo 99 potnikov in pet članov posadke MANILA - Na filipinskem otoku Mindanao je včeraj strmoglavilo potniško letalo DC-9 filipinske lokalne letalske družbe Ce-bu Pacific (na sliki AP arhivski posnetek) , ki je imelo na krovu 99 potnikov in pet članov posadke. Neki krajevni radio je sinoči sporočil, da so našli razbitine na goratem območju pri Pa-galunganu, nekaj kilometrov severovzhodno od letališča Cagayan de Oro. Neki pilot pa je povedal, da je opazil razbitine pogrešanega letala v nekem vulkanu. Teh vesti filipinske oblasti niso potrdile, filipinska vojska je sinoči celo sporočila, da so zaradi teme in slabega vremena prekinili iskanje letala. DC-9 letalske družbe Cebu Pacific je bil iz Manile namenjen v 800 kilometrov oddaljeni Cagayan de Oro. Iz filipinskega glavnega mesta je DC-9 odletel ob 9,16 po krajevnem času, v Cagayanu de Oro pa so ga po vmestnem pristanku v osrednjem filipinskem Ta-clobanu pričakovali ob 11.03. Kot je povedal pod-minister za prevoze Carlos Tanega, je letalo stopilo v stik s kontrolnim stolpom v Cagayanu de Oro dvanajst minut pred predvidenim pristankom in zaprosilo za prednost. To vzbuja sum, da je bilo v težavah. Po tem klicu je letalo zginilo z radarskih zaslonov. Družba Cebu Pacific ni objavila seznama potnikov, sporočila je le, da je bilo med potniki vsaj pet tujcev. Cagayan de Oro Celebeško morje AP Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev. IH O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 TRGI / VAL EVFORIJE IZ AZIJE V EVROPO IN ZDA BRUSELJ / EU BAJE NI SPREJELA PRIZIVA SLOVENIJE Morda se začenja konec krize Hongkong +14% - V Italiji nove dobre novice o javnih računih V FJK bencin še vedno po znižani ceni Z bencinom po znižani ceni naša dežela ne izvaja nelojalne konkurence MILAN - Medtem ko Svetovna banka napoveduje, da bo svetovna gospodarska rast letos za pol odstotka nižja od začetnih predvidevanj (2,6% namesto 3,1%), se je kitajsko novo leto v znamenju tigra včeraj na azijskih trgih zaCelo z rekordni-rni poskoki. Največ je pridobila hongkon-ška borza, več kot 14%, enako kot indonezijska, le malenkost manj se je dvignila singapurska, ža več kot 10% pa so napredovali tudi vsi ostali trgi v jugovzhodni Aziji, vključno s filipinsko in tajsko borzo. Negativna je bila zaradi strahu pred novimi zlomi tamkajšnjih bank le južno-korejska borza, medtem ko je Tokio po tednu znižanj včeraj spet napredoval, čeprav le za slab odstotek. Optimizem, ki se je razširil po večini azijskih trgov izhaja iz prepričanja, da je najhujše že mimo, niso pa redki analitiki, ki ocenjujejo, da bi lahko včerajšnji dan pomenil zasuk v negativnem trendu najbolj živahnih trgov jugovzhodne Azije. Ge bo azijska kriza pustila posledice na splošnjo stopnjo rasti svetovnega gospodarstva, bo breme tega negativnega učinkovanja dokaj različno razporejeno. Po predvidevanjih Svetovne banke bo največ škode utrpela Japonska, kjer se bo rast zmanjšala za 2% (1% namesto 3%), medtem ko na ZDA azijska kriza sploh ne bi smela vplivati, saj naj bi tamkajšnje gospodarstvo raslo z 2,4-odstotno stopnjo, kar je 0,4% več od prvotnih predvidevanj. Nobenih negativnih posledic naj bi kriza v Aziji ne povzročila niti Evropi, saj naj bi po ocnah Svetovne banke v Italiji, Franciji, Nemčiji in Veliki Britaniji pozitivni dejavniki kompenzirali negativne učinke daljnovzhodne krize. Val optimizma je včeraj iz Azije že navsezgodaj pljusknil v Evropo, kjer so vse borze, z londonsko in pariško na čelu dosegle nove rekordne dvige. Do šestega zaporednega rekorda je prišlo tudi v Milanu, kjer se je evforija popoldne še okrepila z močnim dvigom na VVall Streetu. Mibtel je napredoval za 0,84%, posli pa so dosegli astronomsko vrednost 3.887 milijard lir. Poleg finance je v bil včeraj središču pozornosti najnovejši javnofinančni podatek zakladništva, ki kaže, da se je za javne račune leto začelo bolje od najbolj rožnatih pričakovanj. Javna bilanca je namreč v januarju dosegla 1.300 milijard lir presežka, še več torej kot januarja 1997, ko je znašal 1.200 milijard, vendar so imeli takrat odločilno vlogo finančni prispevki za več kot 3.000 milijard lir, ki jih je Rim prejel od Evropske unije. Podatek je vsekakor močno presenetil kritike Ci-ampijeve javnofinančne politike, medtem ko je zakladnemu ministru okrepil položaj pred četrtkovim obiskom v Bonnu in Frankfurtu, ki bosta ključni etapi na poti italijanskega približevanja k evru. Da so možnosti Italije za sodelovanje v prvem krogu monetarne unije visoke, je včeraj potrdila tudi ameriška investicijska banka Morgan&Stanley, ki je verjetnost ocenila na 94 odstotkov. BRUSELJ - V Bruslju Sloveniji najbrž ne bodo ugodili. Ljubljana je vložila priziv na EUzaradi uvedbe čip-kartic v Furlaniji - Julijski krajini, s katerimi avtomobilisti lahko kupujejo na domačih črpalkah bencin po ceni, ki je konkurenčna s ceno v Sloveniji. Kot je znano je po več kot enem letu parlamentarnih razprav od 1. aprila lani bila v FJK znižana cena bencina vsem, ki imajo stalno bivališče v naši deželi. V Trstu, Gorici in obCinah videmske pokrajine ob meji velja znišanje 800 lir za vsak liter bencina in je zato cena skoro enaka kot v Sloveniji. Deželno območje je razdeljeno v več pasov con in ugodnost se postopno manjša bolj kot se oddaljiš od meje s Slovenijo. V Pordenonu je n.pr. cena nižja za 200 Ih na litru. Izračunano je bilo, da se zaradi tega ne izplača več čez mejo po bencin. Poraba bencina doma je spet prišla v prejšnje, normalne okvire in Dežela bo imela celo več milijard Ih dobička. Vedeti je treba, da so se v deželni upravi bali, da bodo ob proračunski denar, kajti del denarja, ki prihaja iz Rima, je del ranih davščin tudi na bencin. Dodajmo, da ta bencin ni edina ugodnost. Na Goriškem, Tržaškem in v obmejnih občinah Furlanije, je možno kupovati določene količine bencina tudi z boni proste cone. Cena tega je še ugodnejša od »deželne«, saj stane nekaj več kot 800 lir, odvisno od nihanja cen na svetovnem trgu. Bencin po znišani ceni so v FJK pričeli prodajati lani 1. aprila, a šele