ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA PREŠEREN IN NARODNOOSVOBODILNA VOJNA VIKTOR SMOLE J Boj Slovencev za nacionalno in socialno osvoboditev v letih 1941—45 je imel tudi veliko kulturno vsebino; zato je v NOB, zlasti v tisku, povsem naravno sklicevanje na slovenske duhovne velikane kot glasnike naprednih idej in vidce svobodne prihod- nosti. Med velikani, ki poosebljajo sloven- sko pozitivno preteklost, zavzema prvo me- sto France Prešeren. Dušan Moravec,* ki je doslej edini skušal opozoriti na Prešernovo mesto v NOB, se je moral že zaradi ozko odmerjenega okvira v dnevniku omejiti na neikaj zelo vsakdanjih in maloštevilnih ugo- tovitev. Nekaj prešernian iz osvobodilne vojne je bilo zaznamovanih v katalogu Pre- šernove razstave^ (1946) in, delno razširje- no, v brošuri Prešerniana.' Gradiva, ki se nanaša na Prešerna, Udovič v svoji biblio- grafiji* kajpada ne navaja posebej, temveč pomešano med ostalim. Prešernov album' je vključil v svoje ilustracijsko gradivo tudi nekaj posnetkov iz osvobodilnega tiska. Drobne pa značilne stvari na Prešernov naslov je kajpada priobčeval skorajda ves naš tiisk po osvoboditvi, a tudi to biblio- grafsko ni zbrano. Tudi naše razpravljanje teme ne izčr- pava. Iz ogromnega gradiva obravnava samo nekatere izbrane momente, ki pa ven- dar v bistvu dovolj tipično kažejo odnos NOB do Prešerna. Osvobodilno gibanje je od prvih dni vi- delo v Prešernu idejnega velikana, čigar duhovno dediščino samo prevzema in čigar daljni nacionalni in človečanski misli hoče v naših dneh izvojevati zmago. Ko se je 1941 obnovil nekdanji Slovenski Poročevalec, sedaj kod glasilo osvobodilne- ga gibanja, je takoj v prvi svoji številki, ki je izšla maja 1941, svoj prvi, uvodni čla- nek končal s citiranjem kitice iz Prešerno- ve Zdravljice.' Prva številka Mlade Slovenije, glasila Mladinske OF, poznejše Zveze slovenske mladine, ima sestavek »Pesem mladine 3. december 1941«. Članek izprašuje, ali se nam je posrečilo realizirati Prešernov kul- turni in politični program. Župančičeva generacija je izvojevala njegov kulturni program, na nos je, da ostvarimo njegov politični program. »Danes se slovenska mla- dina svojemu geniju zaklinja, da bo žrtvo- vala vse, da uresniči njegov politični pro- gram — Zedinjeno Slovenijo —, ki edina more jamčiti tudi za svobodo slovenske kul- ture.«' Po sklepu vodstva osvobodilnega gibanja je proslava Prešernovega rojstnega dne leta 1941 postala vseslovenska zadeva. Slov. Por. 29. nov.' prinaša članek »Prešernov dan — naš slovenski dan«, kjer pravi: Še nikoli ni slovenski narod proslavljal oblet- nico Prešernovega rojstva v tako usodnem razdobju kot letos. Govore nam, da je hlap- čevstvo naša dedna lastnost in naše narod- no prekletstvo. Prešeren pa pravi drugače: Največ sveta otrokom sliši Slave. Straho- petci so danes politikanti, ki iščejo pro- gram, »slovenski narod pa črpa svoj pro- gram iz samega sebe, iz svojega narodnega in ljudskega hotenja, ki ga je sodobno do- gajanje do kraja izoblikovalo, ki ga je pa čudovito zajel že Prešernov genij, genij pristno slovenskega duha« v kiticah Zdrav- Ijice. »V letošnjem letu dozoreva pred nami sinteza novega slovenstva, sinteza slo- venske kulture in slovenske puške. Njen posrednik je naša slovenska mladina.«^ Ne da bi vedel, kako osvobodilno gibanje s Prešernovimi besedami razlaga ta svoj program, ga je nekako istočasno citiral Ivan Regent v Moskvi. Ko se je začela ustvarjati protifašistična fronta Slovanov, je na vse- slovanskem sestanku dne 10. in 11. avgusta 1941 govoril v imenu Slovencev in med slovenskimi kulturnimi velikani imenoval tudi Prešerna in zaključeval: » ... gre za to, da bi cenili svobodo in samostojnost lju- di in narodov tako, kakor jo cenijo ljudje in narodi, ki se zavedajo, da, manj strašna noč je v črne zemlje krili, kot so pod svet- lim soncem sužni dnovi.«' Prav tako v leto 1941 pada članek v re- viji »Osvobodilna fronta«, ki je pod ured- ništvom Borisa Kidriča, Edvarda Kocbeka in Zorana Poliča izhajala v Ljubljani, tiska- na 1941 in 1942. Druga, decembrska številka iz 1941 ima uvodnik pod naslovom »Praz- nik Prešernovega rojstva«. Poudarja stalno živost njegove besede in njegove misli, ki je posebej aktualna v novih razmerah osvo- bodilnega boja. Toda razen v ta gesla, ob- ljube in pozive se potopimo tudi v Prešer- nova »velika in nepremakljiva načela živ- ljenja, ki nam tudi na tem velikem prelo- mu jasno kažejo pravo in rešilno smer.« Izmed teh idej sta za nas vodilni zlasti nezmagljiva vera v obstoj slovenstva (proti Vrazovi neveri) ter misel o človečanski KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO skupnosti svobodnih in enakopravnih na- rodov. V duhu tedanje politične linije o najtesnejšem povezovanju našega osvobo- dilnega boja s sovjetskimi vzorniki člankar dalje razpleta idejo te povezanosti, ki da izhaja iz Prešernovega duha. »Prepojimo se s čudovito zavestjo, da smo šele s to mi- slijo (o povezanosti s SZ) v srcu resnično in dokončno eno s svojim narodnim geni- jem.«" Misel, da je v SZ uresničen ideal Prešer- novega bratstva narodov in jezikov, je pes- niško izrazil naslednje leto Zupančič v pes- mi na Prešernov verz: Tja bomo našli pot.'