ZDKAVSTVENO VARgryo ZDRAV VAR 2007 • LETNIK 46 • ŠTEVILKA 3 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANKI Anita Jamšek Kakovost jedilnikov v srednjih šolah giede na priporočlia Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) (85) Mateja Ravnik, Helena Ribič, Irena Grmek Košnik Rezultati presejainega testiranja na okužbo z bakterijo Chlamydia trachomatis pri srednješolcih na Gorenjskem (91) Damjana Drobne, Živa Pipan, Vladka Lešer, Janez Valant, Nina Gunde-Cimerman, Maja Remškar Metoda za določanje vplivov nanodelcev (TiO,) na celice in tkiva v strupenostnem testu in vivo (96) PREGLEDNI ZNANSTVENI ČLANEK Mirjana Ule Vloga in pomen alternativnih zdravilskih praks v zdravstvenem varstvu ljudi (103) PISMO UREDNIŠTVU Matic Meglič, Dorjan Marušič, Aleš Anžur, Drago Kodeie Organizacijski vidik opremljenosti in uporabe informacijskih in komunikacijskih tehnologij v zdravstvu v Sloveniji (113) CODEN ZDVAFY • UDK 613/614 + 628 • ISSN 0351 - 0026 Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije IVZ RS Institute of Public Healtli of the Republic of Slovenia Glavni urednik/Editor-in-Chlef: Igor Švab V. d. odgovorne urednice/Responsible Editor: Ada Hočevar Grom Urednika/Deputy Editors: Tit Albreht, Marija Seijak Tehnična urednica/Technical Editor: Petruša Miholič Izdajatelj/Publisher: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije Uredniški odbor/Editoriai Board: Tit Albreht, Marjan Bilban, Ivan Eržen, Janko Kersnik, Vesna Kerstin Petrič, Niek Klazinga, Mitja Kos, Alenka Kraigher, Boris Kramberger, Richard Madeley, Jan de Maeseneer, Rado Pišot, Helena Ribič, Marija Seijak, Eva Stergar, Mirjana Ule Lektor za siovenščino/Reader for Slovenian: Jože Faganel Lektor za angieščino/Reader for Engiisfi: Maja Dolanc UDK gesla in ključne besede/UDO and Key words: Petruša Miholič Naslov uredništva/Adress of the Editorial Office: Zdravstveno varstvo - Slovenian Journal of Public Health, Trubarjeva 2,1000 Ljubljana, p.p. 260, tel.: 01 2441 518, faks: 01 244 15 17 Elektronski naslov uredništva/E-mail Address: Zdrav. Var@ivz-rs.si Domača stran na internetu/internet Home Page: http://www.ivz.si/index.php?akcija=novica&n=1093 Transakcijski račun/Current Account: 01100-6030926242, UJP Zdravstveno varstvo izhaja praviloma štirikrat letno v nakladi 500 izvodov. Naročnino zaračunavamo z računom za predplačilo v začetku leta. Upoštevamo le pisne odpovedi do 1. decembra za naslednje leto. Vsako spremembo naslova sporočite uredništvu pravočasno. Naročnina z DDV/Subscription Rates with taxes included: delovne organizacije/institutions: 37,56 EUR študenti/students: 18,78 EUR tujina/for abroad: 50 EUR Gradivo navaja predvsem poglede avtorjev za katere ni nujno, da se ujemajo z načelnimi stališči stroke oziroma uredniškega odbora. Naklada: 500 Likovna oprema ovitka: Jurij Kocbek Tisk: Tiskarna knjigoveznica Radovljica Revijo Zdravstveno varstvo je na podlagi javnega razpisa finančno podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. QUALITY OF MENUS IN SECONDARY SCHOOLS WITH REGARD TO RECOMMENDATIONS OF WORLD HEALTH ORGANIZATION (WHO) KAKOVOST JEDILNIKOV V SREDNJIH ŠOLAH GLEDE NA PRIPOROČILA SVETOVNE ZDRAVSTVENE ORGANIZACIJE (SZO) Anita Jamšek1 Prispelo: 5. 9. 2006 - Sprejeto: 14. 8. 2007 Original scientific article UDC 613.22(497.4-16) Abstract Background: Meals provided at school constitue an important part of the students' daily diet. The World Health Organisation (WHO) has issued nutrition recommendations for children and adolescents aged 7 to 18 years. The aim of this study was to test the hypothesis that the quality of meals served in Slovene secondary schools does not meet the criteria recommended by WHO. Methods: In 2003, a survey on the quality of school meals, based on food diaries kept during one week, was conducted by the Ministry of Education, Science and Sports in all Slovene secondary school. Fifty-eight menus (230 meals) served in eight (5.6 %) Slovene secondary schools were analysed. A computer programme devised for evaluating the patient catering service in the University Medical Center Ljubljana was used in the survey. Results: Energy and nutritional values (carbohydrate, protein and fat content) were calculated for each mid-morning school meal. Energy requirements recommended by WHO for boys and for girls were met by only 10.3 °% and 13.8°% of the one-week menus analysed. The proportion of meals providing the recommended dietary carbohydrate intake was 6.9°% for boys and 17.3°% for girls. The most striking finding was that none of the mid-morning meals complied with the WHO recommendations for dietary protein intake. Only 1.7%% and 3.5 % of school meals, respectively, were found to provide adequate fat content recommended for boys and girls. Conclusion: Our hypothesis has been fully confirmed given that mid-morning meals are considered to provide 30 %o of the estimated average energy and nutritional values. School meals provided in Slovene secondary schools do not meet the WHO criteria for energy and nutritional values. Strategies to improve the quality of school food should aim to balance energy intake and energy expenditure through physical activity, to increase carbohydrate intake and cut down on protein. Also, schools should employ professionals in school nutrition to manage school food services. Key words: secondary school pupils, organization of school nutrition service, meals, energy value, nutritional value Izvirni znanstveni članek UDK 613.22(497.4-16) Izvle~ek Izhodi{ča: Šolska prehrana oz. obrok v času pouka je pomemben del celodnevne prehrane dijakov. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je izdala prehranska priporočila za otroke in mladostnike, stare od 7 do 18 let. Na 1Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilstvo, Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana Correspondence to: e-mail: anita.jamsek@gmail.com podlagi teh priporočil smo postavili raziskovalno hipotezo: Kakovost jedilnikov v srednjih šolah ne ustreza priporočilom SZO oz. WHO. Metode: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport (MŠZŠ) je junija 2003 na vse slovenske srednje šole poslalo anketo o organiziranosti prehrane v srednjih šolah. V obdelavo smo dobili tedenske jedilnike. Prejeti jedilniki (N=36) so bili pregledani in za vsako šolo je bil pripravljen dopis in preglednica, v katero je bilo potrebno dopisati živila, ki sestavljajo posamezne jedi na jedilniku, proizvajalca posameznih živil in količino živila v jedi oziroma obroku. Šole smo zaprosili, da preglednice izpolnijo in vrnejo. Na koncu smo analizirali 58 jedilnikov (230 malic) 8 (5,6 %) srednjih šol v Sloveniji. Jedilnike smo analizirali z računalniškim programom Priprava hrane za bolnike v Kliničnem centru v Ljubljani. Rezultati: Vsaki malici smo določili energijsko in hranilno vrednost (vsebnost ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin). Dobljene povprečne vrednosti tedenskih jedilnikov smo primerjali s priporočili SZO. Ugotovili smo, da imajo šole energijsko in hranilno zelo različne malice. Energijskim priporočilom SZO za fante ustreza samo 10,3 %% povprečnih tedenskih jedilnikov, za dekleta pa 13,8 % jedilnikov. Delež malic, ki ustrezajo priporočilom potreb po ogljikovih hidratih, je pri fantih 6,9 %% in dekletih 17,3 %. Najbolj presenetljiv in zaskrbljujoč podatek je, da med analiziranimi malicami niti ena ne ustreza priporočilom SZO za beljakovine. Pri priporočenih vrednostih za maščobe priporočilom ustreza 1,7 %% malic za fante in 3,5 %% malic za dekleta. Zaključki: Raziskovalno hipotezo, da kakovost jedilnikov v srednjih šolah ne ustreza priporočilom SZO oz. WHO, lahko popolnoma potrdimo. V primeru, ko analizirano malico, to upoštevamo kot šolski obrok, ki po priporočilih pokrije 30 %% dnevnega energijskega vnosa. V tem primeru jedilniki na slovenskih srednjih šolah niti po energijskih vrednostih niti količini hranil ne ustrezajo priporočilom SZO. Cilji za izboljšanje šolske prehrane in njeno vzdrževanje med mladostniki so uravnovesiti energijski vnos in telesno dejavnost, povečati vnos ogljikovih hidratov, zmanjšati vnos beljakovin in ne nazadnje zaposliti strokovno usposobljene vodje prehrane. Ključne besede: srednješolci, organizacija šolske prehrane, obroki, energijska vrednost, prehranska vrednost Introduction The term »school nutrition service« refers to organised provision of mid-morning meals, and exceptionally of other daily meals, for pupils attending secondary schools (1). Regular and healthy eating during adolescence is very important and plays a crucial role in the young person's physical, mental and social well-being. Economically speaking, quality school food has an immediate social impact, but also