dva meseca kasneje so imeli vsi avtomobilisti kartice. V lanski drugi polovici leta je na slovenski strani meje na Goriškem prodaja krepko upadla. Prej so, po njihovih izjavah, tu prodajali kar 25% vsega bencina prodanega v Sloveniji, od tega od treh do štirih četrtin tujim, t.j. italijanskim avtomobilistom. Družbi Petrol in OMV - Istra Benz sta zgradili vrsto novih črpalk in posodobili prejšnje. Prodaja bencina je v zadnjih šestih mesecih padla na polovico. Se večja je izguba na črpalkah v Brdih in na Kobariškem. Prodajo so vsaj deloma ohranili na črpalkah ob mejnih prehodih, kamor prihajajo avtomobili iz Veneta. V začetku letošnjega januarja je slovenski finančni minister Mitja Gaspari med obiskom v Bruslju načel tudi vprašanje o ceni italijanskega bencina v naši deželi. O tem so po Gasparijevem prihodu nazaj v Ljubljano poročali slovenski medij. Konec prejšnjega tedna je s tem v zvezi iz Rima prišla vest, da v Bruslju ne bodo upoštevali slovenske- ga priziva. Po izjavah funkcionarja carinske službe na zunanjem ministrstvu Ercoleja Amata naj bi bil priziv brezpredmeten, ker ne bi ogrožal konkurenčnosti. V Italiji je cena bencina v prosti prodaji nekoliko višja od 1.900 lir, v Sloveniji pa je cena bencina okoli 1.100 lir, zato znižati ceno bencina na slovensko raven naj ne bi bila nelojalna konkurenca. Novinarjem je Amato povedal tudi, da bodo cene bencina v FJK ostale konkurenčne slovenskim, doklet ne bo Slovenija, ki vstopa v Evropo, svoje cene prilagodila evropskim. Do tega bo prišlo zelo počasi, kajti v Ljubljani se dobro zavedajo, da vsako še tako majhno višanje cene bencina vpliva na inflacijo, ki je še kar visoka, če jo primerjamo s povprečno v Evropi. Bencin se bo najbrž v kratkem v Sloveniji podr-žali, pa čeprav samo za nekaj tolarjev.. Prejšnji teden je namreč slovenska vlada sklenila, da se takoi-menovani cestni tolar dvigne od 16 na 20 odstotkov prodajne cene bencina. Ker ne kaže, da bi se vlada odpovedala sedanjim svojim neposrednim dajatvam, tudi ker ima v letošnjem državnem proračunu kar veliko luknjo, bo nujno, da se dvigne prodajna cena bencina. Kdaj se bo to zgodilo, ni bilo povedano. Marko VValtritsch Nedavne polemike med Ita-lijo in Nemčijo glede tega, ali si Italija res zasluži vstop v eno- “ tai evropski valutni klub že od vsega začetka, so se zadnje dni vidno unesle, ko sta se Kohl in Prodi ponovno zbližala in ko so jih zasenčili nekateri drugi dogodki, med njimi papeževo potovanje na Kubo in, žal, tudi mizeme spolne dogodivščine predsednika Clintona. Lahko pa zanesljivo pričakujemo, da se bodo te polemike ponovno razplamtele v prihodnjih mesecih, ko bo dozorel čas za sestavo spiska članic petnajsterice, ki bodo dobile prve klubske izkaznice. Višek zdrah torej lahko pričakujemo enkrat v drugi polovici maja. Zadnji napad so sprožili Nemci, ki jim na tem delu fronte poveljuje predsednik Zvezne banke Tietmeyer. Italiji oporekajo vstop v klub, češ da ni še zrela zanj in ker preti nevarnost, da se bo po ystopu obnašala kot nebogljeno kljuse, ki je poleg vsega tudi nekoliko »verriickt«. Nekateri vidijo v tej nemški napadalnosti celo nekakšno povračilo milo za drago za znane zasuke, s katerimi se je Italija Proslavila v'prvi in drugi svetovni vojni m ki so nedvomno prizadeli tudi Nemčijo. Drugi spet menijo, da jih jezi, ker Nemčija ni več »lokomotiva« evropskega gospodarstva. Oboje bo morda držalo, po vsej verjetnosti pa razlogov ni treba iskati tako daleč, saj obstajajo tudi argu- TEDENSKI KOMENTAR Ali ne bi tudi država prispevala k znižanju javnega dolga? menti sila neposredne narave: Nemčija se namreč po dolgih desetletjih sooča s pravo ekonomsko in socialno krizo, na katero ni bila pripravljena. Dobro se spominjam, kako sem enkrat kmalu po padcu berlinskega zidu potoval z vlakom v Berlin. Proga je nekaj časa tekla po ozemlju Zahodne in nato Vzhodne Nemčije. Na prvem delu je kompozicija z veliko hitrostjo in skoraj neslišno brzela v noč, na vzhodnem delu pa so na dotrajanih tirih kljub zmanjšani hitrosti vagoni neusmiljeno škripali in butali sem in tja. Na zahodnem delu so bile postaje čiste, lepo razsvetljene in sploh urejene, na vzhodnem pa sive, tehnično slabo opremljene in sila zanemarjene. Rekli boste, da so to malenkosti. Pa niso. Podobne razlike so obstajale sploh med obema Nemčijama. Razvitemu zahodu se je kot nekakšna protiutež vzporejala na nasprotni strani gospodarsko nerazvita Vzhodna Nemčija. Bonn pa je z združitvijo sprejel nase breme, ki je očitno Euo Fornazarič pretežko tudi za njegove lokomotivske mišice. Računal je, da bo dvignil sestro na svojo raven, v resnici pa je ona njega potegnila nekoliko navzdol. In tako se mora danes združena Nemčija soočati z maso 4, 5 milijona brezposelnih ljudi in z marko, ki z bolj ali manj prikritim strahom pričakuje napovedano rojstvo nove evropske valute evro. Nič čudnega torej, če so Nemci v tem novem nezavidljivem položaju v zadnjem času postali nekoliko živčni in če je tudi njihova zaverovanost v Združeno Evropo ustrezno upadla. Tako si lahko v določeni meri razlagamo tudi novejše napade na Italijo. Slednja pa se kajpak zgraža nad »nadutostjo tevtonskih silakov« in se vztrajno priduša, da si glede Maastrichta nima kaj očitati: Inflacijo smo ukrotili - naprej in naprej ponavlja Prodi - obrestne mere smo znižali, le tretje Maastrichtove zahteve trenutno Se nismo povsem uresničili, toda to bomo gotovo storili v prihodnjih 15 letih. Ta tretja Maastrichtova zahteva pa ni tako neznatna, da bi jo človek lahko obravnaval kar tako, mimogrede. Gre namreč za razmerje med letnim narodnim dohodkom in maso javnega dolga, ki znaSa danes v Italiji 2.300.000 milijard lir, tako da daleč ptesega meje, ki jih v tem pogledu postavlja Maastricht. To dejstvo je lahko za Italijo tudi sila neprijetno, zlasti če je zmerjanje javno, toda Nemci govorijo čisto resnico, ko ji to oporekajo. Prodiju je lahko obljubljati, da bomo v prihodnjih 15 letih ugodno rešili tudi to vprašanje, petnajst let pa je dolga doba in marsikaj se lahko med tem zgodi... Premier