* Pesem je nastala proti poletju 1943 in je bila tedaj objavljena v reviji ljubljanskih književnikov Setev. Pesem je prešla v par- tizane. Postala je tam ob Prešernovi du- hovni prisotnosti ena najbolj priljubljenih recitacijskih točk in bila tudi razmnože- vana. Isto politično misel naj bi izražala tudi manifestacija na Prešernovo smrtno oblet- nico 1942. SPor je 31. januarja 1942 objavil proglas lO OF, da je mesec februar 1942 za Slovence pomemben, ker pade vanj ob- Sl. 1. Prva stran oritka gorenjske Ijibliofibke izdaje letnica Prešernove (8. II.) in Jurčičeve smrti (15. II.) ter ker je to »mesec zmag Rdeče delavsko-kmečke armade SZ«. Zato proglaša »7. februar za slovenski narodni praznik vseslovanske enotnosti.« V znak tega praznika naj v Ljubljani med 7. in 8. uro zvečer nikogar ne bo na ulici ali v jav- nih prostorih.12 Italijani, ki so jih izučile podobne akcije 1941, so 7. februarja presta- vili policijsko uro na šesto popoldne in s tem javno manifestacijo onemogočili. K navedbam iz vodilnega osvobodilnega ti^ka 1941 naj pridružim navedbe iz Slo- venskega zbornika, ki je izšel proti koncu prve zime 1941/42. Tudi tu člankarji nave- zujejo na Prešernovo ime in misel.*' Tako Juš Kozak uvršča v veliko slovensko tro- jico Prešerna, Levstika in Cankarja, isto trojico navaja Boris Kidrič, a Prežihov Vo- ranc in Juš Kozak štejeta naše nacionalno življenje »od Prešerna do Cankarja.« Ni tu mesta, da bi mogli podrobno biblio- grafsko slediti Prešernovemu imenu, delu, mislim in vplivu v osvobodilnem tisku in sploh v osvobodilnem gibanju po prvih javljanjih 1941. Zato samo nekaj splošnih ugotovitev! Poleg Cankarjevega imena se Prešernovo najpogosteje in najvztrajneje pojavlja in ponavlja kot simbol vsega do- brega, resničnega in lepega. Zdravljica in Uvod h Krstu pri Savici sta bili v osvobo- dilnem toju Prešernovi najbolj popularni pesmi in stalno na programu mitingov, se- stankov ter zborovanj v vojski in zaledju. Zaradi politične vsebine so tudi razumljivi njuni zelo pogosti ponatisi, delno v celoti, tako rekoč neštetokrat pa nekatere kitice in verzi. Od drugih Prešernovih pesmi zasle- dimo ponatisnjene še Vrbo, Povodnega moža, nekatere sonete z nacionalno vsebino iz Sonetnega venca, po ljudski prirejeno Od Rošlina in Vrjankota — toda vsega tega je v primeri s prej omenjenima pesmima izredno malo. Posamezni Prešernovi verzi in kitice so raztreseni po vseh mogočih vo- jaških in civilnih listih, brošurah, časopisih itd. vseh slovenskih predelov in vseh voj- nih let. Prešernovi verzi so postali udarna gesla, ki jih je mladina pisala v mestih po zidovih in jih na listkih raztresala po ulicah. Črtomir*^ in Ostrovrhar*^ sta iz Pre- šernovih pesmi postali tudi partizanski imeni. »Nova pisarija« je dala naslov zbir- čici partizanske poezije, proze in dramatike, ki jo je v treh številkah izdal IX. korpus na Primorskem.^ Matej Bor v reportaži V partizanskem taboru še pozimi 1941/42 za- pisuje željo in potrebo partizana-koman- ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA dirja: »Zdaj pogrešamo samo še zbirko re- volucionarnih pesmi od Prešerna do naših dni«.!' Prav pod naslovom Od Prešerna do danes^ je 1944 Jože Tiran ustregel tej želji in potrebi z izdajo take antologije. Vsako- letni spominski dnevi — rojstvo in smrt — izzovejo v tem in onem časopisu članke o pesniku in njegovi neizčrpni miselni boga- tiji. Prešernova pesem postane domača tiso- čem, ki so jo dotlej le malo poznali ali so zanjo komaj vedeli. Posiane jim tako do- mača, da jo partizanski zabavljivci in hu- moristi uporabljajo tudi za travestije: tako nastane po Glosi Mulovodec,*' po Memento mori Skesani domobranec,'^ po Orglarčku Generalček,'« po Novi pisariji Nova slepa- rija'" itd. Kljub vsej priljubljenosti in popularnosti Franceta Prešerna pa v osvobodilnem tisku ne zaznamujemo^ nobenega natisnjenega ali razmnoženega izbora iz njegove poezije, ka- kor ga je doživel Gregorčič. Zamišljene take izdaje se niso uresničile. Vendar lahko re- čemo, da so korenine za ljudsko izdajo Prešerna 1946 že v vojnih letih. Ko se je konec 1945 na sestanku na ministrstvu za prosveto govorilo o prvem proslavljanju kulturnega praznika slovenskega naroda, je misel o izdaji »ljudskega Prešerna« sprožil dr. Anton Slodnjak, ki je to idejo potem tudi 1946 uresničil. Izdaji je napisal po- svetilo: »Ob stoletnici Poezij slovenskemu ljudstvu posvečen in zanj prirejen ponatis«. Taka ljudska izdaja, mislim, izdaja, name- njena tako širokim plastem, je bila po osvo- boditvi mogoča predvsem zaradi popula- rizacije Prešernove misli in besede, kakršna je uspela osvobodiloiertiu gibanju. V partizanih je bila splošno znana in najbolj razširjena miniatura Prešernovih pesmi v izdaji Akademske založbe. Jože Tiran pripoveduje o srečanju z Jakom Av- šičem, pomembnim vojaškim funkcionar- jem v NOB (poleti 1943): »Veste, tudi jaz nosim s seiboj tole knjižico, sedem včasih na kako skalo ali štor, pa prebiram,« je dejali vojak igralcu, ki nadaljuje: »Pogledal sem — v rokah je držal drobno knjižico, ki jo je izvlekel iz gornjega žepa svoje vo- jaške oibleke. Bile so poezije Franceta Pre- šerna.