represents a necessary long-term investment. Ensuring that young people eat healthy food is one of the main factors leading to one of the most treasured goals - good health of the individual and society (2). WHO states that adolescents who had adopted healthy dietary habits in their youth are more likely to maintain them in adult life. This means there is less chance they will develop chronic disorders, heart disease, cancer, diabetes and osteoporosis (3). WHO therefore decided to endorse European recommendations for healthy nutrition of children and adolescents aged 7 to 18 years (4). The table below indicates energy and nutritional requirements of pupils to be met by school meals. Adolescents need a greater amount of quality food than primary school pupils. For normal activity they require normal blood sugar levels, which can only be ensured by a mid-morning school meal. Their productivity and motivation decrease after approximately four hours of work, or after four hours elapsed after the last meal (5). School meals must therefore be designed to fully meet the adolescent's energy and nutrient requirements. In Slovenia 22.1 % of schools have a central kitchen, 5.6 % have only a meal distribution kitchen, 50 % have a refreshment room and 20 % have no food service facility (6). As many as half of schools, i.e. those with refreshment rooms, are therefore not equipped for preparing technologically and nutritionally adequate meals on site. The hypothesis we wanted to test in the study is that the quality of secondary school meals fails to meet the criteria recommended by the WHO. Methods In June 2003, the Ministry of Education, Science and Sports launched a survey investigating the organisation of school food services in Slovenia. All secondary schools in the country were asked to answer 25 sur- Table 1. Summarry of nutritional guidelines for school meals (4). Tabela 1. Povzetek smernic {olske prehrane (4). Nutrient/ Hranilo Recommendations for school meal/ Priporočila za šolsko prehrano Age 15-18 year / Starost 15-18 let Boys/ Dečki Girls/ Deklice Energy / Energija 30 % Estimated Average Requirement (EAR) / 30 % dnevne energijsl 30 % Recommended Nutrient lntal 30 % priporočen liraniini vnos >14.5 g >15.4 g Carbohydrates / Oglj.hidrati > 50 % of food energy / > 50 % dnevnili energijsl103.1 g > 78.7 g Fats/ Maščobe < 35 % of food energy / < 35 % dnevnili energijskih potreb <32 g < 24.5 g Note: Energy in kJ (cal.) and the amount of nutrients in grams are caicuiated for 11500 kJ and 8780 kJ of daiiy energy requirements in boys and girls, respectiveiy. Caicuiations were done by the authors RNI - recommended nutrient intake EAR - estimated average requirement vey questions and to record their mid-morning meal menus for the following periods: • 1st week: 7 - 11 October 2002 • 2nd week: 14 - 18 October 2002 • 3rd week: 6 - 10 January 2003 • 4th week: 13 - 17 January 2003 • 5th week: 7 - 11 April 2003 • 6th week: 14 - 18 April 2003 We received and checked menus from 36 (25.3 %) of 142 secondary schools and school centers. The respondents were sent a letter asking them to complete a table specifying which foodstuffs were used in each particular dish, and to give their amount and the producer's name. The schools were asked to return completed tables to our address. We received completed tables from only eight (5.6 %) schools. We analysed 58 menus served over one week, i.e. a total of 230 mid-morning meals, using the University Medical Centre Ljubljana computer programme for patient catering service evaluation, which is part of the WINPIS business information system. Results There are considerable inter-and intra-school differences concerning the mid-morning meals offered. The participating schools were therefore divided into three groups: • Schools providing only one cold mid-morning meal (six schools). • Schools providing a choice of three mid-morning meals, two cold and one cooked menu (one school). • Schools offering a cooked mid-morning meal (one school). The average energy and nutritional values of mid-morning meals served in the schools over a week were compared with those recommended by WHO. A mid-morn- ing meal with an energy value within ± 5% of he energy requirements recommended for secondary school students (132 kJ i.e. 31.5 cal for girls and171 kJ i.e. 41 cal for boys), was considered to provide adequate energy intake (Table 1). School meals with carbohydrate and protein content that was 5% higher than the lower limit of the recommended value were considered nutritionally suitable for secondary school students (Table 1), and so were the mid-morning snacks containing 5 % less fat than the upper recommended value of this nutrient (Table 1). Average energy values of mid-morning meals served over a week differed largely from one school to another. Energy value of the meals surveyed ranged from 685.9 kJ (164 cal) to 4,131.2 kJ (988.3 cal). We found that three mid-morning meals provided by the same school had very different energy and nutritional levels, the highest energy value being 4,011.7 kJ (960 cal) and the lowest 685.9 kJ (164 cal). Our analysis of 58 one-week mid-morning meal menus showed the following: • boys: 12.1 % of mid-morning menus exceeded the recommended energy level, 77.6 % were below the recommended energy value and 10.3 % were meeting the recommended energy levels. • girls: 41.4 % of the mid-morning menus analysed provided more energy than recommended, 44.8 % supplied less energy than recommended and 13.8 % were meeting the recommended values. The analysis of mid-morning meals served over a week showed that the meals did not meet standards for school meals set in the WHO guidelines. As many as 86.2 % of boys and 89.7 % of girls eat school meals that are either too abundant or too frugal, to large or too small, too calorie rich or too calorie low; Carbohydrate content in an average mid-morning meal ranged from 32 g to 134.1 g (Table 1). We found that 75.9 % of one week's menus failed to meet the recommended carbohydrate requirements for boys, and that only 6.9 % complied with the WHO recommendations. The proportion of meals with adequate carbohydrate content for girls was slightly higher (17.2 %), yet half of one-week menus contained more carbohydrates than the recommended value. Average school meals contained 6.7 g to 45.7 g of proteins (Table 1). Figure 2 indicates that the protein content recommended for boys and girls was too high in 87.9 % of one-week menus and too low in 12.1 %, which means that 0 % of meals served over one week met the recommended protein requirements. The amount of fat in average school meals ranged between 0.3 g and 57.8 g (Table 1). The fat content recommended for boys and girls was too low in 79.3 % and in 55.2 % of one week's menus, respectively. It should be pointed out that 41.2 % of one-week menus contained more fat than the recommeded amount of fat for girls. Compliance of energy value of school meals with energy levels recommended by WHO a u u liri u h 100 80 60 40 20 0 75,9 51.7 17,2 17,3 6,9 1 Boys Girls Gender □ Not enough carbohydrates n Adequate amount of carbohydrates □ Too much carbohydrates too low in carbohydrates adequate carbohydrate content premalo oglj. hidratov ustrezna količina oglj. hidratov too rich in carbohydrates preveč oglj. hidratov Figure 1. The proportion of one-weel< mid-morning meal menus with carbohydrate content meeting/not meeting carbohydrate requirements recommended by WIHO. Slika 1. Odstotek tedenskih jedilnikov dopoldanskih šolskih malic z ustrezno/neustrezno vsebnostjo oglj. hidratov glede na smernice SZO. Compliance of school meals with the WHO recommendations relating to protein content a « u h a> PM 100 80 60 40 20 0 —87,9- —87,9- T 2,1 12,1 1-1 " 1-1 " Boys □ Not enough proteins Gender □ Adequate amount of proteins Girls □ Too much proteins too low in proteins premalo beljakovin adequate protein content ustrezna količina beljakovin too rich in proteins preveč beljakovin Figure 2. The proportion of one-week school menus meeting/ not meeting protein requirements recommended by WHO. Slika 2. Odstotek tedenskih jedilnikov dopoldanskih malic z ustrezno/ neustrezno vsebnostjo beljakovin glede na priporočila SZO. Compliance of school meals with the WHO recommendations relating to fat content 100 80 60 40 20 0 79,3 55,2 41,2 18,9 1,7 3,5 Boys Girls □ Not enough fats Gender n Adequate amount of fats □ Too much fats too low in fat premalo maščob adequate fat content too rich in fat ustrezna količina maščob preveč maščob Figure 3. The proportion of one week's menus meeting/not meeting fat requirements recommended by WHO. Slika 3. Odstotek tedenskih jednilnikov dopoldanskih malic z