se je pred kratkim javno zahvalil italijanskim davkoplačevalcem, da so razumeh predevropsko stisko države in da so dobrovoljno vzeli nase ustrezna dodatna bremena in žrtve. Kaj pa država? Ah je tudi sama kaj doprinesla k temu? Kaj ne bi morda kazalo zdaj skrajšati tistih petnajst let recimo s serijo odpovedi pri določenih izdatkih? Ali ne bi na primer Slo brez nabave novih vojnih letal znamke Lockheed, ki tako neprijetno dišijo po aferi »antelo-pe cobbler«, zaradi katere je svoj čas moral odstopiti neki predsednik? In ali ne bi šlo vsaj za nekaj časa brez tistih »ažurnih puščic«, ki so samo iz prestižnih razlogov stalno v zraku. In dalje: kaj če bi nekoliko zavr-li brezmejni uvoz filmov, ki so jih samo antikultura in nasilje? Pa če to ne bi šlo, ne bi vsaj poskusili prihraniti nekaj milijard tako, da bi na primer prisilili tiste, ki bogatijo z mlekom v prahu, plačati globe, ki jim jih nalaga Evropa? Ali pa pripravili birokrate, ki bi morali skrbno paziti, da bi Italija vnovčila razne oblike pomoči in finančne prispevke iz evropskih skladov, pa tega iz enostavne komodnosti ali nevednosti ne store? Ali še prisiliti davčne utajevalce, ki so kot vse kaže večinoma kar poimensko znani pristojnim organom, da končno tudi oni sežejo v žep in prispevajo k skrajšanju petnajstletne pripravniške dobe? Pa še veliko drugih varčevalnih možnosti bi si lahko priklicali v spomin: recimo pri vzdrževanju »nepotrebnih institucij«, pri finančnem podpiranju idustrij, ki državne pomoči ne potrebujejo itd. Vsak ukrep zase bi morda res vrgel le prgišče milijard, končna vsota pa bi vendarle lahko zadobila nezanemarljive razsežnosti. 2. FEBRUAR 1998 v LIRAH Iti 5 valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1793,00 1828,00 en N nemška marka 975,00 995,00 funt šterling 2924,00 2979,00 0 švicarski frank 1203,00 1233,00 OJ N , <0 tf) belgijski frank 46,78 48,78 S ec francoski frank danska krona 289.00 253.00 299.00 263.00 sc D) fr norveška krona 233,00 243,00 ,««r ■J L** Im * švedska krona 217,00 227,00 5 u kanadski dolar 1.224,00 1264,00 <0 portugalski eskudo 9,11 10,01 N nizozemski gulden 859,00 884,00 ec avstrjski šiling 137,500 142,00 3 španska pezeta 11,11 12,21 s grška drahma 5,92 6,72 irski šterling 2430,00 2510,00 japonski jen 13,77 14,67 jgj avstralski dolar 1184,00 1254,00 madžarski florint 7,00 9,00 v hrvaška kuna 255,00 275,00 slovenski tolar 10,20 10,45 2. FEBRUAR 1998 v URAH 1 valuta 1 nakupni prodajni ameriški dolar 1789,00 1819,00 nemška marka 978,00 996,00 francoski frank 289,00 299,00 nizozemski gulden 860,00 885,00 belgijski frank 47,03 48,83 funt šterling 2907,00 2987,00 irski šterling 2434,00 2529,00 danska krona 255,00 265,00 grška drahma 6,04 6,64 kanadski dolar 1212,00 1247,00 švicarski frank 1209,00 1234,00 avstrijski šiling 137,84 142,34 slovenski tolar 10,15 10,40 MILANSKI BORZNI TRG 2. FEBRUAR 1998_______________INDEKS MIB 30: +0,66________________ delnica cena var. % delnica cena var. % 2. FEBRUAR 1998 v URAH valuta povprečni ameriški dolar 1807,360 EKU 1945,260 nemška marka 986,550 francoski frank 294,420 funt šterling 2948,170 nizozemski gulden 875,320 belgijski frank 47,811 španska pezeta 11,634 danska krona 258,920 irski šterling 2474,460 grška drahma 6,229 portugalski eskudo 9,640 kanadski dolar 1247,060 japonski jen 14,273 švicarski frank 1219,540 avstrijski šiling 140,210 norveška krona 238,410 švedska krona 222,770 finska marka 325,970 Alleanza Ass. 22.485 +5,24 Bca di Roma 2.406 +0,66 Bca Fideuram 9.498 +2,44 Bca Pop.MI 15.683 +7,21 Benetton 31.590 +1,71 Comif 7.577 +3,86 Credit 6.745 +1,45 Edison 11.668 +1,01 Eni 10.643 +0,97 Fiat 5.904 -1,17 Generali 49.663 +2,36 Imi 26.001 +4,96 Ina 4.050 +1,32 Italgas 7.204 +2,62 La Fondiaria 9.984 +3,00 Mediaset 9.746 +3,00 Mediobanca 16.840 +2,14 Montedison 1.742 + 1,81 Olivetti 1.519 +2,42 Parmalat 2.850 +0,07 Pirelli Spa 4.786 +1,14 Ras 19.630 +3,69 Rolo 30.374 + 1,44 Saipem 9.732 +0,49 San Paolo To 20.178 +4,06 TIM 8.646 +2,57 Telecom Ita 12.454 +0,78 26 Torek, 3. februarja 1998 PRIREDITVE Festival Sarajevska zima 1998 SARAJEVO - V Sarajevu se bo v soboto, 7. februarja, začel festival Sarajevska zima 98, na katerem bo nastopilo tudi več slovenskih predstavnikov, stroške za njihova gostovanja pa bo krilo slovensko ministrstvo za kulturo. Sarajevskemu občinstvu se bodo predstavili Trio Luvvigana (10. in 13. februarja), Cankarjev dom s predstavo skupine Fourklor Ko si še nismo lagali, vsaj ne toliko (27. februarja), gledališče Glej s predstavo Jezus F. (28. februarja) in Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice s predstavo Plešasta pevka (12. marca). (STA) Razstava kiparja Duilia Švare V razstavni dvorani občinske oglasne deske na Malem trgu št. 3 v Trstu bodo danes ob 18. uri odprli razstavo kiparja Duilia Švare, umetnika, ki se je izoblikoval v predvojnih letih delno v javnem umetnostnem inštituti, delno v zasebni šoli muzeja Revoltella. Razstavo, ki jo prireja odborništvo za kulturo Tržaške občine, bo odprl umetnostni kritik Claudio H. Martelli. Razstava bo odprta do 16. februarja in bo na ogled vsak dan od 10. do 13. ure in od 17. do 20. ure. GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom V petek, 6. februarja, ob 20.30 Dan slovenske kulture. Nastopajo MePZ Jacobus Gallus, MePZ Hrast, gledališka igralca Štefka Drolceva in Janez Starina ter govornik Miroslav KoSuta. Gledališče Rossetti Stalno gledališče FJK - Gledališka sezona 1997/98 V Četrtek, 5. februarja, ob 20.30 premierska predstava: »Senilita« Itala Sveva, ki jo je za gledališče priredil Alberto Bassetti v izvedbi Stalnega gledališča F-JK. Režija Francesco Macedonio. V glavnih vlogah nastopajo Roberto Herlitzka, LuCka Počkaj, in Alvia Reale Predstava v abonmaju: odrezek 3 - rdeče. Ponovitve bodo trajale do 8. februarja in od 12. do 15. marca. Predprodaja vastopnic pri blagajni gledališča - (urnik: 8.30-13, 16-19 ob delavnikih) in pri osrednji blagajni UTAT v Pasaži Protti (urnik: 8.30-12.30, 15-19). V teku je tudi predprodaja vstopnic za predstavo »Caterina di Heilbronn« H. von Kleista, ki bo na programu od 17.