«2" Metod Mikuž pripoveduje iz oko- lice Karteljevega v začetku junija 1945 o padlem komandantu, ki je tudi nosil s seboj Prešernove poezije, »vsakemu takrat- nemu partizanu dobro znano rdečo knji- žico«. V pretresljivi simboliki nam vstaja iz naslednjih besed Prešernova najintimnejša in najgloblja povezanost s slovenskim doga- janjem vojnih let. Ko so komandanta poko- pali, so v štab brigade prinesli pokojnikovo zapuščino, »v robec zavito listnico in... rdečo knjižico Prešernovih poezij. Vse je bilo okrvavljeno, tudi Prešeren. Na za spo- znanje bolj rdeče platnice se je ujela tem- nejša komandantova kri v velikih lisah, zašla pa je tudi v knjižico samo. Zalila je ves Sonetni venec, in ko smo knjižico z vsem spoštovanjem odpirali, smo morali pa- ziti, da listov nismo strgali, kajti včeraj še živa kri, polna življenja, mladosti in ne- ugnane sile in želje, prinesti boljše in lepše življenje svetu in sebi, se je strdila in do- besedno zapečatila največjo in najlepšo slovensko pesem.c^' Navedbe iz 1941 ter sumarična označitev iz naslednjih let so nam nakazale, kako je osvobodilno gibanje v Prešernu gledalo sko- raj izključno glasnika osvobodilnih strem- ljenj slovenskega ljudstva, ki jih zdaj revo- lucionarno rešuje, torej glasnika političnih idej osvobojenja in združenja Slovencev ter mednarodnega sožitja. Imenovanje vojaških partizanskih enot po duhovnih velikanih v NOB ni izjemno in tako ena izmed slovenskih narodnoosvobo- dilnih brigad nosi tudi ime Prešernovo. Ko so se bataljoni Škofjeloškega in Gorenjske- ga odreda ter Zirovska in Poljanska četa 12. julija 1943 pod Blegašem formirali v bri- gado, je brigada dobila naslov »Gorenjska«. Ob italijanski kapitulaciji je bila na Do- lenjskem in med drugim v dneh od 13. do 12. sept. zavzela Turjak. Po tej zmagi je dobila naslov »udarne« in se preimenovala v Prešernovo. Vrnila se je na Gorenjsko in 6. okt. 1943 z Gradnikovo in Vojkovo bri- gado formirala XXXI. divizijo. V tem sklo- pu je operirala na področju med progo Ljubljana— Jesenice—Podbrdo—Posočje, to- rej na delu Gorenjske in Primorske z je- drom v obeh škofjeloških dolinah ter na Cei^kljanskem. Od tod je maja 1945 prodi- rala proti zapadu in sodelovala 1. maja pri osvoboditvi Gorice.^^ Kakor vsaka partizanska enota je tudi Prešernova brigada imela svoj tisk. Vsebina so osebni spomini iz bojev in iz okupacije, okorne pesmi, politični članki, smešnice i. pod. Literarne cene prispevki nimajo. Vsi listi so ilustrirani, čeprav so iehnična sred- stva seveda bila več kot nezadostna. Prešernova brigada je imela naslednje liste^', ki so se nam ohranili: Gorenšči fant- je so začeli šapirografirano izhajati konec 1943. Ohranjenih je pet številk. Zadnja, po KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO vrstnem redu šesta številka, je bila pri- pravljena ali morda tudi razmnožena tik po : invaziji zapadnili zaveznikov v zahodno | Evropo in pred sredo junija 1944. Zadnja i številka je ohranjena samo v tipkopisu — kakor kažejo rdeče črte v njem, je bil to verjetno izvod, ki ga je pripravljenega za razmnožitev pregledal komisar. Peta števil- ka ni ohranjena. Lista Prešernovci pišejo imamo ohranje- nega samo dve številki. Mišljen je bil kot tednik (1. štev. izšla 8. 7. 1944, 2. štev. izšla 15. 7. 1944), toda ne da se ugotoviti, ali je tednik po dveh številkah prenehal, kar bi bilo mogoče, če pomislimo na tedaj se uve- ljavljajoči Partizanski dnevnik, tudi z go- renjsko-cerkljanskega področja, ali pa se. nadaljnjih številk nobena ni ohranila, ozi- roma še ni evidentirana. List se je razmno- ževal ciklostilno in naj bi bil novičar. Zanimivo je, da so borci IL bataljona Prešernove brigade svojemu žepnemu časo- pisu dali ime po Aškerčevih besedah, nam- reč Mi vstajamo, in ne morda po kakih Prešernovih verzih. Tega lista sta ohranje- ni samo prva in peta številka, obe tipkani. SI. 2. Notranja naslovna stran gorenjske bibliofilske izdaje z zaporedno številko izvoda Prva je izšla julija 1944, peta pa ob novem letu 1945. V zadnji ohranjeni, to je peti številki se uredništvo opravičuje, da se je ta številka zakasnila — stvarno bi šlo največ za zamudo od enega meseca do enega me- seca in pol —; zakasnitve da >je krivo po- manjkanje časa in stalno zasedanje polo- žajev«.^* Časopisov, kakor je bil Mi vstajamo, je bilo v Prešernovi brigadi več,-' toda se nam niso ohranili ali še niso prišli v bibliografski razvid. List, ki nosi za naslov Prešernov verz Največ sveta otrokom sliši Slave, ne spada v osvobodilni tisk. Izšel je (ciklostilno, s tiskano barvano naslovno stranjo) sicer v okviru Prešernove brigade, toda že po osvo- boditvi. Po Prešernu je nosila ime partizanska ci- vilna tehnika na Pohorju. Tehnike, ki so se v večjem številu začele ustvarjati na Štajerskem zlasti po prihodu XIV. divizije, so si prav tu nadevale imena po naših pesnikih in pisateljih (tehnika Aškerc, Prežihov Voranc, Cankar, France Prešeren). Tehnika »France Prešeren«" je nastala v začetku 1944 na Pohorju, kjer je deloval Kozjanski odred. Danes ni več ohra- njena. Prvotno je bil to na pol v zemljo za- kopan bunker, nekaj sto metrov vzhodno od zaselka Zajsel. >V početku je tiskala v glav- nem propagandne letake, opise, kako se širi organizacija NOB, poročila s svetovnih bojišč in o akcijah NOB. Toda tehniki so že po nekaj mesecih postala tla prevroča. V poletju 1944 si je izbrala drugo mesto, južneje od prejšnjega«.^* Bilo je to »v glo- boki razorani soteski pod Zajselmi... Nje- no novo mesto je bil kraj, kamor mogoče že svojih 50 let ni stopila človeška noga. Šum, ki ga je kakih 100 m niže povzročal hudournik in kakih 20 m visok slap, je bilo vse, kar je v enakomernem ritmu motilo ne- znansko tišino novega doma.«^° Kraj sam nima svojega imena. Lojze Avsenak, ki je deloval v tej tehniki, mu je dal ime »Tenmi graben«, ker se je tako ime najbolj prile- galo značaju pokrajine. »Ce bi tehniko ho- teli poimenovati z imenom, ki ga ima širša okolica tega kraja, bi morali reči, da je bila »Pod Zajselmi«. Na novem mestu se je ču- tila tehnika nekoliko varnejšo in se je tudi njeno delo hitreje razmahnilo. Imela je štiri lastne pisalne stroje, dve rotarki na ročni pogon ter še poseben ciklostil.