ustrezno/neustrezno vsebnostjo maščob glede na priporočila SZO. Discussion Nutritional requirements vary with age. Proper nutrition is much more important in the young than in adults. Even a short period of inadequate dietary intake of essential nutrients and/or energy may lead to delay in growth and development, as well as to poor health, tiredness and lowered resistance to infection. Intense growth and development, as well as increased physical strain due to participation in sports, increase energy and nutritional requirements in children, as well as their need for essential nutrients (7). The main goal of nutrition planning for children should therefore be to offer balanced, safe and protective meals meeting energy and nutritional demands that vary depending on gender, age, weight, height, physical activity and nutri- tional status. Our study showed significant differences between the school meals served (e.g. energy values ranged from 685,9 kJ to 4,131.2 kJ). Energy and nutritional values of all mid-morning meals should comply with current WHO dietary recommendations. Energy and nutrient requirements of every pupil should be adequately met, irrespective of which mid-morning meal he/she choses. The main problem encountered was that three fourths of school meals failed to meet the energy reference values for boys, and that the menus served either failed to meet or exceeded energy values recommended for girls. Carbohydrates are primary nutrients supplying energy (8). They are very important in the diet because they slowly increase glucose in blood and thereby impact the pupils' performance at school (8). We found that 75.9 % of menus failed to meet carbohydrate requirements for boys. For girls, who need less dietary carbohydrates, 51.7 % of the menus were too rich in carbohydrates. The need for protein increases during adolescence because of increasing lean body mass, red cell mass and myoglobin, and due to hormonal changes. It is therefore of primary importance for pupils to get enough proteins. Their protein intake, however, should not exceed the recommended value because immoderate protein intake is connected with high intake of fats (8). Eating food rich in proteins, phytanic and oxalic acids, phosphates and fibrins, and consuming alcoholic beverages, caffeine and some medicines hinders absorption of dietary calcium from the intestine (9). The amount of proteins supplied by the food analysed failed to meet protein requirements recommended by WHO. As many as 87.9 % of the menus analysed were too rich in proteins, which is likely to result in ill health and increase the risk of osteoporosis in later life. Adolescents have increased need for energy to support physical growth and development. Yet, to avoid the risk of cardiovascular disease, diabetes type II and obesity in this population group, the amount of fat in adolescents' diet must not exceed the recommended requirements. We expected that the recommended fat content would be exceeded in most menus, but the exact opposite was true: the one-week menus analysed supplied inadequate amounts of fats. School meals should provide 32 g of fat for boys and 24.5 g of fats for girls, but the amount of fat was inadequate for boys in 79.3% of the menus and for girls in 55.2 % of the menus analysed. Schools urgently need clear guidelines and nutrition standards to be able to plan healthy mid-morning meals that would meet the recommended energy and nutritional requirements. In addition, schools should employ nutritional professionals to manage school food service, and make arrangements for the cooking personnel to attend courses on healthy nutrition on a yearly basis. Conclusions The results of the survey of one-week school menus have confirmed our hypothesis that the quality of food served in Slovene secondary schools does not comply with the WHO recommendations. School meals were found to be either too calorie rich or too calorie low for 86.2 % of boys and for 89.7 % of girls. Meals provided by secondary schools need to be improved to supply more carbohydrates and fats and less protein. Schools should provide for balance between dietary energy intake and energy expenditure through physical activity, and employ a school foodservice professional. Moreover, all secondary schools in Slovenia should use standardised recepies to ensure that their menus meet specific standards of healthy school nutrition. A clear set of rules and instructions regulating the work of school kitchen personnel should be adopted. Caterers delivering food to secondary schools should be selected according to strict criteria. References 1. Pravilnik o subvencioniranju šolske prehrane dijakov in vajencev v srednjih šolah. Ur. l. RS št. 34/2004; 3966-9. 2. Škof I. Organizacija in kakovost prehrane študentov Univerze v Ljubljani. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilstvo, 2001. 3. Health behaviour in school-aged children (HBSC) study. International report from the 2001/2002 survey. Copenhagen: World Health Organization, 2004. Dosegljivo na: http://www.euro.who.int/Document/e82923.pdf. 4. Food and nutrition policy for schools. Copenhagen: World Health Organization, 2004. 5. Pokorn D. S prehrano do zdravja. Hrana čudežno zdravilo II -Recepti in diete. Ljubljana: EWO, 1996. 6. Lubej M. Nadzor zdravstvene inšpekcije v kuhinjah in gostinskih obratih srednjih šol. Prehrana mladostnikov srednješolcev-strokovni seminar. 27. januar 2004. Zbornik. Maribor: Živilska šola Maribor, 2004; 47-51. 7. Pokorn D, Arko U. Prehrana adolescenta. Zdrav Var 1995; 34: 113-6. 8. Standardi zdravega prehranjevanja v vzgojo izobraževalnih ustanovah (interno gradivo). Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, 2004. 9. Pokorn D. Higiena prehrane. Ljubljana: Medicinska fakulteta 1996, 76-7. Legend: g - gram kJ - kilo Joule MŠZŠ - Ministry of Education, Science and Sports WINPIS - business information system WHO - World Health Organisation REZULTATI PRESEJALNEGA TESTIRANJA NA OKU@BO Z BAKTERIJO CHLAMYDIA TRACHOMATIS PRI SREDNJE[OLCIH NA GORENJSKEM SCREENING FOR CHLAMYDIA TRACHOMATIS INFECTION IN THE POPULATION OF SECONDARY SCHOOL PUPILS IN THE GORENJSKA REGION Mateja Ravnik1, Helena Ribič1, Irena Grmek Košnik1 Prispelo: 29. 6. 2007 - Sprejeto: 31. 8. 2007 Izvirni znanstveni članek UDK 616.9 Izvle~ek Namen: Ugotavljal se je delež okuženih z bakterijo Chlamydia trachomatis med 16-20 let starimi srednješolci na Gorenjskem. Metode: Dijaki tretjih oziroma zaključnih letnikov srednjih šol na Gorenjskem so bili v okviru rednih sistematskih pregledov deležni izobraževanja o spolno prenosljivih okužbah. Ob tem so jih povabili k testiranju na okužbo z bakterijo C. trachomatis in k sodelovanju v anonimni anketi o spolnem vedenju. Testiranje so v vzorcu urina izvedli z metodo verižna reakcija s polimerazo (PCR). Rezultati: Med 1129 dijaki, ki so bili povabljeni v raziskavo, se je za testiranje na bakterijo C. trachomatis odločilo 1000 dijakov: 448 deklet in 552 fantov. Povprečna starost sodelujočih je bila pri dekletih in fantih 17 let. Rezultati testiranja vzorcev urina so pokazali, da sta z omenjeno bakterijo okužena 2,0 % (95-odstotni interval zaupanja 1,1-3,8) deklet. Med testiranimi fanti pa okužbe niso ugotovili (95-odstotni interval zaupanja 0,0-0,7). Zaklju~ek: Delež okuženih srednješolcev je primerljiv z rezultati v drugih podobnih raziskavah. Rezultati so koristni pri odločanju o presejalnem testiranju prebivalstva na klamidijske okužbe. Klju~ne besede: Chlamydia trachomatis, presejanje, mladostniki, PCR Original scientific article UDC 616.9 Abstract Objective: The aim of the study was to determine the infection rate of urogenital Chlamydia trachomatis in 16-20-year-old secondary school pupils in the Gorenjska region. Methods: Education on sexually transmitted diseases and their prevention was provided for students of the third and last year of secondary schools in Gorenjska as part of routine medical examination. In addition, the students were invited to participate in an anonymous survey on sexual behaviour and to take part in screening for urogenital chlamydial infection by providing a urine sample for the polymerase chain reaction test. Results: Of the 1,129 pupils invited, 1,000 participated in chlamydia testing. There were 448 girls and 552 boys (mean age 17 years). Infection was established in 2.0 % of the girls (95 % confidence interval: 1.1-3.8) and in none of the boys tested (95 % confidence interval: 0.0-0.7). Conclusions: The infection rate in the secondary school students tested is comparable to that reported for this ^Zavod za zdravstveno varstvo Kranj, Gosposvetska 12, 4000 Kranj Kontaktni naslov: e-pošta: mateja.ravnik@zzv-kr.si