-do 22. februarja (v abonmaju - odrezek 14 moder). Gledališče Verdi Operna in baletna sezona 1997/98 Pri blagajni gledališča Verdi je v teku predprodaja vstopnic za balet »Mutationx« Mauriceja Bejarta: v soboto, 7.2., ob 20.30 (reda A/F; v nedeljo, 8.2., ob 16. uri (reda D/D); v torek, 10.2., ob 20.30 (reda B/A9; v sredo, 11.2., ob 20.30 (reda C/B); v Četrtek, 12.2., ob 20.30 (reda E/C); v petek, 13.2., ob 20.30 (reda F/E); v soboto, 14.2., ob 17. uri (reda S/S); v nedeljo, 15.2., ob 16. uri (reda G/G). (Vstopnice za balete so na razpolago tudi v Vidmu pri ACAS - Ul. Fae-dis 20 (tel. 0432 - 470918). Blagajna gledališča (urnik: 9-12, 16-19 - tel. 6722500 - zaprto ob ponedeljkih). Gledališče Cristallo - La Contrada V petek, 6. februarja, ob 20.30 premierska predstava: gostuje gledališka skupina Plexus T. s predstavo Nei-la Simona »Plaza suite« v prirebi Tullia Kezicha in Alessandra Levantesija. Režija Guglielmo Ferro. Nastopata Massimo Dapporto in Maria Ameba Monti. Vstopnice so v predprodaji pri osrednji blagajni UTAT v Pasaži Protti (urnik: 8.30-12.30, 16-19 - tel. 630063/638311) in pri blagajni gledališča Cristallo (tel. 390613). Gledališče Miela Hong Kong anno zero: danes, 3. februarja, ob 20. uri film »Happy together«, ob 22. uri film »The Killer«. TRŽIČ Občinsko gledališče - Gledališka sezona 1997/98 V torek, 3. in v sredo, 4. februarja, ob 20.30 gostovanje gledališča Mobydick Teatri della Riviera »II Milione quaderno veneziano di Marco Paolini«, nastopa Marco Paolini. Vstopnice dobite pri blagajni gledališča: od ponedeljka do sobote 17-19 (za informacije tel. 0481 -494368/494365). GORICA Kulturni dom V četrtek, 5. februarja, ob 18. uri »Srečanje z avtorjem«: Simon Turar - ob izidu ponatisa knjige »Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska«. Gorica Kinema - Gorizia Cinema: v Četrtek, 5. februarja, ob 20.45 film »Ljubezenske zgodbe« (Poljska 1997). Režija Jerzy Stuhr. Za informacije: Kulturni dom Gorica (tel. 0481-33288). V nedeljo, 8. februarja, ob 17. uri Dan slovenske kulture. Nastopajo MePZ Jacobus Gallus, MePZ Hrast, gledališka igralca Štefka DrolCeva in Janez Starina ter govornik Jurij Paljk. VIDEM Nuovo Teatro Giovanni da Udine V Četrtek, 5. februarja, ob 20.45: gostuje gledališka skupinaTeatri Uniti z Molierovo predstavo »Misan-tropo«. Režija Toni Servillo. Nastopajo laia Forte, Andrea Renzi in Toni Servillo. Teatro Contatto - Avditorij Zanon V petek, 6. in v soboto, 7. februarja, ob 20.30: Robert Lepage, Compagnia Ex-Machina, Segnali Culture Engineering: »Gli aghi e 1’oppio« (Les aguilles et 1’opium). Predstavo je napisal in režiral Robert Le-page. PORDENON Deželni Avditorij V Četrtek, 5. februarja, ob 17.30 predavanje prof. Be-nedetta Carucci Viterbi, rabina judovske skupnosti v Rimu na temo : »Ebrei: coloro che vengono dalValtra parte del Hume. Ebraismo e alteritb«. _______________SLOVENIJA___________________ SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela Danes, 3. februarja, ob 17. uri - gledališka skupina OS in SS S. Kosovela s Sežana: Bojan Podgoršek »Hura za veljake, mlake kloake«. Ponovitev jutri, 4. februarja, ob 11.45 in ob 20. uri. Danes, 3. februarja, ob 20. uri film »Donnie Brasco«. PORTOROŽ Avditorij V petek, 6. februarja, ob 18. in ob 20.30 film »Mirovnik«. V soboto, 7. februarja, ob 20.30 gostuje Primorsko dramsko gledališče (za abonma in izven): Eugene Ionesco »Plešasta pevka«. Režija Vito Taufer. V nedeljo, 8. februarja, ob 18. in ob 20.30 VeCer slovenskega filma: Naš Avto!. LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 3. februarja, ob 19. uri (za abonmaja Študentski prvi in študentski drugi ter izven (konto): W. Shakespeare »Machbeth«. V soboto, 14. (za gledališki abonma in izven) ter v nedeljo, 15. februarja (za izven) ob 19.30 v Linhartovi dvorani »Julij Cezar« v izvedbi italijanske skupine Societas Raffaello Sanzio. Režija Romeo Castellucci. Mestno gledališče ljubljansko Danes, 3. februarja, ob 19.30 (abonma Študentski B): 15.30 (sreda popoldanski) in ob 19.30 (Abonma Študentski C). SNG - Drama Jutri, 4. februarja, ob 19.30: A.P. Cehov »Tri sestre« (izven - konto). Režija Meta Hočevar. V petek, 6. in v soboto, 7. februarja, ob 19.30 (izven -konto): N.V. Gogolj »Revizor«. Mala drama: v Četrtek, 5. februarja, ob 20. uri: D. Ma-met »Seksualna perverzija v Chicagu« (izven (konto). Vse ponovitve Albeejeve igre »Kdo se boji Virginie Woolf?« napovedane za januar odpadejo zaradi bolezni. Kulturni dom španski borci V Četrtek, 5. februarja, ob 20. uri: Ray Cooney »Denar z neba«. V soboto, 7. februarja, ob 17. uri: Iztok ValiC »Pe-pelka«. Lutkovno gledališče V Četrtek, 5. februarja, ob 17. uri na Melem odru: Svetlana Makarovič »Sapramiška (izven). Ponovitev v soboto, 7. februarja, ob 11. uri (izven); ob 17. uri R. Dahi - A. TkaCev »Velikanski dobrodušni velikan« (izven). Michel Tremblay »Nore babe«. Ponovitev jutri, 4. februarja, ob GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Glasbena matica - Koncertna sezona 97/98 3. marca bo v Deutscher Hilfsverein nastopil harmo-nikaš Corradb Rojac s mezosopranistko Evo Mabelli-ni. Na programu Frescobaldi, Bach, Pozzoli, Čajkin, Rojac in Solotarjov. Gledališče Rossetti Societa dei concerti - Koncertna sezona 1997/98 V ponedeljek, 9. februarja, ob 20.30 bo nastopil Tokyo String Quartet. Na sporedu Mozart, Šostakovič. in Smetana Gledališče Rossetti V soboto, 14. februarja, ob 21. uri koncert Riccarda Coccianteja. Za abonente Stalnega gledališča FJK je predviden popust. Kavarna S. Marco Ul. Battisti 18 V soboto, 7. februarja, ob 21. uri v okviru Tržaških glasbenih večerov bodo nastopili Amalia Acciarino in Paolo Rizzi - »Nostalgia di Napoli« ter pesnica Ombretta Terdich. »II pošto delle fragole« Park bivše umobolnice pri Sv. Ivanu V Četrtek, 5. februarja, ob 21. uri koncert brazilske glasbe s skupino »Berimbau«. TRŽIČ Občinsko gledališče - Koncertna sezona 1997/98 V torek, 10. februarja, ob 20.30 koncert Dulce Pontes »Caminhos«. Vstopnice dobite pri blagajni gledališča (urnik: 10-12, 17-19 od ponedeljka do sobote), pri UTAT v Trstu in pri Discotex v Vidmu. GORICA SCGV E. Komel - Koncertna sezona 1997/98 Jutri, 4. februarja, ob 20.30 v veliki dvorani KG L. Bratuž: »Pavle Merku med nami«. Sodelujeta MePZ Lojze Bratuž Gorica in Glasbeni atelje Emil Komel. Kulturni dom V ponedeljek, 16. februarja, ob 20.30 koncert »Trie-stango«. VIDEM Teatro Nuovo Giovanni da Udine V soboto, 14. februarja, ob 20.45: Hanna Schygulla -poje Jean-Marie Senia. _______________SLOVENIJA__________________ NOVA GORICA Hit Hotel Casino Park V petek, 13. februarja, ob 22.30 koncert Riccarda Coccianteja. SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela V soboto, 14. februarja, ob 20. uri koncert pianista Dimitrica Sgourosa (za glasbeni abonma in izven). Rezervacija in prodaja vstopnic vsak dan (razen sobote in nedelje) od 9. do 12. ure v upravi KG S. Kosovela (Kosovelova 4a) tel. (00386-67 - 32531 in 32533). PORTOROŽ Avditorij Danes, 3. februarja, ob 20.30 koncert Orkestra Gledališča G. Verdi iz Trsta. Dirigent Richard Edlinger, solist Domenico Lazzaroni (pozavna). Kavama Avditorij - Kultur žur V četrtek, 5. februarja, ob 21. uri večer šansonov Cafe teater z Vito Mavrič. KOPER Dvorana Palače Gravisi - Barbabianca V četrtek, 12. februarja (mavrični abonma) koncert J. Nadles (flavta) in K. Porovne (kitara). Na programu Giuliani, Genin, Strajnar, Piazzola, Beaser, Štuhec. V torek, 17. februarja, ob 20. uri koncert, na katerem bosta nastopila Patricija Kopačinskaja (violina) iz Moldavije in Sijavuš Gadžijev (klavir). Na programu Schumann, Krek, Ravel, Kreisler, Winawsky in Baz-zini. LJUBLJANA SNG Opera in balet Danes, 3. februarja (abonma Torek), ob 20. uri -S. Prokofjev »Romeo in Julija« - razprodano. Ponovitvi v četrtek, 5.2. (abonma Četrtek) - ob 19.30, 20.2. (abonma petek) - ob 16.30. Predstavi so tudi za izven in konto. V sredo, 11. februarja, ob 19.30 (abonma Sreda, izven in konto) zadnja ponovitev opere G. Mayerbeeja »Hugenoti«. V soboto, 14. februarja, ob 19.30 (abonma izven in konto): J. Strauss »Cigan baron«. V pripravah je premiera G. Verdija »Ples v maskah« ' v četrtek, 26. februarja, ob 20. uri. Dirigent Igor Švara. Cankarjev dom Jutri, 4. februarja, ob 19.30 v Kosovelovi dvorani (študenti in dijaki) - abonma Mladi mladim: koncert Mirjam Brozina in Tina Hribar - klavir štiriroCno; Klavirski trio: Ilonka Kovačič (klavir), Mojca MenoM (violina), Gregor Kovačič (klarinet). V ponedeljek, 9. februarja, ob 19.30 v Gallusovi dvorani (srebrni abonma) Mednarodni mojstrski ciklus Dimitris Sgouros (klavir). V torek, 10. februarja, ob 20.30 v Gallusovi dvorani koncert blues-jazz-cajun-country glasbe. Nastopil bo Clarence »Getemouth« Brown. V sredo, 11. t. m., ob 20. uri (zlati abonma) bo v Gallusovi dvorani nastopil kanadski baročni orkester Tafelmusik. RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE -RAZSTAVE - RAZSTAVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Galerija Rettori Tribbio: do 13. februarja razstavlja umetnik Enzo Maio. Urnik razstave: 10-12.30, 17-19.30, ob praznikih in nedeljah 11-13, zaprto ob ponedeljkih. Galerija Nadia Bassanese: do 13. februarja bo na ogled razstava Federica Rizzija. Občinska razstavna dvorana na Trgu Unita: do 22. februarja je na ogled razstava o škedenjski železarni. Umik: 10-13, 17-20. Palača Costanzi: do 25. februarja je na ogled razstava »Ljudje in medvedje«. Urnik: vsak dan od 9. do 19. ure. Muzej Revoltella: do 8. februarja je na ogled razstava »Chersicla. DalFinformale alle muse energetiche«. Studio Tommaseo (Ul. del Monte 2/1): do 19. marca je na ogled razstava umetnika Lorenza Gattija na temo »Edilizia«. Poštna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. OPČINE 100-letnica rojstva Roberta Hlavatyja: v četrtek, 5. februarja, odprtje razstav akvarelov, perorisb in karikatur, ki jo prireja Zveza slovenskih kulturnih društev v sodelovanju s SKD Tabor, Kulturnim krožkom La Rupe - Ob Pečini in Župnijo sv. Jerneja na Opčinah: ob 18. uri v župnijskem domu Andreja Zinka, ob 19. uri v dvorani doma Brdina in ob 20.30 v dvorani Zadružne kraške banke. Sodelujejo gledališki igralec Drago Gorup, pevska skupina Vesela pomlad, 2PZ Tabor in Tržaški godalni kvartet. O umetniku in njegovem delu bodo spregovorili Franko Vecchiet, Jože Koren in Edvin Švab. KONTOVEL Trgovina»Dolce Divani« (Kontovel 531): v pone- deljek, 16. februarja, ob 17. uri otvoritev skupinske razstave »L’arte riprende vita sni Carso«. Razstava bo odprta vse do 9. marca s sledečim urnikom: vsak dan, razen nedelje, od 14.30 do 17. ure. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž (Drevored XX. septembra 85): do 20. februarja razstavlja svoje akvarele Andrej Kosič. Urnik: vsak dan, od ponedeljka do sobote, 17-19, ob nedeljah 10-12. Galerija Ars - Katoliška knjigarna (Travnik 25): na ogled je razstava Robert Hlavaty ob 100-letnici rojstva. Kulturni dom: v petek, 6. februarja, ob 18. uri otvoritev razstave ob 100-letnici Roberta Hlavatyja. _______________SLOVENIJA____________________ SEŽANA Mala galerija: na ogled je razstava akvarelov, ki jo prireja Dmštvo šaleških likovnikov. Kosovelova knjižnica: do 28. februarja je na ogled razstava Karla Zelenka. Kulturni center Srečka Kosovela: v četrtek, 5. februarja, ob 18. uri otvoritev razstave kipov in risb kiparja Zmaga Posege. Kiparjevo delo bo predstavila g-Nives Marvin. S krajšim koncertom bo na otvoritv1 nastopil Godalni kvartet ARS. DOBROVO V BRDIH Grad Dobrovo: do aprila 1998 je na ogled razstava grafik Toneta Kralja. Urnik: od 10. do 18. ure - ob p°' nedeljkih zaprta. AJDOVŠČINA Pilonova galerija (Prešernova učica 3): do 20. fe' bruarja je na ogled razstava Zorana Mušiča - grahK iz zbirk Moderne galerije v Ljubljani. JUBUANA tvla Galerije Nove Ljubljanske Banke: do 6. bj ruarja je na ogled je razstava Metoda in Ane Zava jv: »Macbeth«. Razstava fotografij s predstave. RAI 3 slovenski program ® RAI 1 6.00 6.30 6.45 9.35 11.00 11.30 12.25 12.35 13.30 14.05 15.50 