« Ker je bila sosedna najbližja tehnika »Aškerc« nekje pri Jurkloštru, je tehnika »France Preše- ren« zasičevala potrebe srednjega in vzhod- ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA nega Kozjanskega. »Kurirja sta vsak večer marljivo raznašala čtivo na javke, od koder se je širilo dalje po terenu. Njuna nahrbt- nika sta bila po večini nabita, saj smo, zlasti »Novega časa«; in »Mladine«, tiskali ene številke tudi po dva do tri tisoč iz- vodov. In s tem bremenom je bilo treba iz jarka tako, da nikjer ni ostalo sledu stopi- nje. Pozimi, ko bi se sicer v snegu poznala vsaka stopinja, sta morala kurirja v ledeno vodo potočka, ki je tekel skozi razdrapano globel, in po njem skoraj kilometer daleč do poti, ki ga je prečkala in bila razhoje- na od Ijudi-domačinov.«'" Čeprav je bila tehnika skrita v globači, ki sta jo' z obeh strani zapirala strma, skalnata, razrita bre- gova, in daleč naokoli ni bilo nobene na- selbine, so jo Nemci le izsledili: 26. febru- arja so jo odkrili in- zažgali, njeni člani so bili ujeti ali pobiti in le dvema se je po- srečilo pobegniti.2^ Udovič navaja iz tehnike »France Preše- ren«, vse v ciklostilski razmnožitvi, štiri brošure: Bebler Aleš in Vipotnik Albin: Za masovno partijo na Štajerskem, Bebler Aleš: Za splošno mobilizacijo na Štajer- skem, Nemec Ivan-Vojko: Ljudska oblast ter Košir Niko-Nikolaj: Trinajsta udarna od Pohorja do Kozjanskega. Prve tri so iz- šle 1944, zadnja nosi letnico 1945. Razen Nikolajeve vojne reportaže so imenovane brošurice samo razmnožene centralne šta- jerske izdaje in ne izvirni tiski te tehnike. Razen navedenih brošur je tehnika raz- množevala še centralno štajersko izdajo različnih časopisov, takio Novega časa, Mla- dine, Bor^bene Slovenke in Slovenskega vest- nika, izvirna periodična publikacija pa je bil Volilni vestnik za Kozjansko okrožje ter Radio poročila, ki so izhajala dvakrat tedensko in dosegla 78 številk. Dalje je se- veda kakor vse tehnike skrbela za tekočo propagandno in agitacijsko gradivo, za raz- glase in poročila, včasih s karikaturami, ter za ves priložnostni tisk, ki je bil potre- ben organizaciji v kozjanskem okrožju. Ko se je po italijanski kapitulaciji in nem- ški ofenzivi jeseni 1943 okrepilo partizan- stvo in si ustvarilo tudi stalna osvobojena področja — Dolenjsko in Cerkljansko —, se je razen v vojski moglo razmahniti kultur- no življenje tudi med civilnim prebival- stvom. Posebej je hotela živeti osvobojena Primorska dežela, ki je ioliko let trpela pod fašizmom, kjer ni smela desetletja živeti slovenska beseda; zato je bila prav tu po- sebno živa želja po kulturnem ustvarjanju, branju in prepevanju, sproščeno nacionalno izživljanje je zahtevalo tudi sproščeno kul- turno aktivnost. Slučaj je hotel, da je v leto 1944 padlo nekaj jubilejev najvidnejših le- poslovnih ustvarjalcev preteklega stoletja: konec 1943 25 let smrti Ivana Cankarja, a 1944 stoletnica rojstva Josipa Jurčiča ter Simona Gregorčiča. Za bralne krožke, mi- tinge, prosvetne večere, šole in tečaje — pa seveda za branje samo, je bilo izdanih več brošur, ki so se nanašale na te jubileje.'' Posebno Primorska je tedaj dobila celo vr- sto takih izdaj. Oglašala se je namreč obe- nem izrazita želja tudi po lepi besedi, po leposlovju: ljudje so želeli brati in slišati pesem in prozo, ki ne bi bili hoteli dosezati zgolj aktivistični politični učinek. V leto 1944 pa je padla tudi pomembna obletnica iz Prešernovega ustvarjanja: sto- letnica, kar je nastala Zdravljica, marselje- za osvobodilnega gibanja. Dasi je pesem na- stala kdaj na jesen 1844, je vendar vse leto 1944 bilo v siju te stoletnice, ki je tudi gor- njim jubilejem dajala še globlji poudarek in več sijaja. Prva publikacija v spomin te Prešernove pesmi je v četverko zganjen list, ki ga je pod naslovom »Stoleinica Prešernove Zdrav- Ijice« izdal Pokrajinski odbor za Primor- sko Slovenijo neposredno pred 8. februar- jem.'2 List, ki je ciklostiran, prinaša na 2. strani — prva je naslovna — besedilo' Pre- šernove pesmi in za tem osnutek govora za javno proslavo, kjer so podčrtane predvsem politične ideje. Navodilo za prireditev pro- slave ali za miting na listu naravnost pravi: »Najprej naj kdo gladko prebere bese- dilo, ki ga vam podajamo, da bo občinstvo poučeno, za kaj gre, nato pa naj kdo de- klamira »Zdravljico«. Ostali program naj se izpolni z drugimi točkami. Vsekakor pa naj bo program v skladu z namenom pro- slave: naša stoletna težnja po svobodi, dan slovanske vzajemnosti. Prešeren in Gregor- čič nam nudita za to obilico primernega gradiva.« Avtorja ta zganjeni list ne izdaja, odkri- va pa nam ga spominski članek »Ob sto- letnici Prešernove Zdravljice« v »Triglav- skih odmevih«, glasilu XXXI. divizije, v ka- tere sestavu je bila tudi Prešernova bri- gada. Tretja številka tega revijalno zamiš- ljenega partizanskega glasila je posvečena stolelnici »Zdravljice«.'