population in other countries. The results of this survey will provide us with useful information needed to reach a decision on screening the Slovene population for chlamydial infection. Key words: Chlamydia trachomatis, screening, adolescents, PCR Uvod Okužbe sečil in rodil, povzročene z bakterijo Chlamydia trachomatis (CT), so med najpogostejšimi spolno prenosljivimi okužbami (SPO). V letu 2006 je bila v Sloveniji med SPO najpogosteje prijavljena okužba z bakterijo CT z incidenčno stopnjo 7,0/100.000 prebivalcev (1). Precej višjo incidenčno stopnjo so zabeležili v številnih državah. Leta 2005 je bila na Danskem, Norveškem in Švedskem celo 50-krat višja (444, 413 in 376 primerov na 100.000 prebivalcev), kar je pripisati dobrem diagnosticiranju in učinkovitemu sistemu prijavljanja SPO (2). Klamidijske okužbe pri okoli eni polovici okuženih moških in pri treh četrtinah okuženih žensk potekajo brez simptomov, zato ostanejo neprepoznane in niso zdravljene (3). Posledice okužbe, kot so kronična bolečina, zmanjšana plodnost in neplodnost, pa so pri bolnikih s simptomi in pri bolnikih brez simptomov enake (3). Mladostnice in mlade ženske so zaradi fizioloških lastnosti nožnice bistveno bolj dovzetne za okužbo kot odrasle ženske (3). Zato ne preseneča dejstvo, da je v starostni skupini 15 do 19 let v Združenih državah Amerike skoraj 40 % vseh novih primerov klamidijskih okužb (4). V Sloveniji je ta delež bistveno nižji. V letu 2003 je bil nižji od 3 % (5). V okviru programa Phare čezmejno sodelovanje Slovenija - Avstrija smo v času od novembra 2005 do oktobra 2006 na Zavodu za zdravstveno varstvo (ZZV) Kranj izvedli projekt Varovanje rodnega zdravja. Del projekta je bila raziskava, v kateri smo s presejalnim testiranjem učencev gorenjskih srednjih šol ugotavljali delež okužb z bakterijo CT. Poleg tega smo hoteli ugotoviti občutljivost obstoječega pasivnega epidemiološkega spremljanja okužb s CT, ki temelji na prijavi zdravnikov, v primerjavi z evidenco v laboratoriju. Preiskovanci in metode Dijaki tretjih oziroma zaključnih letnikov srednjih šol na Gorenjskem, ki so bili v času od novembra 2005 do marca 2006 pregledani na rednih sistematskih zdravstvenih pregledih, so bili deležni izobraževanja o spolno prenosljivih okužbah. Ob tem smo jih povabili k testiranju na okužbo z bakterijo CT in k sodelovanju v anonimni anketi o spolnem vedenju. Poskrbeli smo za enakomerno zastopanost srednješolcev po upravnih enotah Gorenjske glede na delež srednješolcev, vpisanih v 3. letnik. Pri tem so sodelovali timi sester in zdravnikov iz vseh 4 zdravstvenih domov na Gorenjskem, ki izvajajo sistematske preglede za srednješolce. Za pregled na okužbo z bakterijo CT so dijaki podpisali pisno soglasje ter oddali prvi curek urina. Primeren vzorec je bil jutranji urin, ali urin vzet najmanj dve uri po zadnjem mokrenju. V Laboratoriju za medicinsko mikrobiologijo ZZV Kranj je vzorce sprejel odgovorni mikrobiolog in jih najprej opremil z evidenčno številko. Tako so bili vzorci v laboratoriju obravnavani brez podatkov o preiskovanem. Vzorce urina smo združili po pet in vse (združene in posamezne) do testiranja shranili pri -20 °C. Za dokaz okužbe s CT smo uporabili molekularno metodo verižna reakcija s polimerazo (PCR, angl. polymerase chain reaction). Uporabili smo diagnostični komplet Amplicor CT/NG (Roche Diagnostics, Mannheim, Nemčija) in v napravi Primus 25 (Biotech, Namčija) pomnoževali 207 baznih parov dolg odsek DNK na klamidijskem plazmidu. V primeru, da je bil vzorec združenih urinov negativen, smo zaključili, da je negativnih vseh pet vključenih vzorcev. V primeru, da je bil pozitiven, pa smo testiranje nadaljevali tako, da smo preskusili še vsak posamezen vzorec iz združenega urina in ugotovili, kateri od petih je bil pozitiven. Pri pozitivnem rezultatu smo preko posebnega ključa poiskali osebo, ki je vzorec oddala in ji poslali obvestilo o ugotovljeni okužbi s CT ter napotili na zdravljenje njo in njenega spolnega partnerja. V analizi rezultatov raziskave smo dijake in dijakinje razdelili po starosti. Zanimalo nas je, kolikšen delež SPO, povzročenih s CT, je pri populaciji mladostnikov, starih 15-20 let, ostal neprijavljen v obdobju 3 let, med letoma 2003 in 2005 na Gorenjskem. Za podatke o številu prijav bakterije CT smo zaprosili Center za nalezljive bolezni Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije (IVZ RS), ki vodi evidenco. Podatke o številu pozitivnih rezultatov preiskav na CT smo dobili v Laboratoriju za medicinsko mikrobiologijo ZZV Kranj. Za raziskavo smo od Komisije Republike Slovenije za medicinsko etiko dne 15. 11. 2005 pridobili pozitivno oceno o etični sprejemljivosti načrta raziskave. Rezultati Na sistematski zdravstveni pregled je prišlo 1129 dijakov. Za testiranje na bakterijo CT se je odločilo 1000 dijakov. Rezultati testiranja vzorcev urina so pokazali, da je med 448 dekleti okuženih 9 deklet ali 2,0 % (95-odstotni interval zaupanja (IZ) 1,7-3,5). Med 552 testiranimi fanti pa okužbe nismo ugotovili (95-odstotni IZ 0,0-0,7). Pregled števila okuženih po starosti in spolu prikazujemo v tabeli 1. Povprečna starost je bila pri dekletih in fantih 17 let. Po uradnih podatkih Centra za nalezljive bolezni IVZ RS je bilo v obdobju 3 let (2003-2005) na Gorenjskem prijavljenih le 15 primerov deklet v starosti 15-20 let z okužbo s CT in nihče od fantov. V Laboratoriju za medicinsko mikrobiologijo ZZV Kranj smo v istem obdobju pri isti starostni skupini dokazali klamidijsko okužbo pri 49 dekletih in pri 7 fantih (glej Slika 1). Razpravljanje Podatke o prevalenci asimptomatskih klamidijskih okužb lahko dobimo samo s presejalnimi raziskavami, v katerih preiskujemo osebe brez znakov okužbe. Za presejalne raziskave moramo uporabiti metodo, ki je hkrati visoko občutljiva in specifična in pri kateri lahko uporabimo kužnino, ki ne zahteva invazivnega postopka za odvzem vzorca. Omenjene zahteve izpolnjujejo metode pomnoževanja nukleinskih kislin. Ugotavljanje okuženosti srednješolcev z bakterijo CT v Sloveniji do pričujoče raziskave še ni bilo izvedeno. V nekatere slovenske raziskave je bila vključena tudi populacija mladostnikov v starosti 15-20 let. Skaza in sod. so v raziskavi, opravljeni v letih 1999-2001, ugotovili, da je med 1272 naborniki brez simptomov iz celjske regije prevalenca okuženosti 2,6 % (95-odstotni IZ 1,7-3,5). Povprečna starost preiskovanih je bila 19,9 let (6). V raziskavi, ki jo je Frelihova s sodelavci opravila v letu 2005 pri 18-30 let starih ženskah, je bilo obravnavanih 167 asimptomatskih spolno aktivnih žensk v starosti 18-20 let. Ugotovljena je bila 3 odstotna (95-odstotni IZ 0,4-5,6) prevalenca okužb s 140 (O 120 100 UJ 80 m E 3 lU 8 o <0 60 40 20 O 126 49 -45- 5 I///////I ^ Prijavljeni primeri okužbe s CT, vse starostne skupine / Reported CT cases; all age groups 0 Prijavljeni primeri okužbe s CT starostna skupina 15-20 let / Reported CT cases; age group 15-20 years □ Pozitivni primeri testiranja na CT, starostna skupina 15 -20 let / Laboratory-confirmed CT cases; age group 15 -20 ŽENSKE/FEMALE MOŠKI/MALE Legenda / Legend: CT Chlamydia trachomatis Slika1. Prijave CT ter laboratorijsko potrjena CT na Gorenjskem v obdobju 2003-2005. (Vir: Center za nalezljive bolezni, IVZ Republike Slovenije; Laboratorij za medicinsko mikrobiologijo, ZZV Kranj). Figure1. Reported and laboratory-confirmed CT cases in the Gorenjska region, 2003-2005. (Source: Centre for Infectious Diseases, Institute of Public Health of the Republic of Slovenia; Department of medical microbiology, Kranj). CT (7). Z našo raziskavo primerljiva starostna skupina je bila v raziskavi Ravnikove, ki je v letih 1996-1997 preiskovala 133 spolno aktivnih 14- do 19-letnic brez simptomov, ki so bile obravnavane na Ginekološki kliniki v Ljubljani zaradi kontracepcije ali splava. Prevalenca SPO z bakterijo CT je bila 7,9 % oz. 10 % (8). Populacijo dijakov so redko vključili tudi v raziskavah v svetu. Najbolj primerljivi z evropskimi razmerami in našo raziskavo sta raziskavi v Avstraliji in Novi Zelandiji (9, 10). Prva se je ukvarjala z dijaki v starosti 15-18 let, druga pa s spolno aktivnimi dijaki v starosti od 1619 let. Pri obeh je bila prevalenca pri dekletih 2,3 % (95-odstotni IZ 1,1-4,1 (9), 95-odstotni IZ 0,4-4,2 (10)), pri fantih pa 0,5 (95-odstotni IZ 0,1-1,4) oz. 1,8 % (95-odstotni IZ 0,2-3,3 ). V Evropi je bila opravljena večja raziskava na Nizozemskem. V populaciji mladostnikov (15-19 let) je bila prevalenca 2,6 % (95-odstotni IZ 1,7-3,4) pri dekletih in 1 % (95-odstotni IZ 0,4-1,5) pri fantih (11). iščemo tudi v dejstvu, da imajo dijakinje verjetno starejše partnerje in da odgovori fantov v anketah niso resnični, saj se dijaki v tej starostni skupini vedno radi malce "hvalijo". Do enakih zaključkov so prišli tudi v tujih raziskavah (12). V naši raziskavi smo zajeli tako spolno aktivne kot spolno neaktivne srednješolce. V primeru, da bi vključili le spolno aktivne, bi bila prevalenca ustrezno višja, saj se je 56 % deklet v anketi izjasnilo za spolno aktivne (neobjavljeni rezultati). Odziv srednješolcev v raziskavi je bil presenetljivo visok, saj je znašal 89 %, kar je pomembno več kot v drugih podobnih raziskavah v svetu, ko je bil odziv 3060 % (9, 10, 11). Pomemben razlog je zagotovo motivacija srednješolcev, ki smo jo spodbudili s predhodnim izobraževanjem o problemu spolno prenosljivih okužb. Poleg tega pa dijaki zaradi raziskave niso imeli nobenih dodatnih poti. Strokovnjaki ocenjujejo, da je incidenčna stopnja Tabela 1. Število dijakov, okuženih z bakterijo CT, glede na starost in spol. Table 1. The number of secondary school pupils infected with CT, by age and sex. STAROST/AGE (Leta / Years) FANTJE/BOYS DEKLbIA/GIRLS St. pozitivnih / Vsi testirani Number of positive results/Total tested Prevalenca (95 % IZ) / Prevalence (95 % CI) St. pozitivnih / Vsi testirani Number of positive results / Total tested Prevalenca (95%IZ) / Prevalence (95 % CI) 16 0/21 0,0% (0,1-15,4) 1/21 4,8% (1,1-22,8) 17 0/243 0,0% (0,0-1,5) 2/233 0,9% (0,3-3,1) 18 0/240 0,0% (0,0-1,5) 5/170 2,9% (1,3-6,7) >=19 0/48 0,0% (0,1-7,3) 1/24 4,2% (1,0-20,4) Skupaj /Total 0/552 0,0% (0,0-0,7) 9/448 2,0% (1,1-3,8) Legenda / Legend: IZ / CI interval zaupanja / confidence interval Skupna značilnost teh treh raziskav je, da je v starostni skupini 15-19 let višja prevalenca pri dekletih (2,3-2,6 %) kot pri fantih, pri katerih je za približno polovico nižja (0,5-1,8 %). Pričujoča raziskava je prinesla podobne rezultate pri dekletih (2,0 % prevalenca). Pri fantih pa nismo našli niti enega pozitivnega. To dejstvo se ne ujema z rezultati ankete, ki je spremljala testiranje. V njej so dijaki navedli, da pogosto menjavajo spolne partnerje (14 % najmanj 3 spolne partnerje, 22 % najmanj 2 spolna partnerja - dekleta in fantje skupaj) in da ne uporabljajo kondoma (48 %) (neobjavljeni rezultati). Odgovore, zakaj kljub visoki prevalenci pri dekletih, njihovi šolski vrstniki niso okuženi s klamidijo, lahko klamidijskih okužb v Sloveniji podcenjena. V letu 2006 je bila incidenčna stopnja okužbe z bakterijo CT 7,0/ 100.000 prebivalcev (1). Leta 2005 je bila na Danskem, Norveškem in Švedskem celo 50-krat višja (2). Podobne rezultate prikazujejo v ZDA, kjer je bila incidenčna stopnja v letu 2005 pri prebivalstvu vseh ras skoraj 50-krat višja (332,5/ 100.000 prebivalcev) v primerjavi s Slovenijo, pri belcih pa več kot 20-krat višja (152,1/ 100.000 prebivalcev) (13). Visoko incidenčno stopnjo lahko pripišemo dobri diagnostiki in učinkovitemu sistemu prijavljanja SPO (2). Rezultati epidemiološkega spremljanja SPO v Sloveniji, ki temeljijo na prijavah predpisanih z zakonom, niso dobra osnova za oceno bremena okužb z bakterijo CT (1, 14, 15), saj je namreč kljub zakonski prisili prijavljanje SPO v Sloveniji nepopolno. Poleg tega številne klamidijske okužbe ostanejo neopredeljene, saj se zdravniki le redko odločijo za potrditev z mikrobiološko diagnostiko. Število opravljenih preiskav na CT je zato v Sloveniji izredno nizko (1, 16). Po podatkih Laboratorija za medicinsko mikrobiologijo ZZV Kranj smo na Gorenjskem v obdobju od leta 2003 do leta 2005 klamidijsko okužbo v starostni skupini 15 do 20 let dokazali pri 49 dekletih in pri 7 fantih. Pri dekletih je bilo število več kot trikrat večje od števila prijavljenih, pri fantih pa prijavljenega primera klamidijske okužbe ni bilo. Glede na napotne diagnoze predvidevamo, da je šlo za bolniki s simptomi ali njihove partnerje, ki jih je zdravnik napotil na testiranje. Višjo incidenčno stopnjo okužbe s CT bi prav gotovo lahko imeli, če bi pogosteje testirali bolnike s simptomi in če bi redneje prijavljali okužbe s CT. Zaključek Delež okuženih srednješolcev je primerljiv z rezultati v drugih podobnih raziskavah. Rezultati so koristni za odločanje o presejalnem testiranju prebivalstva na klamidijske okužbe. K nizki incidenčni stopnji okužb s CT prispeva tudi neredno prijavljanje okužb s CT. Literatura 1. Klavs I, Bergant N, Kustec T, Kastelic Z. Spolno prenesene okužbe v Sloveniji v letu 2006. Letno poročilo. Ljubljana, IVZ RS, 2007. 2. Trends in sexually transmitted infections and HIV in the European Region, 1980-2005. Pridobljeno 28 .6. 2007 s spletne strani: http://www.euro.who.int/Document/RC56/etb01b.pdf. 3. CDC Chlamydia Fact Sheet. Pridobljeno 13. 8. 2007 s spletne strani: http://www.cdc. gov./std/chlamydia/STD Fact-Chlamydia.htm. 4. STD Surveillance 2005. Pridobljeno 28. 6. 2007 s spletne strani: http://www.cdc.gov./std/stats/Tables/Table9.htm. 5. Prijavljeni primeri spolno prenosljivih okužb v Sloveniji od 1. oktobra do 31. decembra 2003. Pridobljeno 10. 8. 2007 s spletne strani: http://www.ivz.si/javne_datoteke/datoteke/930-Leto_2003.pdf. 6. Skaza A, Grškovic B, Pleština S, Božina N, Potočnik M, Waugh MA. Prevalence of asymptomatic chlamydial urethritis in military recruits in the Celje region, Slovenia. Int J STD AIDS 2003; 14:765-9. 7. Frelih T, Berce I, Prinčič D, Sarjanovic L, Špacapan S, Klavs I. Projekt varovanje rodnega zdravja mladih žensk. In: 4. Slovenski kongres preventivne medicine. Portorož: Sekcija za preventivno medicino Slovenskega zdravniškega društva, 2007: 96. 8. Ravnik M. Dokazovanje klamidijske DNA iz rodil pri ženski. Magistrsko delo. Ljubljana, Medicinska fakulteta in Biotehniška fakulteta, 1997. 9. Debattista J, Martin P, Jamieson J, Crane K, Dolton I, RussellHall S et al. Detection of Clamydia trachomatis in an Australian high school student population. Sex Transm Infect 2002; 78: 194-7. 10. Corwin P, Abel G, Wells JE, Coughlan E, Bagshaw S, Sutherland M, Plimridge L. Clamydia trachomatis prevalence and sexual behaviour in Christchurch high school students. NZ Med J 2002; 115: No 1158. 11. Van Bergen J, Goetz HM, Richardus JH, Hoebe CJPA, Broer J, Coenen AJT. Prevalence of urogenital Chlamydia trachomatis increases significantly with level of urbanisation and suggests targeted screening approaches: results from the first national population based study in the Netherlands. Sex Transm Inf 2005; 81: 17-23. 12. Cohen DA, Nsuami M, Martin DH, Farley TA. Repeated school-based screening for sexually transmitted diseases: a feasible strategy for reaching adolescents. Pediatrics 1999; 104: 1281-5. 13. STD Surveillance 2005. Pridobljeno 28. 6. 2007 s spletne strani: http://www.cdc.gov./std/stats/tables/table10b.htm. 14. Zakon o nalezljivih bolezni. Uradni list RS, št. 69/1995: 52915300. 15. Pravilnik o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje. Uradni list RS, št. 16/ 1999: 1603-5. 16. Klavs I, Rodrigues LC, Wellings K, Keše D, Hayes R. Prevalence of genital Chlamydia trachomatis infection in the general population of Slovenia: serious gaps in control. Sex Transm Infect 2004; 80:121-3. Raziskavo je sofinancirala Evropska unija v okviru programa Phare čezmejno sodelovanje Slovenija -Avstrija. Za vsebino dokumenta je izključno odgovoren Zavod za zdravstveno varstvo Kranj in zanj v nobenem primeru ne velja, da odraža stališče Evropske unije. METODA ZA DOLOČANJE VPLIVOV NANODELCEV (TiO^) NA CELICE IN TKIVA V STRUPENOSTNEM TESTU IN VIV^ ASSESSING THE EFFECTS OF NANOPARTICLES (TiO2) ON CELLS AND TISSUES BY THE IN VIVO TOXICITY TEST Damjana Drobne1, Živa Pipan1, Vladka Lešer1, Janez Valant1, Nina Gunde-Cimerman1, Maja Remškar2 Prispelo: 2. 4. 2007 - Sprejeto: 20. 6. 