17.50 18.00 18.10 118.45 19.30 20.00 20.40 20.50 22.30 22.35 0.00 0.30 0.55 1.00 Euronevvs Dnevnik Jutranja oddaja Unomat-tina (vodita Antonella Clerici, Maurizio Losa), vmes(7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Film: Senza colpa ne peccato (dram., ZDA '93, i. Helen Shaver) Aktualna oddaja: Verde-mattina (vodita Luca Sar-della in Janira Majello) Dnevnik Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem (i. Angela Lansbury) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Aktualna oddaja: Gara Giovanna (vodi Giovan-na Milella) Variete: Solletico, vmes risanke Duck Tales, Pel di carota in nan. Zorro Danes v parlamentu Dnevnik Aktualno: Primaditutto Variete: Colorado (vodi I Carlo Conti) Vremenska napoved Dnevnik in Šport Aktualna tema; 11 fatto (vodi Enzo Biagi) TV film: Oscar za dva (kom., i. Amanda San-drelli, Claudio Bisio, Roberto De Rosa) Dnevnik Aktualno: C’ era una volta la prima Repubblica Dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme Aktualno: Tempo - Napoleon Filozofija: Franco Volpi - Heidegger Nočni pogovori RAI 2 6.45 7.00 9.15 9.40 10.45 11.00 11.15 11.30 13.00 14.00 16.15 16.30 17.15 18.10 18.40 19.05 19.55 20.30 20.50 22.35 23.25 0.25 Pregled tiska Variete za najmlajSe, vmes (8.50) nan. Lassie Aktualno: Jaz pišem, ti pišeš (vodi D. Maraini) Nad.: Quando si ama, 10.00 Santa Barbara Racconti di vita Tg2 - Medicina 33 Dnevnik, vreme Variete: I fatti vostri (vodi Massimo Giletti) Dnevnik, 13.30 Navade in družba, Zdravje Ci vediamo in TV (vodi Paolo Limiti) 17.15 Dnevnik Aktualno: Kronika v živo Dnevnik Dnevnik, šport Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile Nan.: J.A.G. Avvocati in divisa - Bojni kriki Variete: Macao Dnevnik Film: Identikit al buio (krim., ZDA ’95, i. Jeff Fahey, Courtney Cox) Aktualno: Mistero in blu Dnevnik, Neon Kino, v parlamentu, vreme, šport Jaz pišem, ti pišeš A RAI 3 Jutranji dnevnik, vreme Komični filmi Film: L’ immportanza di chiamarsi Ernesto (’52) Veroizpovedi, 11.00 Vprašanja ob koncu tisočletja Dnevnik, 12.15 šport Aktualno: Telesogni, 13.00 II grillo, 13.30 Me-dia/Mente Deželne vesti,dnevnik Znanstveni dnevnik, 15.00 Metropoli Športno popoldne: kros, sabljanje, lokostrelstvo Dok.: Geo & Geo Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Regioneitalia Variete: Blob Aktualna odd. o izginulih osebah: Chi 1’ ha vi-sto? (vodi M. De Palma) Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Mixer, 23.55 Magazzini Einstein Dnevnik, pregled tiska Film: La prossima volta il fuoco (dram., It. ’93) © RETE 4 0> ITAUA 1 6.00 8.30 8.50 11.30 11.40 13.00 14.30 15.30 17.45 18.55 19.30 20.35 23.00 1.00 1.20 Nad.: Un amore di non-no, 6.50 Cuore selvaggio Pregled tiska Nad.: Vendetta d’, amore, 9.20 Amanti, 10.00 Regina, 10.30 Sei forte, paph Dnevnik Aktualno: Forum Kviz: Kolo sreče, vmes (13.30) dnevnik Nad.: Sentieri - Steze Film: Celebrita (dram., It. ’81, i. N. D’ Angelo) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto (vodi I. Zanicchi) Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Film: Eroe p er caso - Heroj (kom., ZDA ’93, i. D. Hoffman, G. Davis) Film: Mia moglie 6 una pazza assassina? (kom., ZDA ’94, i. M. Myers) Pregled tiska Nan.: Z odprtim srcem , 2.20 VVings S CANALE 5 6.00 8.00 8.45 9.45 11.30 13.00 13.30 13.45 14.15 15.40 16.15 17.15 18.35 20.00 20.30 21.00 23.20 1.00 Na prvi strani, vreme Jutranji dnevnik Tg5 Oddaja o dobrem počutju: Vi vere bene be-nessere Variete: Maurizio Costan-zo Show Aktualna odd.: Signore mie (vodi Rita Dalla Chiesa) Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Aktualno: Uomini e don-ne - Moški in ženske Oddaja o zdravju: Vivere bene salute Nan.: Ciao dottore! (i. Ul-rich reinthaller) Teme iz aktualne kronike: Verissimo na licu mesta (vodi Marco Lior-ni), 17.45 Verissimo (vodi Cristina Parodi) Kviz: Tira & Molla (vodi Paolo Bonolis) Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodi Ezio Greggio) Aktualna oddaja: Persia-ne chiuse - 40 let zakona Merlin o zaprtju javnih hiš (vodita L.Sposini in Barbara Palombelli) Variete: Maurizio Costan-zo Show Nočni dnevnik 6.10 9.20 10.20 12.20 12.55 13.30 14.00 14.20 15.30 16.05 17.30 18.30 19.00 20.00 20.45 22.30 23.10 0.20 1.20 Otroški variete, vmes Ciao Ciao mattina in risanke Nan.: Spencer Film: Clarence, il leone strabico (kom., ZDA ’65, i. Marshall Thompson) Šport studio, 12.25 Odprti studio, 12.50 Fatti e misfatti Nan.: Willy, princ z Bel Aira Risanke Risanke: Simpsonovi Varieteja: Colpo di ful-mine (vodi Michelle Hunziker), 15.00 Fuego! (vodi Alessia Marcuzzi) Nan.: Svveet Valley High Variete za najmlajše, vmes risanke Nan.: Xena principessa guerriero Odprti studio, vreme, 18.50 Šport studio Nan.: V osmih pod isto streho, 19.30 La tata Glasba: Sarabanda Film: Fantozzi alla ri-scossa (kom., It. ‘90, i. P. Villaggio, M. Vukotic) Variete: Dillo a Wally Glasba: Night Express Šport studio Pregled tiska # TELE 4 16.45, 19.30, 23.00, 1.30 Dogodki in odmevi Košarka Rokomet Zoom Gorica Nogomet Veri professionisti Zoom Gorica Film: Laura (§) MONTECARLO 9 19.30, 22.30, 1.40 Dnev-H nik, 13.00,19.50 Šport y Nan.: Ironside iHtul Aktualno: Candido Film: Spionaggio interna-zionale (krim., ZDA ’56) Variete: Tappeto volante Variete: Zap zap -KJ2LU Aktualno: Quinto potere? M Film: S.O.S. Titanic H (dram., VB ’79) g Film: Serpico (krim., ‘73, | r. S. Lumet, i. Al Pacino) Jr Slovenija 1 Jr Slovenija 2 Oglasi 0.40 Teletekst TV prodaja Vremenska panorama Otroški pr.Nad.: Sonce Nanizanka: Pepa in Pepe ne sije vsak dan (Češka) (Španija, 17. epizoda) Tedenski izbor: Recept Oglasi za zdravo življenje Studio City Nan.: Newyorška vročica Tedenski izbor: Sloven- (14. ep.), 10.25 Nad.: Sa- ski magazin vannah (ZDA, 5. del) 10000 obratov Po domače Film: Denis Pokora Poročila, vreme, šport TV prodaja Vremenska panorama Nan.: Trdno v sedlu (N, Tedenski izbor. Dok.: Zelandija (18. epizoda) kruh preživetja - Od Au- Oglasi, napovedniki schwitza do Golega Nadaljevanka: Grad Ho- Pisave chenstein (Nem., r. Georg Film: Tisto Tressler, i. Sophie