* Pod uvodnim član- kom, ki ga gori navajam, je podpisan Dra- go Lovrič, ki je to številko tudi uredil. Be- sedilo tega uvodnika se v celih odstavkih popolnoma ujema z besedilom govora, ki ga KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO prinaša gori omenjeni letak, dodani so le odstavki o pesnikovem življenju. Ta tretja številka »Triglavskih odmevov« prinaša prvo ilustrirano izdajo Prešernove Zdravljice v osvobodilnem tisku. Pobudo zanjo je dal Drago Lovrič, izdelal pa je ilustracije Dore Klemenčič-Maj. Oblika ci- klostirane publikacije je folio. Na naslovni strani ovitka dominira nad vsem prostorom dopasna podoba Franceta Prešerna, ki v desnici drži čašo, levico pa je položil na mizo, pred katero stoji. Okoli vratu ima modno ruto, obraz mu obdajajo nazaj pa- dajoči skodrani lasje. Ta črtež je izveden v črnem. V levem spodnjem kotu stoji na- pis v rdečem tisku: V proslavo stoletnice Prešernove »Zdravljice«. Na čelu zgoraj je enako v rdečem naslov publikacije Triglav- ski odmevi in ime izdajateljice XXXI. divi- zije. Za ovitkom slede štirje nepaginirani listi, potiskani samo po eni strani, ker je hrbtna stran zaradi tiskarske barve, ki udarja skozi slab papir, vedno neporabna. Vsaka stran ima priobčeni v rdečem tisku po dve Prešernovi kitici, ilustracija pa je posneta v črnem. Prvi list'* podaja izsek slovenske pokrajine, ki jo vokvirjata težko obloženi vinski trti. Drugi list'" kaže moško postavo, ki trga okove, medtem ko iz vihar- nega neba šviga strela v sovražnika. Tretji list prikazuje kmečko dekle med gorami na paši, v ozadju pa fanta s puško v roki, ki dekle pozdravlja. Zadnji list upodablja družbo, ki sedi pri mizi, na kateri je hleb z vinom, v rotkah drže čaše, ob mizi pa stoji postava z značilnimi Prešernovimi atributi, ki družbi nazdravlja; miza stoji pred mogočno gorenjsko hišo s križanimi okni, gledalcu primaknjena brajda s pre- pletajočimi se vejami, zelenjem in debli močne trte ustvarja družbi bohoten okvir. Drago Lovrič in Dore Klemenčič-Maj sta po nalogu Glavnega štaba prišla konec ja- nuarja 1944 v štab IX. korpusa, ki je imel tedaj svoj sedež v Zakrižu, vasici, pol ure peš nad Cerknim. »Triglavski odmevi« si- cer niso bili edicija IX. korpusa, toda ker so imeli zaradi folijske oblike videz prave revije in ker se je XXXI. divizija držala v glavnem v večji ali manjši bližini štaba IX. korpusa, sta mogla Lovrič in Klemenčič porabiti ta list za ilustrirano izdajo »Zdrav- ljice«. Lovrič je za Prešernovo proslavo 8. februarja imel v Ceriknem v glavni dvo- rani govor o Prešernu in njegovi Zdravljici — ta govor je potem Pokrajinski odbor izdal na svojem letaku in ga je sam avtor priobčil dopolnjenega v »Triglavskih od- mevih«. Lovrič je dal Maju pobudo, da ilustrira pesem za »Triglavske odmeve«. Maj se je dela lotil in je s svinčnikom pri- pravil izdajo. Da bi s ciklostilom mogli raz- množevati v barvi, črni in rdeči, je narisal posebej tekst pesmi in posebej ilustracij- sko opremo. Tehnika »Partizanskega dnev- nika«, ki je razmnožila to izdajo, je delala tedaj pod Labinjem pri Cerknem na cesti, ki vodi iz Cerknega v Novake. Ne urednik ne ilustrator v tehniko nista imela dostopa in tako je neznani tehnik — ciklostilec s podloženih Majevih predlog vpraskal v ma- trice posebej besedilo in posebej ilustracije. Maj je sicer dobil matrice naknadno v roke, preden se je začelo razmnoževanje, toda marsikaterih nerodnosti, ki jih je vrisal ozi- roma vpraskal neznani ciklostilec, ni mogel več popraviti. Napravljeni sta bili za vsak list, {kakor rečeno, dve matrici, tako da je razmnoževalec posnel na list najprej črni, potem rdeči tisk. Za Prešerna na naslovni strani Maj ni imel nobene predloge in ga je naslikal pač nekako »po spominu«. Delo je bilo napravljeno nekako med 21. febr. (ta datum ima ena izmed pesmi, priobčena v 3. številki) ter med 27. marcem (tedaj se je začela večja »hajka« na Cerkljanskem). Ker je mogoče z matrice napraviti največ do 200 izvodov, je računati, da je Cerkljan- ske Zdravljice izšlo okoli 200 izvodov. Tretja izdaja »Zdravljice« ob njeni sto- letnici je gorenjska bibliofilska (glej slike). To je najlepši pokrajinski ti^k in ena iz- med najlepših in najzanimivejših izdaj iz NOB. Kakor pravi notranji naslovni list, je to edicijo izdal »Pokrajinski odbor OF za Gorenjsko ob stoletnici Prešernove Zdrav- ljice 1844—1944«,'' avtorja pa sta Marijan Šorli-Viher in Janez Vidic-Janez'«. Viher je v publikaciji vpisan 'kot rezec vinjet, Janez kot rezec celostranskih linorezov, a nasilovno stran ovitka sta signirala oba, da podčrtata skupnost v delu. Publikacijo je »opremil in tiskal v 1500 izvodih TRILOF« (notranja naslovna stran), to je tehnika TRILOF, nastanjena v Davči pod Blegašem. Zunanja podoba in tehnična ureditev iz- daje je vredna podrobnega opisa. Na rožnatem ovitku v gornjih dveh tret- jinah linorez predstavlja Prešernov por- tret.'* Pesnik drži v roki čašo, od spodaj navzgor se mimo pesnikove glave in okoli nje vije trta, V spodnji tretjini je napis »Prešernova Zdravljica«. Napis je izdelal Šorli, enako v osnovi portret, ki ga je Vidic dopolnil z nekaj potezami. Naslovna stran 10 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA ovitka je odtisnjena v črnem na rožnato podlago. Poleg te izdaje v rožnatem ovitku pa je nekaj iztisov bilo izdanih v motno belem ovitku, na katerega pa je naslovna stran odtisnjena v zlati barvi. Obe izdaji se ločita tudi po tem, da so listi v rožnatem ovitku zvezani le ob notranjem robu s tra- kom v slovenskih narodnih barvah, med- tem ko je odličnejša izdaja, v slogu albu- mov ali spominskih diplom, povezana ter okoli in okoli obrobljena z debelejšim slo- venskim trakom. Celotna zbirka je pravzaprav dvodelna: k enemu pergamentnemu papirju z vinje- tami in besedilom ene kitice »Zdravljice« se stalno druži en list s celostranskim linore- zom. Na vsak pergamentni papir je v rde- čem tisku natisnjena ena kitica. Tako je osem listov besedila z vinjetami in za vsa- kim tem pergamentnim