2007 Izvirni znanstveni članek UDK 539.2 Izvleček Vsaka nova tehnologija prinaša mnoga tveganja. Z naraščanjem prisotnosti nanomaterialov v komercialnih proizvodih je nujno potrebno ovrednotiti ceno okolja in negativnih vplivov na organizme, pač glede na prednosti, kijih prinašajo nanomateriali. Informacije o varnosti in možnem tveganju zaradi prisotnosti nanodelcev so nujno potrebne. Do danes je bilo narejenih le malo toksikoloških študij glede vpliva nanomaterialov. Proizvodnja, kjer so prisotni tudi nanomateriali, se razvija brez regulative na področju varnosti. V naši raziskavi smo uporabili že obstoječi test za kovine in pesticide s kopenskimi raki enakonožci Porcellio scaber (Isopoda, Crustacea), ki smo ga priredili za nanodelce. Kopenski raki so primerni testni organizmi, saj lahko analiziramo biooznačevalce na različnih ravneh. Rod Porcellio je prilagojen na kopensko življenje in živi tudi v Sloveniji. Hrani se predvsem z odmrlim listjem, lubjem in lesom. V tej študiji smo analizirali le en biooznačevalec, ki je povezan z integriteto celične membrane. Uporabili smo uveljavljeni test z dvojnim fluorescentnim barvanjem (barvanje z akridin oranžnim (N,N,N',N'-tetrametilakridin-3,6-diamin) in etidijevim bromidom (3,8-diamino-5-etil-6-fenilfenantridinijev bromid)). Značilnosti testiranih nanodelcev smo določali z visokoločljivostnim presevnim elektronskim mikroskopom (TEM). Ugotavljali smo učinke nanodelcev s pomočjo prehranjevalnega testa in ugotovili, da nanodelci vplivajo na integriteto membrane. Iz tega lahko sklepamo, da so tovrstni testi primerni tudi kot izhodišče za testiranje učinkov nanodelcev za nadaljnje raziskave. Nova spoznanja na področju medsebojnega vplivanja med nanodelci in biološkimi sistemi bodo pokazala, kakšni naj bodo učinkoviti testi strupenosti za nanodelce. Ključne besede: titanov dioksid, nanodelci, biooznačevalci, mikroskopija Original scientific article UDC 539.2 Abstract Every new technology poses new risks. With the increasing presence of nanomaterials in commercial products, a growing debate is emerging on whether the environmental and social costs of nanotechnology outweigh its many benefits. Information about the safety and potential hazards of nano-sized particles is urgently needed. To date, only a few studies have investigated the toxicological effects of nanomaterials, and no clear guidelines exist on how to quantify these effects. This study was undertaken to investigate nanoparticles using the test with the terrestrial isopod Porcellio scaber (Isopoda, Crustacea) devised for soluble chemicals. Terrestrial isopods have been recognised as suitable organisms for (eco) toxicity studies. Porcellio scaber is well adapted to terrestrial life and lives also in Slovenija. Toxicity tests with terrestrial isopods are generally used to assess biomarkers at ^Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Večna pot 111, 1000 Ljubljana 2Inštitut Jožef Stefan, Jamova 39,1000 Ljubljana Kontaktni naslov: e-pošta: ziva.pipan@bf.uni-lj.si various levels of biological organisation. In the present study we analysed only one biomarker related to the integrity of the plasma membrane. We used fluorescent staining with acridine orange/ethidium bromide. Conventional trans-n^ission electron microscopy (TEM) was used to characterise the nanoparticles tested. We determined the effect of TiO2 nanoparticles when consumed with food. The results showed that nanoparticles affected the integrity of plasma membrane. Conventional toxicity studies have thus proved to be a good starting point for assessing the effects of nanoparticles. Further studies of interaction between nanoparticles and biological systems will be needed to develop new and more suitable methods for toxicity testing. Key words: titanium dioxide, nanoparticles, biomarkers, microscopy Uvod Proizvedeni nanodelci imajo edinstvene električne, termalne in mehanske lastnosti, ki jih koristno uporabljamo v komercialne, medicinske in okoljske namene (1). Lastnosti nanodelcev se bistveno razlikujejo od lastnosti večjih delcev. Teoretično je mogoče nanodelce izdelati iz skoraj vseh kemikalij, večina trenutno narejenih nanodelcev pa je iz prehodnih elementov, silicija, ogljika (nanocevke, fulereni) in kovinskih oksidov (cinkov oksid, titanov oksid). Ob proizvodnji nastajajo tudi različni nanodelci, ki so proizvedeni nenamensko: stranski produkt pri industrijski proizvodnji (mletje, varjenje, brušenje, gradbeništvo, tehnologije pršil), izgorevanje biomase in fosilnih goriv ter izpuh iz motorjev z notranjim izgorevanjem, še posebej dieselskih motorji. Različni nanodelci nastajajo tudi v naravi ob eroziji, izbruhu vulkanov in požarih (delci prsti, prah, pepel, katran). Najdemo jih tudi v živih organizmih vse od nastanka življenja (biogen magnetit, feritin in drugi). Naravni in tehnološko proizvedeni nanodelci se bistveno razlikujejo. Naravni so zelo razpršeni, kemijsko kompleksni in so v tekočini ali zraku, sintetizirani so manj razpršeni, imajo natančno določene lastnosti in so večinoma trdni (2). Danes se nanodelci uporabljajo v številnih proizvodih, kot so kozmetika, hrana, pralna sredstva, zdravila, tekstil, zaščitne odbojne prevleke idr. Zaradi širitve nanotehnologije se bistveno povečuje izpostavljenost ljudi v poklicnem in življenjskem okolju, povečalo pa se je že tudi obremenjevanje okolja. Trenutno informacij o tveganju za človeka in okolje zaradi izpostavitve nanodelcem skoraj ni. V zadnjem času se vse bolj pogosto vprašujejo o potencialni nevarnosti nanodelcev za človeka in okolje in to raziskujejo. Različne študije so pokazale, da prehajajo nanomateriali v telo po različnih poteh: preko dihal, prebavil in kože (3). Delci, veliki 70 nm, prodrejo v pljučne mešičke, velikosti 50 nm prodrejo v celice, veliki 30 nm prodrejo v celično jedro, ni pa podatkov o potovanju delcev, ki so manjši kot 20 nm. Še vedno ne vemo natančno kam delci v organizmu gredo in kako se razporejajo v tkivih in celicah. Prav tako ne vemo, kako s svojo prisotnostjo vplivajo na delovanje celic, organov in celotnega organizma. Titanov dioksid je uporaben predvsem kot beli pigment (za beljenje) in zaščita učinkovin pred svetlobo. Vse pogosteje ga uporabljajo v kozmetiki, kot so sončne kreme, pudri, senčila, v tekstilni industriji, farmaciji in drugod (zaščitne odbojne prevleke, razne barve in zaščitna premazna sredstva) (2). Opredelitev problema Povečanje razmerja med površino in volumnom delca povzroči povečanje površinske energije delca in s tem večjo biološko aktivnost. Interakcije nanodelcev s tekočinami, celicami in tkivi so najverjetneje drugačne od interakcij z večjimi delci iste kemijske zgradbe. Kvarni učinki nanodelcev najbrž nastanejo na različne načine. Strupenost nanodelcev je verjetno povezana s fizikalno-kemijskimi lastnostmi, kot so velikost delca, oblika, aglomeracija, kristalna struktura, kemijska zgradba, velikost površine, kemijske lastnosti površine, naboj na površini in poroznost. Številna vprašanja o učinkih nanodelcev na organizme, ki so domnevno bistveno drugačni od učinkov velikih delcev, so spodbudila nastanek nove veje toksikologije -nanotoksikologijo (4). Zaradi slabega poznavanja in razumevanja interakcij med nanodelci in proizvodi nanotehnologij se proizvodnja nanodelcev in nanomaterialov razvija povsem brez predpisov na področju varnosti za človeka in okolje. V tem trenutku nujno potrebujemo enostavne in zanesljive metode preizkušanja, ki bodo omogočile hitro in zanesljivo določanje interakcij med celico, tkivi in organizmom ter proizvodi nanotehnologij. Najverjetneje je smiselno, da se najprej ugotovi, ali so obstoječi testi strupenosti za druge kemikalije primerni tudi za nanodelce in nanomateriale. Namen raziskave Namen raziskave je bil ugotoviti, ali povzročijo nanodelci TiO2 poškodbe in spremembe plazmaleme žleznih celic. Zato smo kot odziv v testu strupenosti analizirali ravno integriteto plazmaleme. V in vivo testu s kopenskimi raki smo testne organizme hranili s hrano, ki smo ji dodali nanodelce titanovega dioksida (TiO2). Za ta namen smo uporabili uveljavljeni test z dvojnim fluorescentnim barvanjem (barvanje z akridin oranžnim in etidijevim bromidom), ki se pogosto uporablja za oceno stanja celic (5). Značilnost testiranih nanodelcev smo določali z visokoločljivostnim presevnim elektronskim mikroskopom (200kV, Jeol 2010F, TEM). Materiali in metode V naši študiji smo uporabili dobro poznan test strupenosti s kopenskimi raki enakonožci vrste Porcellio scaber (Isopoda, Crustacea) (Slika 1). Kopenski raki enakonožci so se izkazali kot ustrezen organizem v (eko)toksikoloških študijah (6). V testu strupenosti z raki enakonožci lahko analiziramo biooznačevalce na različnih ravneh biološke organizacije. V naši študiji predstavljamo analize le enega biooznačevalca. Kot biološki kazalec delovanja nanodelcev (biooznačevalec) smo analizirali integriteto celične membrane s fluorescentnim barvanjem akridin oranž in etidijev bromid. Metoda temelji na različnosti integritete membrane. Akridin oranž prehaja preko nepoškodovane in tudi preko poškodovane plazmaleme. Barvilo, ki se veže na dvojno vijačnico DNK, vidimo kot fluorescentno zeleno, ob vezavi na enojno RNK pa kot fluorescentno rdeče. Etidijev bromid prehaja le preko celic s poškodovano membrano, po vezavi na DNK ga vidimo kot fluorescentno rdeče (McGahon, 1995). Nepoškodovane in apoptotične celice imajo zeleno jedro (ni tako izrazito vidno, ker je že sama žleza pod fluorescenco zelene barve), celice s poškodovano membrano (nekrotične) pa imajo jedro obarvano rdeče do oranžno. Za testiranje strupenosti smo uporabili titanove (TiO2, Sigma-Aldrich) nanodelce velikosti 15 nm. Naredili smo suspenzije nanodelcev v vodi in z njo namazali spodnjo stran posušenih listov leske (Corylus avellana). Poskusni pogoji so prikazani na Sliki 2. S tako pripravljenimi listi leske