von Obvestila in oglasi Kessel, Mathieu Carriere, Obzornik, vreme, šport 4. del) Po Sloveniji Oglasi, napovedniki Oglasi, napovedniki TV igrica: Kolo sreCe Otroški program: Tabor- Videoring niki in skavti (55. od- Oglasi, napovedniki daj a), 17.45 Pobeg iz Ju- Hipnotični svet P. Me pitra (Avstral., 11. del) Kenne Dok.: Velike knjige (ZDA) Dok.: Osamljeni planet - Risanka Jamajka Dobro je vedeti Nan.: Vprašanje zakonito- Oglasi s ti (VB, i. I. Staunton, P. TV Dnevnik, vreme, šport Barlovv, J. Clyde, 5. ep.) Oglasi TV drama: Innocenza (F. Nadi.: Gimnazija strtih Chiesa, r. Villi Hermann, src (Avstral., i. A. Dimi- i. Enrica Maria Modugno, triades, Abi Tucker, Scott Alessandro Haber, Sonia Major, Salvatore Coco) Gessner, teco celio) Oglasi, napovedniki Nan.: Sestre (ZDA, 5. epi- 'llili Pro et contra zoda) jng Oglasi, napovedniki Odmevi, vreme, kultura 8*5 Vreme, šport, oglasi Nanizanka: Kdo je glavni (ZDA, 10. epizoda) Oglasi, napovedniki Dok. oddaja: Kovina in melanholija (Nizozem.) O Koper Svet poroča Dok.: Velike knjige (pon.) Vreme, napovedniki Euronevvs Lutkovno gledališče Evropski kulturni maga- TV PRIMORKA RIS zin: Aliča TV Sola Program v slov. jeziku: Iz 17.00 Videostrani prve roke Primorska kronika Šahovski turnir, 17.10 Re- Vsedanes - Tv Dnevnik, portaža s Kanina, šport vreme, šport To trapasto življenje (7.) Otroška oddaja: Ecchecci- Glasbeni utrinek manca Napoved, videospot BUBI Dokumentarna oddaja: Dnevnik TV Primorka HH Beyond 2000 Policija svetuje Globus Šahovski turnir Open 98 RJb Pogovorimo se o... Kam v srednjo šolo TV Dnevnik, vreme Klepet o glasbi z J. Svete Sconfini: Filmski festival Oddaja za zamejce v Italiji: Alpe Jadran (izbor) Med SoCo in Nadižo Film: Poštar gre v vojno Dnevnik TV Primorka (kom., Fr. ’66) Vsedanes - Tv Dnevnik A Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po Baše, vmes Koledar in pravljica; 8.00 Dežel-na kronika; 8.10 Slovenci za danes; Jože Cukale (pripr. Z. Tavčar); 8.40 Slov. lahka Slasba; 9.15 Odprta knjiga: Nezaslišana simfonija (T. Rebula, podaja L. Počkaj, 4. del); 9.40 Turizem: v iskanju novih obzorij; 10-10 Koncert komorne glasbe; 11.15 In-t©rvju; 11.45 V središču pozornosti; 12.40 Igo Gruden; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Ob Rižani in Rokavi - življenje Istranov v šavrinskih hribih, nQto Orkestri; 15.30 Mladi val; 17.10 Mi in Qlasba: Violinist S. krilov, pianistka S. Mortone; 18,00 Veseloigra: Gluh mora biti (J. Nol|y- r. A. Rustja); 18.40 Soft mušic; 19.20 Napovednik. Radio Opčine H.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.; 10.00 Glasba Po željah; 16.00 Lestvica glasbe; 17.00 športni komentar; 18.30 Otroški vrtiljak; 20,30 Smeh in glasba (vsakih 14 dni). Radio Koper (slovenski program) 6'30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Po-r°či|a; 12.30,17.30, 19.00 Dnevnik; 6.15 Gia-utrinek; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.50 Kulturni koledar; 9.45 Svetovalna oddaja; 10.45 Horoskop; 11.15 Aktualnosti; 12.30 Opoldnevnik, osmrtnice; 13.00 Daj, povej; 15.30 DIO; 16,15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 do 19.00 Iz kulturnega sveta; 20.00 Pocestne zgodbe (D. Mislej Mef); 22.00 Zrcalo dneva; do 0.00 Iz diskoteke R K. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah, Drobci zgodovine; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9,15 Govorimo o...; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 10.33 Musiča che gira; 11.00 O manjšinah; 12.55 Pesem tedna, 13.00 L' una blu; 14.45 O manjšinah; 18.00 Dietetnico; 18.45 Jaz in umetnost; 19.25 Sigla single; 20.00 Maribor. Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Intelekta v živo; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Ob 17-ih; 18.25 Kultura; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Iz glasb, šol; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Nokturno. Slovenija 2 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40 Kronika; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.30 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 13.00 Do 13-ih; 13.45 Gost izbira glasbo, kulturne drobtinice; 15.30 DIO, šport, vreme; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Pozor, snemamo; 17.00 Fiesta latina; 18.00 Vroči stol; 18.45 Črna kronika; 19.30 Leva scena; 21.00 Zavrtite, uganite; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 štos - Še v torek obujamo spomine. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Operne melodije; 11.05 Človek in zdravje; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Repriza; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTVS; 15.30 DIO; 16.15 Vokalna glasba; 17.00 Esej; 17.20 Koncerti na tujem; 19.30 Arije in monologi; 20.00 Literarni večer; 20,45 S solističnih koncertov; 22.05 Večerni logos; 22.25 Glasba našega časa; 23.50 Napoved sporeda, vreme; 0.00 Poročila. Radio Koroška 18,10-19.00 Otroška oddaja. Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT - 80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Letna naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Torek, 3. februarja 1998 VREME IN ZANIMIVOSTI središče ZMERNO TOPLA HLADNA SREDIŠČE ANTI- JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA 0 [XT A O O 6^6 n S N. C A DANES GRADEC -9/0 TRBIŽ ČEDAD— -5/6 O CELOVEC O -io/-i O -,4/0 KRANJSKA oora _ o TRŽIČ 10/1 O KRANJ O S. GRADEC -10/0 MARIBOR O -8/2 M. SOBOTA O -9/1 o f™-1 CELJE O -9/2 OVIDEM -5/6 % ^ ' N. GORICA -5/6 GORICA n 5/6 O v TRST -Alt LJUBLJANA -7/3 PORTOROŽ O -4/7 POSTOJNA o -9'2 KOČEVJE -N° ' ZAGREB -7/3 . N. MESTO "»Z2 ° O o RNOMEU. UMAG j 5^. OPATIJA bREC PAHN O, REKA -1/7 Danes bo pretežno jasno. Najnižje jutranje temperature bodo od -14 do -4, najvisje dnevne od -2 do 3. Na Primorskem do 8 stopinj C. SOSEDNJE POKRAJINE: V sosednjih pokrajinah bo tudi precej jasno. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.24 in zatone ob 17.14. Dolžina dneva 9.50. f LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 10.58 in zatone ob 23.55. Vi PLIMOVANJE Danes: ob 1.40 najvisje 37 cm, ob 8.25 najnižje -19 cm, ob 13.48 najvisje 6 cm, ob 19.31 najnižje -22. Tutri: ob 2.43 najvisje 32 cm, ob 10.12 najnižje -21 cm, ob 16.08 najvisje 1 cm, ob 20.51 najnižje -11. MORJE Morje razgibano, temperatura morja 8,6 stopinje C. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo sprva ugoden, popldne pa se bodo pri vremensko najbolj občutljivih pojavile manjše težave. Spanje vremensko občutljivih ljudi bo moteno. k Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije) TEMPERATURE V GORAH °C 500 m.............0 1000 m.............-4 1500 m.............-3 2000 m............-5 2500 m ...........-7 2864 m............-9 Pisatelj Arthur Clarke zavrača obtožbe, da je pedofil intervju v Sunday Mirrorju napad na monarhijo LONDON - Priletni britanski pisatelj znanstvenofantastičnih romanov 80-letni Arthur C. Clarke je včeraj z jezo zavrnil obtožbe, da je pedofil, kar izhaja iz intervjuja, ki ga je objavil nedeljski Sunday Mirror. Pisatelj, ki že vrsto let živi v Srilanki, je prepričan, da so mu z intervjujem postavih past, tako da bi prizadeli britansko monarhijo, predvsem pa prestolonaslednika Charlesa, ki bi mu moral v Colombu izročiti visoko britansko priznanje. V intervjuju je namreč priznal, da je imel odnose z najstniki, ki pa so dobro vedeli, kaj počenjajo, ker so bili spolno že zreli. Včerajšnji Times je tako zapisal, da je Clarke prepričan, da je za celotno zadevo republikanski lobi. Nedvomno je nedeljski intervju že prizadel britanskega premiera Tonyja Blaira, ki je predlagal visoko priznanje za priletnega pisatelja, pa kraljico Elizabeto II., ki je pristala na to priznanje. Times že namiguje, da prestolonaslednik Charles jutri Clarku ne bo izročil priznanja. To naj bi izrecno predlagal Clarke, ki noče, da bi bil prizadet »njegov prijatelj Charles«. V zadregi so tudi šri-lanške oblasti, ki so bile do sedaj ponosne, da imajo že 40 let tako pomembnega gosta. Oglasile so se tudi razne organizacije, ki se borijo proti pedofiliji, nekatere so celo zahtevale, da bi mu morali soditi. Clarke je Timesu priznal, da že 20 let ni spolno aktiven in odločno zavrnil, da bi bil pedofil. Pred 40 leti izstrelili prvi ameriški satelit CAPE CANAVERAL -Pred štiridesetimi leti so v ZDA izstrelili nosilno raketo s prvim ameriškim umetnim satelitom Explorerjem 1. Po več neuspelih poskusih ameriške mornarice in potem, ko je SZ v letu 1957 utirila 83, 6 kilograma težki prvi umetni satelit Sputnik 1 in 508, 3 kilograma težki drugi umetni satelit Sputnik 2 s psico Lajko, je ameriška kopenska vojska s 24 m visoko raketo jupi-ter C izstrelila satelit Explorer 1 z maso 8, 3 kg. Celo skupaj z zadnjo, četrto raketno stopnjo je tehtal »Raziskovalec 1« le 13, 5 kg. Satelit je imel 4, 5 kg aparatur: dva oddajnika, živosrebrne akumula- torje, mrežico in mikrofon za zaznavanje meteornih delcev, štiri termometre, po predlogu in prizadevanju ameriškega fizika Jamesa Alfreda Van Allena pa še Geigerjev števec za merjenje kozmičnih žarkov. Okoli Zemlje je tako zaznal močna radiacijska sevalna pasova, ki so ju v ZDA poimenovali Van Allenova pasova. Zaradi razmeroma velike začetne višine po utirjenju je Explorer 1 po koncu delovanja še naprej krožil okoli Zemlje. Sele 31. marca 1970 je po skupno več kot 58 tisoč obkrožitvah našega planeta vstopil v gostejše plasti ozračja in zgorel.(STA) Hraber poljub krotilca nemškega cirkusa krone Krotilec nemškega cirkusa Krone ne pozna strahu, saj je med predstavo v Munchnu poljubil svojega najbolj priljubljenega leva, ki seje obnašal kot prava muca (AP) Slovenski govorniki zmagujejo v Izraelu TEL AVIV - V Herzliji, mestu na obrobju Tel Aviva, te dni poteka svetovno prvenstvo v retoriki za višješolce, ki se ga udeležujejo tekmovalci iz številnih držav. Slovenijo zastopajo učenci iz Gimnazije Trbovlje pod vodstvom mentorja Jakoba Strovsa. Vse razprave so v angleškem jeziku in se odvijajo po načelu dvobojev ekip.V četrtfinalu so Slovenci pre-magali nemške tekmovalce s 3 proti 0, včeraj je potekal drugi krog tekmovanj, finalisti pa se bodo pome-rili v četrtek, 5. februarja, v Jeruzalemu. (STA) Teliček s petimi nogami ORLEANS - V francoskem mestecu Montliard pri Orleansu se je skotil teliček s petimi nogami. Gre za zelo redko okvaro, zato se bojijo, da mladiček ne bo dolgo živel. Lastnica, ki je pomagala pri porodu, je povedala, da je tehčka povlekla, kot je običajno, za prednje noge, vendar je pri mladiču osupla opazila še tretjo prednjo nogo. (STA/Hina) Krf Keiko rti bolan, temveč je osamljen SEATTLE - Ameriška javnost, močno zaskrbljena za zdravje kita ubijalca Keika, ki je zaslove z vlogo v filmu Free Willy, si lahko oddahne: pomanjkanje apetita, depresija in splošni znaki bolezni so le posledica kitove osamljenosti. Po temeljitih preiskavah, med katerimi so kitu odvzeli kri, preučili vzorce kože in tkiva ter opazovali njegovo obnašanje, so strokovnjaki kitu, ki spada med zelo družabne živali, predpisali več druženja s predstavniki svoje vrste. Po ocenah strokovnjakov je Keikovo počutje posledica nenehnih sporov med družbo, ki je kitov lastnik, ter lastnikom akvarija v Nevvportu, v katerem živi Keiko. Družba želi Keika spustiti na prostost, medtem ko v akvariju, kjer je kit največja atrakcija, menijo da je 20-letna žival za to prestara in preveč bolna.(STA/Hina) Zadnja britanska čarovnica LONDON - Britanska vlada se odloča, ali bo posthumno oprostila zadnjo žensko, ki so jo v Veliki Britaniji zaprli zaradi čarovništva. Helen Duncan je bila leta 1944 v skladu z zakonom o čarovništvu iz leta 1735 obsojena zaradi klicanja duhov umrlih. Po ugotovitvah sodišča je Duncanova priklicala duha mornarja, umorjenega na ladji HSM Barham, ki so jo med drugo svetovno vojno potopili Nemci, dogodek pa je bil takrat vojaška skrivnost. Duncanova je bila v zaporu devet mesecev, po izpustitvi pa se je ponovno začela ukvarjati s spiritizmom. Umrla je leta 1956. Leta 1951 so v Veliki Britaniji ukinili zakon o čarovništvu. Obramba si že 50 let prizadeva dokazati nedolžnost Duncanove. (STA)