prozornim listom po en list z linorezom. Vsak list z rdeče tiskanim besedilom ima po dve zlato odtis- njeni vinjeti, vsebinsko se nanašajoči na tekst, ena nad tekstom, druga pod njim. Ki- tice so stavljene v obliki vinske čaše. Lino- rezi so odtisnjeni v črnem na slabšem, ne- prozornem, konceptnem papirju in pred- stavljajo: izsek po'krajine iz vinskih goric s trtami in klopotcem: sprevod otroških, moških in ženskih postav; skupino sovraž- nikov, v katero je iz viharnih oblakov uda- rila strela; rajajočo skupino štirih postav; doprsno sliko dekleta s cvetlico v roki, medtem ko v globokem ozadju stojita dve moški postavi s puškama; moško figuro, predstavljajočo delavca s puško; skupino vedno globlje v dno slike se izgubijajočih sejalcev'"* ter končno v zaprtem prostoru za mizo sedečo skupino treh moških, med njimi Prešerna, ki si nazdravljajo s kupico v roki. Delovni kolektiv tiskarne TRILOF je vo- dil Boštjanoič-Boš, po poklicu grafik iz Ljubljane. Ta kolektiv zaradi težav, ki jih je moral premagovati pri natiskovanju Zdravljice, zasluži posebno omembo. Bili so to razen dveh grafikov, vštevši Boša, sami delu priučeni razmnoževalci-tiskarji, ki pa so prav pri Prešernovi Zdravljici pokazali izredno skrb, ljubezen in požrtvovalnost. Tiskarna je bila v Davči v bunkerju, kjer sta pred njo delala Šorli in Vidic. Ko sta se umaknila tiskarni, sta delala najprej v opuščenem bunkerju bolnišnice Fran je v Davči (»Franja« se je namreč prej prese- Sl. 3. Celostranski linorez Janeza Vidica (Janeza) iz gorenj- ske biblicifilake izdaje lila v novo reorganizirano samostojno bazo v znano sotesko pri Cerknem), med delom za Zdravljico pa sta se novembra 1944 pre- selila v novo bazo ob poioku Zali pri Davči. Postojanka je bila popolnoma zakamufli- rana, dostop do nje je bil zgolj po strugi Zalle z mnogimi mostički. Ta baza, kjer je bila risalnica, tri pisarne, mehanična de- lavnica ter prostori za bivanje, danes ni več ohranjena. Ideja za natis Zdravljice je prišla iz pro- pagandnega odseka Oblastnega komiteja KP za Gorenjsko. Tu so že dalj časa mi- slili na to, kako bi izdali izbrane Prešer- nove pesmi za splošno potrebo in rabo. Leta 1944 pa je bilo Prešernovo ime vedno v ozračju, po vojski in osvdbojenem ozem- lju se je proslavljala stoletnica Zdravljice. Tako se je rodila ideja, da bi pač izdali, ko ni mogoč večji izbor Prešernovih poezij, ilustrirano Zdravljico. Dajali naj bi jo kot darilo in kot priznanje ljudem, ki so se zelo žrtvovali za NOB ali se posebej izka- zali v dolinah: ilegalcem in političnim de- lavcem ter v vojski borcem in komandan- tom. Zato bodi izdaja nekaj izrednega. Arhitekt in slikar sta se informirala, kak- šen material je na razpolago, ter se dogo- vorila za izdelavo in opremo. Celotna za- misel je bila Šorlijeva, vendar je tiskarna KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO Z(;ODOVINC} nekatere njegove načrte spremenila, nekaj pa dodala. Prvotno zamišljeni format je bil po Šorlijevi zamisli manjšii in vinjete so bile postavljene drugače. Materiala je bilo v tiskarni dovolj, ker je imela dobre zveze na vse strani. Linolej, kajpada rabljen, je bil na razpolago iz hotela Zlatorog v Bohi- nju in s Puterhofa pri Tržiču. Orodje je bilo primitivno: navaden nož. Razen črk v mapi in notranje naslovne strani je. bilo vse delo izvršeno z nožem v linolej. Po predhodnih skicah s svinčnikom, ki sta si jih medsebojno ocenjevala in ki so jih do- bili v roke tudi ljudje pri političnem vod- stvu, sta potem arhitekt in slikar izvršila vsak svoj delež. Njuni linorezi so bili po- tem originalno odtisnjeni. Zamisel gorenjske bibliofilske Zdravljice je nastala neodvisno od cerkljanske Kle- menčič-Majeve, tudi na izvedbo pri arhi- tektu in slikarju ni vplivala, ker sta jo dobila v roke, ko sta svoje delo na pol že opravila. Osnutki so nastali verjetno sep- tembra, linorezi so nastali v naslednjem mesecu, tisk pa je bil opravljen v novem- bru in decembru. Hitrejše delo je ovirala pri avtorjih že omenjena selitev iz Davče v Zalo, hitrejšo izvedbo v tiskarni pa te- koče delo. Tiskarna je imela en sam stroj, pri 'katerem so morali ročno vrteti kolo, zvito iz več okroglih palic. Delali so to ure in ure, dan in noč. Ustrezati so morali aktualnim dogodkom in zadostovati teko- čim potrebam; saj so dalje izdajali svoje redne publikacije, a poleg njih še številne proglase, plakate, brošure itd. itd. Tudi črk je bilo premalo in je bilo večkrat treba stavek razdreti, da so dobili potrebni čr- kovni material. Med vsem tem pa so s po- sebno ljubeznijo in skrbnostjo stavili Pre- šernov stavek, ki je zahteval črno, rdečo in zlato barvo. Za zlati tisk so vinjete od- tisnili najprej v rdeči barvi, a vlagalka je še mokri list takoj dala »pozlatarjem«, da so svežo rdečo barvo posuli z bronznim pra- hom. Tako in sploh celotno delo bi zah-te- valo mnogo časa že v mirnodobskih razme- rah in v redni tiskarni — neprimerno več časa in ljubezni pa je zahtevalo v gorah, v zasilni partizanski tiskarni. Delo je bilo izvršeno vsaj decembra, če ne morda, vsaj prvi izvodi, že v novembru. Vidic v pismu zaključuje svoje pripove- dovanje o tej bibliofilski izdaji: »Koliko časa so mapo tiskali, vam ne morem pove- dati, ker sem bil prvič oddaljen od njih, drugič pa sem vrezaval nove linoreze za časopise, za plakate od jutra pa v noč. tako da niti nisem utegnil misliti na to. Tiskarji so delali to mapo z velikim vese- ljem in zadovoljstvom, kar se tudi vidi na njihovem delu. Pri teh mislih pa nikdar ne morem pozabiti veselega in vedrega obraza Boša, ki je to tudi izpeljal. Pri vsakem delu, ko sem ilustriral vse mogoče tekste, sem imel ogromno volje in veselja, saj sem bil pri delu, ki mi je najbližje. Pri Prešer- novi Zdravljici pa sem čutil nekaj več, tru- dil sem se ponazoriti njegove misli, misli vseh ljudi, ki so brali njegovo Zdravljice — borbo proti sovražniku, izdajalcu, borbo proti krivici, preganjanju — poleg tega pa veliko ljubezen do naroda, humanizem in bratsko ljubezen med narodi, ki žele živeti v miru. Srečen in vesel sem bil, ko sem videl pred seboj Zdravljico končano. To je bilo zame veliko doživetje ...