smo živali hranili 14 dni. Med poskusom smo analizirali tudi druge parametre, npr. težo živali, količino zaužite hrane, količino iztrebkov Slika 1. Prikaz poskusnih pogojev. Petrijevke s čistimi (neonesnaženimi) listi (kontrola) in listi, na katerih je bil nanos nanodelcev 100 jjg/g TiO2, v katerih so bile živali 14 dni. Figure 1. Testing conditions. Petri dishes containing clean leaves (controls) and petris containing leaves covered with TiO2 nanoparticles (100 jg/g), in which animals were kept for 14 days. Slika 2. Shematski prikaz raka enakonožca Porcellio scaber (velikostživali 1 cm). Figure 2. Schematic of Porcellio scaber (1 cm in size). (7). Kontrolne živali so bile prav tako 14 dni v petrijevkah, le da so imele samo liste leske brez suspenzije nanodelcev. Po koncu poskusa smo prebavne žleze nekaj živali testirali z metodo barvanje z akridin oranžnim in etidijevim bromidom, žleze drugih živali pa pripravili po standardnem postopku za pripravo vzorcev za elektronsko mikroskopijo (fiksiranje po fiksativu modificirani Karnovsky: 1 % glutaraldehid, 0,4 % formadlehid, 0,1M kakodilatni pufer, sekundarna fiksacija z osmijevim tetroksidom, dehidracija in vklaplanje v smolo Agar100) in pregledali s presevnim elektronskim mikroskopom (Philips CM 100). Rezultati Preskus akridin oranž in etidijev bromid Z barvanjem akridin oranž in etidijevim bromidom smo ugotovili razlike med skupino živali, hranjeno s TiO2 in kontrolno skupino. Štirinajstdnevno hranjenje rakov enakonožcev s hrano, ki vsebuje 100 ^g/g TiO2, ko živali pojedo 5 ^g TiO2 / g sveže telesne teže / dan (Slika 2), vpliva na integriteto celične membrane. S poskusom z akridin oranžnim in etidijevim bromidom smo ugotovili, da se spremeni integriteta celične mem- brane v celicah prebavnih žlez, če so živali jedle TiO2. Na sliki 3a so jedra obarvano zeleno, podobno kot žleza, kar nakazuje, da poškodb ni bilo. Na sliki 3b pa so zaradi destabilizirane membrane vidna rdeče do oranžno obarvana jedra (Slika 3a, b). Opazovanje nanodelcev Presevna elektronska mikroskopija (TEM) se je zaradi visokih povečav in ločljivosti tudi v naši študiji izkazala kot primerna za opazovanje velikosti in oblike nanodelcev, s katerimi smo živali hranili (Slika 4). Razprava In vivo strupenostni test s kopenskim rakom enakonožcem vrste Porcellio scaber se je izkazal primeren za analiziranje učinka 15 nm velikih nanodelcev TiO2, če je bil ta dodan hrani. Test je primeren, ker nam da različne tipe toksikoloških podatkov na različnih ravneh biološke organizacije. To pomeni, da hkrati spremljamo spremembe na celicah, tkivu in celotnem organizmu. Določimo koncentracije, ki imajo učinek za določen del populacije (ECx),in koncentracije, ki nimajo opaznega učinka (NOEC). Ti Slika 3 a, b. Prebavna žleza raka enakonožca Porcellio scaber. Zgornja slika: Žleza kontolne živali. Z AO/EB barvanjem se jedra kontrolne živali niso obarvala. Spodnja slika: Žleza živali, hranjene z nanodelci TiO2. Obarvana jedra z metodo AO/EB se vidijo kot enekomerno velike svetle pike. (povečava 400x, svetlobni mikroskop, Axio imager, Zeiss). Figures 3 a and b. Digestive gland of Porcellio scaber. The upper figure shows the gland of the control animal: nuclei remained unstained. The lower figure shows the gland of the animal fed with TiO2 nanoparticles. The AO/EB stained nuclei appear as bright points, equal in size (magnification x400, light microscope, Axio imager, Zeiss). Slika 4. Presevna elektronska mikrografija nanodelcev TiO2 povprečne velikosti 15 nm (merilo 40 nm in 10 nm), (200 keV, Jeol 2010 F, presevni elektronski mikroskop na poljsko emisijo). Figure 4. Transmission electron micrography of 15-nm TiO2 nanoparticles (scale 40 nm and 10 nm) (200 keV, Jeol2010 F, field-emission transmission electron microscope). podatki so ključnega pomena pri oceni potencialne nevarnosti različnih ksenobiotikov. Dobljeni rezultati predstavljajo izhodišče za oblikovanje testnega postopka za različne nanodelce. Podatkov o dovoljenih/mejnih koncentracijah nanodelcev ni, zato so v tej fazi primerne primerjalne študije stupenosti nanodelcev in drugih kemikalij. Na ta način je mogoče umestiti potencialne učinke nanodelcev. Kopenski raki enakonožci so primeren organizem za tovrstne primerjalne študije iz več razlogov. Eden pomembnejših je ta, da že obstaja veliko toksikoloških podatkov za druge kemikalije (kovine, pesticide), s katerimi je mogoče primerjati rezulate testov strupenosti nanodelcev in nanomaterialov in tako umestititi njihove potencialne kvarne učinke na seznam z drugimi nevarnimi kemikalijami. Pri nanodelcih in nanomaterialih pa še vedno ostaja odprto vprašanje, kako ugotoviti njihove značilnosti, ki so povezane z učinkom. Pri drugih kemikalijah je to brez dvoma koncentracija. Pri nanodelcih in nanomaterialih pa je med pomembnejšimi velikost. Ob testiranju nanodelcev TiO2 so ugotovili, da se z višanjem koncentracije zniža rast bakterij E. coli in B. subtilis. Koncentracija nanodelcev 5000 ppm je zmanjšala rast E. coli za 72 %. B. subtilis je bil bolj občutljiv, saj se je rast že pri koncentraciji 1000 ppm zmanšala za 75 %, pri 2000 ppm pa za 99 % (10). Nanodelce TiO2 so dodali tudi vodi, v kateri je bila populacija Daphnie magne. LC50, kjer je bila smrtnost 50 %, je bila dosežena pri koncentraciji 5,5 ppm pri filtriranih nandelcih. Ob soniciranju delcev je bila najvišja smrtnost pri koncentraciji 350 ppm (8). Na podlagi naših rezultatov in podatkov iz literature zaključujemo, da so tradicionalne toksikološke študijske metode dobro izhodišče za testiranje učinkov nanodelcev. Toda zaradi njihovih edinstvenih lastnosti bodo potrebne nove metode za določanje mehanizmov delovanja in kvarnih učinkov (9). Perspektive Zaradi zaščite okolja in zaščite človeka pred nanodelci je potrebno razviti različne tipe zanesljivih testov strupenosti. Poleg in vitro študij, ki pomagajo razvozlati osnovne mehanizme delovanja nanodelcev, pa so nujno potrebne tudi in vivo toksikološke študije na modelnih organizmih iz različnih okolij (vodno in kopensko), in na organizmih, ki sprejemajo nanodelce na različne načine (z vodo, hrano, dihanjem itd.) in na organizmih, ki so predstavniki različnih prehranjevalnih ravni (2). Za izhodišče pri tovrstnih študijah je smiselno izbrati že uveljavljene teste strupenosti za vodotope kemikalije. Šele nadaljnje raziskave in nova spoznanja na področju interakcij med nanodelci in biološkimi sistemi bodo pokazala, kakšni naj bodo učinkoviti testi strupenosti za nanodelce. Literatura 1. Dreher KL. Health and environmental impact of nanotechnology: Toxicological assessment of manufactured nanoparticles. Toxicol Sci 2004; 77(1): 3-5. 2. Oberdorster G, Oberdorster E, Oberdorster J. Nanotoxicology. An emerging discipline evolving from studies of ultrafine particles. Environ Health Perspect 2005; 113 (7): 823-39. 3. Kreyling WG, Semmler M, Erbe F, Mayer P. et al. Translocation of ultrafine insoluble iridium particles from lung epithelium to extrapulmonary organs is size depent but very low. J Toxicol Environ Health A 2002; 65(20): 1513-30. 4. Donaldson K, Stone V, Tran CL, Kreyling W, Born PJA. Nanotoxicology. Occup Environ Med 2004; 61(9): 727-8. 5. Leite M, Quinta-Costa M, Leite PS, Guimaraes JE. Critical evaluation of techniques to detect and measure cell death -study in a model of UV radiation of the leukaemic cell line HL60. Anal Cell Pathol 1999; 19(3-4): 139-51. 6. Drobne D. Terrestrial isopods - A good choice for toxicity testing of pollutants in the terrestrial environment. Environ Toxicol Chem 1997; 16(6): 1159-64. 7. Drobne D, Hopkin SP. The toxicity of zinc to terrestrial isopods in a standard laboratory test. Ecotoxicol Environ Saf 1995; 31(1): 1-6. 8. Lovern SB, Klaper R. Daphnia magna mortality when exposed to titanium dioxide and fullerene (C60) nanoparticles. Environ Toxicol Chem 2006; 25(4): 1132-37. 9. Nel A, Xia T, Madler L, Li N. Toxic potential of materials at the nanolevel Science 2006; 311(5761): 622-7. 10. Admas LK, Lyon DY, Alvarez PJJ. Comparative eco-toxicity of nanoscale TiO2, SiO2 and ZnO water susupension). Water Res 2006; 40(19): 3527-32. VLOGA IN POMEN ALTERNATIVNIH ZDRAVILSKIH PRAKS V ZDRAVSTVENEM VARSTVU LJUDI THE ROLE OF ALTERNATIVE HEALING PRACTICES IN HEALTH CARE Mirjana Ule1 Prispelo: 7. 6. 2006 - Sprejeto: 22. 5. 