« Število izvodov, 1500, je zapisano na no- tranji drugi naslovni strani. Tudi notranja naslovna stran je namreč dvojna. Prva (stran jle prozoren pergamentni papir, ki ima v zlatu natisnjen grb OF in partizan- sko zvezdo, v rdečem tisku pa je pasek, del traku, na katerem je v vsak izvod ročno s črnilom zapisana številka izvoda. Druga, tudi še naslovna stran, prinaša na takem konceptnem papirju, na kakršnega so od- tisnjeni linorezi Janeza Vidica, v sredini letnici 1844 in 1944, ob zgornjem robu na- pis: Izdal Pokrajinski odbor Osvobodilne fronte za Gorenjsko ob stoletnici Prešerno- ve Zdravljice, ob spodnjem robu pa: Celo- stranski linorezi: Janez — Vinjete: Viher — Opremil in tiskal v 1500 numeriranih iz- vodih TRILOF. Ta Gorenjska Zdravljica je najlepša iz- daja Prešernovega besedila na partizan- skem ozemlju in najlepša izdaja sloven- skega literarnega teksta v NOB. Ob omenjeni izdaji je za praktično rabo nastala še ena: na enem samem v četverko zganjenem listu. Naslovna stran ima. grb OF s podpisom: December 1944 — Izdal Pokrajinski odbor OF za Gorenjsko, v zla- ter rezu pa na gornji polovici strani napis Prešernova Zdravljica, ki je identičen z na- pisom na naslovni strani bibliofilske izdaje. Druga stran tega zganjenega letaka prinaša tiskano besedilo Zdravljice, tretja stran pa končni, to je osmi linorez iz bibliofilske izdaje (Prešeren v družbi z dvema moški- ma figurama v zaprtem prostoru). Četrta stran je prazna, ker slaba barva s tretje strani udarja skozi papir. Tisk je v celoti črn. Opravljen je bil gotovo v tiskarni TRI- LOF, kakor bibliofilska izdaja, dasi to na 12 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO Z(;ODOVINO KRONIKA papirju ni zapisano; saj sta uporabljena ista linoreza. Datiranje lista z decembrom 1944 na naslovni strani potrjuje verjetno kombinacijo, da je bila Šorli-Vidičeva mapa dotiskana vsaj v ditembru, pač pred ti- skom zganjenega lista. Povsem naraven najvišji izraz odnosa na- rodnoosvobodilnega boja do Prešerna je proglasitev Prešernovega smrtnega dne za vseslovenski kulturni praznik. Ideja o tem je nastala med člani odseka za prosveto pri Predsedstvu SNOS konec januarja 1945 v Črnomlju.'' Po tej zamisli bodi Prešernov dan vsako leto praznik celotne slovenske kulture v majširšem smislu besede, praznik, ki naj ga proslave šole, kulturne ustanove, založbe, znanstvene institucije, ljudska prosveta, reproduktivna umetnost, upodab- ljajoče panoge, amaterski in poklicni odri z osrednjim narodnim gledališčem na čelu, pevski zbori itd. Dan pesnikove smrti, ki je v februarju, in ne pesnikovega rojstva, ki pade v december, je prav posebej primeren za to, ker je do tega dne že mogoče kriiično pretresli delo minulega leta ter ob obraču- nih o uspehih in neuspehih zastaviti delo za prihodnje delo. Te misli je vseboval pred- log, ki ga je odsek naslovil na Predsedstvo SNOS, da o postaviivi kulturnega prazni- ka slovenskega naroda odloči. Ta predlog z utemeljitvijo se je glasil: Za pogloibiitev celoknipnega pjosvetinie-ga dela med našun narodom maj bd ee nzakonil sledeči predloig: PREDLOG Dan sm'Pti pesnika Franceta Prešerna, 8. februar, se proslavlja po TOOra ozemlju Sloivenije kot narodni kulturni praznik. Praznuje naj se tudi povsod drugod, ikjer živijo Slovenci im imajo svoje šoJe in ikultume ustanove. Ta idan naj se iproslavi na sledeči način: 1. Šole: ^vse šole v Slovenilji dn slovenske šole v -tujini posvetijo ta 'dan iproslajvi. ki -mora biti izrazirfo kulturnega značaj-a iin pri, katteri isoideluije le šolska mladina enega ali več -učniih zav^odov iste -stopnje. Proislajva je obvezna za vso šolsko mladino; narajo je vabiti tudi javnost, a prodistavniki oblasti se mora(jo teh proslav udeležiti. Ta -dan je za šole pouka prost. Nadaljevalne šole in razni tečaji morajo -posvetiti eno uiro pouika -namenu, kakoT ga prediviideva -proslava na ositalih šolah. Visoke šole padelji]yeijo n-a ta dan nagrade, zd-ružene s primernimi sla\Tnostmi vsega zavoda. 2. Drzaona gledališča: p-roslaviijo ^a -dan s primermo zaključno prireditvijo, kakor sledi iz točke 7 itega predloga. 3. Radio: na i-sti način kakor pod -točko 2. 4. Vse prosvetne organizacije in ustamme so dolžine pro- slaviti ta -dan ko-t glavni -d-el proslav v ismis.lu točke 7. tega predloga. Njih prosla,vc obsegajo nastope s sodelovanjem vseh prosvetnith enot in organimcij enega kralja ali več krajev skuipaj. K(jer so dani pogoji za organizacijo .sku-pnih nastopov zaradi plemenitega tekmovanja v kul-turaem udej- stvovanlju, naj bo to pri-rejeno ob -tej priliki. 5. Državna in druga založništva naj za to priložnost iiZtdajo dela iz vseh panog kulturnega u-derstvovanja, ki bi predstavljala najboljše, kar :je bilo v -dobi ti8t.»ga leta uistvarjenega. 6. Razstave: zveze likovnikov, pisateljev, založništev i. dr. na^j v 'teh dneh priredijo reprezentativne irazstave tiska, slik iin orgainizirajo primerne večere. 