2007 Pregledni znanstveni članek UDK 61:32.019.5 Izvle~ek Oživljanje alternativnih zdravilskih praks je nedvomno pomenljiv pojav sodobnih družb. Zdi se v nenavadnem nasprotju z dosežki sodobne znanstvene medicine, ki razvija vedno nove raziskovalne pristope, diagnostične tehnike in metode, nudi bolnikom nova zdravila in načine zdravljenja. V članku predstavljamo rezultate javnomnenjskih raziskav v Sloveniji o odnosu ljudi do različnih alternativnih zdravilskih praks, razpravljamo o širših družbenih razlogih in specifičnih vzrokih za oživljanje zdravilstva, ki jih vidimo tudi v nerešenih dilemah razvoja sodobne znanstvene medicine. Zdravilstvo samo po sebi ne predstavlja nevarnosti znanstveni medicini. Je dodatna izbira, ki dopolnjuje ponudbo vsakovrstnih zdravstvenih storitev, pri čemer ostajata javno zdravstvo in medicina dominantna in tudi ohranjata odgovornost za javno zdravstveno varstvo in tudi zaupanje bolnikov. To zaupanje seveda ni stoodstotno, je mandatarno in pogojno. Bolniki ga lahko tudi izgubijo in ga odtegnejo znanstveni medicini, če so razočarani v svojih izkušnjah z uradnimi zdravstvenimi institucijami. Klju~ne besede: zdravstveno varstvo, alternativne metode zdravljenja, zaupanje, javno mnenje Review article UDC 61:32.019.5 Abstract The revival of alternative healing methods in modern societies is by all means a meaningful phenomenon. It appears inconsistent with the achievements of modern scientific medicine, as well as with new diagnostic techniques, medicines and therapeutic approaches. We present the results of the opinion survey conducted in Slovenia to establish people's attitude to various alternative healing practices. Next, we discuss wide social reasons and specific causes for the revival of alternative methods of treatment, reflected in the dilemmas concerning the development of modern scientific medicine. Traditional healing methods as such do not pose a threat to scientific medicine. They represent an additional option of treatment that complements a wide range of medical services, with public health systems and scientific medicine retaining their dominant position in public health, as well as their responsibility for societal health and patients' trust in the medical profession. This trust, however, is not unconditional but comes with a mandate. Patients who have had negative experience with formal health care services may lose their trust in scientific medicine. Key words: health care, alternative healing methods, trust, public opinion ^Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Kardeljeva ploščad 5, 1000 Ljubljana Kontaktni naslov: e-pošta: mirjana.ule@fdv.uni-lj.si Uvod V zahodnih družbah se nekako v 70. letih 20. stoletja začenjajo dogajati precejšnje spremembe v zdravstvu. Od tedaj dalje se začne spreminjati odnos med družbo, medicino in bolniki; tako družba v obliki zdravstvenih politik in trga zdravstvenih storitev kot tudi bolniki, okrepljeni z novo nastalo ideologijo pravic bolnikov, začnejo načenjati doslej tako rekoč nedotakljivi in nevprašljivi ugled in osrednjo vlogo uradne medicine (1). Spremljevalni pojav tega razvoja je neke vrste sekularizacija oz. odčaranje medicine (2). Gre za ukinjanje in odpad tradicij, ki so dolgo časa vzdrževale odnos med zdravnikom in bolnikom. Tako medicina kot tudi zdravnik sta postala predmet družbenih razprav in kritike. Čeprav v 20. stoletju prevlada znanstvena medicina, zasnovana na znanstvenih osnovah, nad tradicionalnimi sistemi zdravljenja, pa smo predvsem v zadnjih desetletjih po drugi strani priča tudi vzporednemu oživljanju različnih tradicionalnih načinov zdravljenja in zdravilstva in porastu novih oblik alternativnih in komplementarnih zdravilskih praks (3). Oživljanje zdravilstva oziroma alternativnih ali komplementarnih zdravilskih praks je nedvomno pomenljiv pojav sodobnih družb. Zdi se v nenavadnem nasprotju z dosežki sodobne znanstvene medicine, ki razvija vedno nove raziskovalne pristope, diagnostične tehnike in metode, nudi bolnikom nova zdravila in načine zdravljenja. Zdi se, da je ponovno odkrivanje in zaupanje v zdravilstvo tudi v nasprotju s tezo o modernem človeku kot racionalnem, in pragmatičnem, ki v načrtovanju življenja upošteva predvsem razvoj in dosežke moderne znanosti in zlasti v tem okviru išče rešitve tudi za svoje zdravstvene probleme. V samem pojavu zdravilstva je nedvomno veliko stvari, ki nastavljajo ogledalo znanstveni medicini pa tudi celotni družbi. Kar precejšen delež privlačnosti zdravilstva lahko pripišemo primanjkljaju znanstvene medicine na področju medosebnih odnosov in komuniciranja z bolniki, preveliki tehniziranosti medicine, ki včasih zaradi funkcionalnosti svojih storitev, institucij in pripomočkov izgublja pred seboj človeka, tj. bolnika kot konkretno osebo (4). Razvoj medicinske tehnike vzbuja pri bolnikih ambivalentne reakcije. Tehnizacija oskrbe lahko pri bolnikih vzbuja tako občutke popolne varnosti kot izključenosti iz procesa. Za mnoge bolnike so specializacija in visoka medicinska tehnologija simboli za vsemogočnost moderne medicine. Pri drugih bolnikih pa ravno visoka kompleksnost in odločilnost vloge medicinskih naprav, vzbujajo nezaupanje in izgubo varnosti (5). Bolniki zaznajo pomanjkanje empatije ne le na velikih klinikah in v speciliziranih ustanovah, temveč tudi v vsakdanji medicinski praksi. Za znanstveno medicino velja pravilo: čim večja je organiziranost, tem natančnejša koordinacija in tem večji je nadzor (6). Življenje v natančno koordinirani družbi lahko samo po sebi obremenjuje in ko časovni dejavnik velja več od osebnega, se zavemo, kako omejujoče so okoliščine. Birokratski mehanizmi, epizodno zdravljenje, prenapolnjene ambulante, čakalne dobe, zmanjšujejo zaupanje v moderno medicino in mamijo k blagim (blažjim) terapijam. Pomemben dejavnik družbenega razvoja medicine je tudi vse večja odvisnost medicine od pravne urejenosti in norm. Pod pritiskom s pravom podprtih groženj se v zahodnem svetu naglo uveljavlja t. i. defenzivna medicina, ki pretirano uporablja diagnostiko in terapije samo zato, da bi se zdravnik zavaroval pred možnostjo tožb zaradi napak ali nepredvidenih posledic zdravljenja (7). Lahko rečemo, da je danes marsikje pravo inkorporiralo medicinsko etiko oz., da namesto medicinske etike vstopa medicinsko pravo. Po eni strani so medicina in konkretno zdravniki veliko pridobili od sistema zdravstvenega zavarovanja in drugih institucij socialne države ter od pojava množičnega trga zdravstvenih storitev, po drugi strani pa zdravniško delo vse bolj nadzorujeta kapital in trg (8). Opraviti imamo z vedno več javnimi in zasebnimi pritiski in oblikami nadzora nad zdravnikovim delom. Sodobna težnja po ekonomski racionalizaciji zdravstvene oskrbe v zahodnih državah dejansko spodjeda avtoriteto medicine. Menedžerji, ekonomisti in tržniki se zdijo danes večji eksperti za zdravstveni sistem kot zdravniki, saj predpisujejo npr., kaj so optimalna merila za medicinsko prakso. Ko se povečuje tehničnost medicine, se s tem povečujeta tudi rutinskost in reprodukcijska moč. Meje medicinskega znanja vse bolj postavljata politika in kapital, vse manj pa notranja logika stroke in znanosti. To naj bi spodjedalo tudi samo medicinsko znanje. Ta premik Coburn in Willis (9) imenujeta premik od "posedovanja znanja" k "trditvam o znanju". Odnos do zdravilstva in alternativnih zdravilskih praks v Sloveniji Za Slovenijo je značilen velik odpor znanstvene medicine do zdravilstva in potiskanje le-tega v anonimnost in sivo ekonomijo. Tako tudi ni veliko podatkov o tem, kakšne razsežnosti je doseglo zdravilstvo. Ocene, o katerih govorijo predstavniki strokovnih inštitucij in mediji, se gibljejo od pretiravanja in precenjevanja do popolnega ignoriranja in podcenjevanja pojava. Predpostavljamo pa, da so ljudje v svojih vsakdanjih življenjskih praksah racionalni, da se torej poučijo in uporabljajo tiste tehnike in pripomočke za zdravljenje, ki jim najbolj olajšajo težave in omogočajo kakovostno življenje. Da bi preverili to predpostavko, smo pregledali rezultate javnomnenjskih raziskav v Sloveniji za zadnje desetletje, ki so preverjale tudi odnos ljudi do zdravilstva. Predstavljamo rezultate raziskave »Komunikacija med zdravniki in (pljučnimi) bolniki«, ki smo jo leta 1998 izvedli med člani Društva pljučnih bolnikov1. Te podatke smo dopolnili z rezultati raziskav Slovenskega javnega menja, ki ga izvaja Center za javno mnenje pri Fakulteti za družbene vede2. Na vprašanje, "Ali ste že kdaj obiskali kakšnega alternativnega zdravilca?', je 70,6 % anketiranih v raziskavi »Komunikacija med zdravniki in (pljučnimi) bolniki« odgovorilo nikalno. Alternativnega zdravilca je obiskalo 29,4 % anketiranih. Na vprašanje, zakaj so ga obiskali, pa smo dobili naslednje odgovore: Ljudje, sodeč po rezultatih raziskave, obiščejo zdravilce kot dopolnilno obliko zdravljenja in jo ne doživljajo kot nadomestek znanstveni medicini ali kot alternativo znanstveni medicini. V isti raziskavi smo anketirane povprašali tudi, kakšen je po njihovem mnenju odnos med znanstveno medicino in zdravilstvom. Zakaj ste obiskali alternativnega zdravilca? Nikoli nisem obisi