7. Dan Prešernove smrti bodi -centralni dan kulturnega tedn^, ki naj obsega izvedibo prireditev, kakor so našiete v gornjem predlogu v posameznih točkah.'^ 8. Ustanovi naj se odlikooanje za vse prosvetno delo, ki naj nosi ime Franceta Prešerna. To odlikovanje naj se po- deljuje na ta dan kultuirnim delavcem ob -priliki javnih prireditev, to (je: učite]jist\-u v -šolah ob šolski priliki, delav- cem (v prosvetnih organizacijah ob -njih prireditvah itd. j 9. Nagrade: Ze obstoječe nagrada in nagrade, ki bi se j v bodoče določile od državnih in drugih ustamov za pro- ; svetno delo v vseh smereh, naj -bi se podeljevale v tem času (tednu). ¦10. -Pravilniki za podeJjevainje odlikovanj in nagrad bi se izdelali kasneje. U it e m e 1 j i t e v ] Za dvig kultvirne zavesti :naše-ga naroda in s tem tudi : dviganje injegovega ponosa i-n maro-dne zavesti in samozavesti i bodi en deden v lotu posvečen slovenski kulturi. Ta teden ] naj doseže svoj višek na dan Prešernove smrti. Ta dan ' bodi naš kullunni praznik. To bodi velika manitesitacija vsega kulturnega dela od osnovne šole do- univerze, od naj- manjše prosvetne organizacije Jia vasi do najvišjega pred- stavništiva našega 'prosvetnega življenja — Akademije zna- nosti, -skratka, ta -teden bodi -revija v-sega prosvetnega dela za dobo enega leta." ] Da je dan obletnice smrti Fr.iinceta Pr-ošema za to naj- '. bolj -primeren, je brez dvo-ma. France Prešeren in njegovo j veliko ikult-Uirno delo in poslanstvo je tista 'sila, ki more ' dati takemu prazniku najtrdnejšo oporo in najmočnejši 1 temelj. France Prešeren je bil in bo ostal ¦vsem slovenskim i generacijam utelešenje slovenskega diuha. On je bil žarišče : sloven-ske misli in s Prešernom smo stopili v svetovno kul- : -turo in z njim kot s simbolom vsega našega napredka kora- i kamo in dvigamo svojo kulturo v krogu slovanskih in vseh i ostallih narodov. Naša marodnoosvobodilna borba je morala biti zato nujno-i oprta na delo Firanc-ta Prešerna. Sleherni borec v dobi j itega -zgodovinskega dogajanja, bodisi kol član naše osvo- i bodilne vojske ali delavec zunaj nje, je opiral svoje delo j na Prešernove besede. -Nanj -se sklicujemo v iborbi za našo \ svobodo in v bofbi za mesto, ki ga mora dobiti in imeti i naš narod v družiini ostalih svobodoljuibnlh jiarodov. Odsek je razen predloga z utemeljitvijo predložil Predsedstvu tudi tekst odloka o proglasitvi kulturnega praznika. Odlok je Predsedstvo sprejelo, kakor je bil predla- gan. Citirani Predlog z utemeljitvijo ter pred- log odloka je pospremil odsek z naslednjim spremnim pismom:" Odsek za -prosveio pri Predsedstvu SNOS St. E — 165/45 Na položaju dne 38. I. 1945. PREDSEDSTVU -SLOVENSKEGA NARODNOOSVOBODILNEGA SVETA na položaju. Oddelek za Iruid-sko prosveto pri odseku za prosveto Predsedstva SNOS stav-lja 'predlog za odlok o naroidnem kulturnem prazniku. Prosimo Predsedstvo, -da >bi o tem -predlogu kolikor je mogoče -naglo razpravljalo in da bi v primeru, -da 'bo ta predlog o-svojen, radiogramsko obvestilo o tem Pofcrajiin-ske odbore za Priraoirsko, Gorenjsko in Šta- jersko, ker le itako bi bilo mogoče, da bi -ta praznik vsaj deloma slavili že letos. Smrt fašizmu — svobodo narodu! V. d. (načelnika: Milena Mohorič s. -r. Vodja oddelka za ljudsko prosveto: Bogomil Gerlanc s. r. Predsedstvo SNOS, ki je bilo tedaj na Maverlenu pri Črnomlju, je še isti dan predlog odseka osvojilo, naslednji dan pa so bile poleg odseka za prosveto obveščene o tem tudi še vrhovne civilne in vojaške oblasti in ustanove, da so dalje obvestile nižje instance s kurirji, pismi in radiogrami. Ker sam odlok o kulturnem prazniku ni mogel biti takoj objavljen v centralnem ča- sopisju, je Predsedstvo formalno datiralo odlok s 1. februarjem, ko so sicer že tekle j 13 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO mrzlične priprave za prvo proslavo novega praznika.*" V nekaj dneh so vrgle tehnike na dan nove skladbe, izšla je brošura z gra- divom za proslavo,*' po listih so izšli članki, posvečeni slovenski kulturi in Prešemu,*' slikar Mihelič je v linolej vrezal pesnikov portret iz njegovih zadnjih, kranjskih let,*' slikar Jakac je na padalsko svilo upodobil Franceta Prešerna za centralno proslavo v Črnomlju ter vrezal pesnikovo silhueto za vabilo na to prireditev itd. OPOMBE 1. din (= Dušan MoraTec): Prešeren v partizanskem ti- sku, SPo-r 8. II. 1946. — 2. Prešerno™ razstava 1946, 14. — 3. Franc Kiidriič; Prešcrmiana, 1946, 33, 42, 45. — 4. Jože Udovič: Gradivo za biblioigrafijo slovenskega osvobodilnega tiska. Slovenski zbornik 1945, 1945, 659—6%. — 5. Prešernov alibuim, 1950. — 6. SPor 1. šit. >(inaja} 1941; ponatis Slovenski poročevalec 1938 im 1941, 1951, 46. — ?. Mlada Slovenija, št. 1.—2. (november) 1941; ponatis: Mlada Slovenija 1941 do 1945, 1946, 11—12; članek je naipisala dr. .M ar j a Boršnik (osebna izjava). — 8. SPor 29. XI. 1941, v ponatisu 197—198; napisal Edi Koobak (osebna izjava). — 9. Citirano po opombaih ponatisa SPor 294—295. — 10. Osvobodilna fronta, št. 2. i(deceniber) 1941; napisal Edi Kocbek (oseibna izjava). — U. Oton Zuipanči«: Izbrane pesmi. Klasje št. 9—10, 185. — 12. SPor 31. I. 19« (Ljubljanska izdaija).. — 17. Slovensiki zbornik 1942, ponatis 1945, po katerem citiram str. 9, 36, 33, 49 in 37. — 14. Prim. pesem s tom podpisom. Mlada Slo- venija, iseptemiber, '1942. — 15. Prim. o Blažu Ostrovrharju čknek v Obzorniku 1953, 68—73. — 16. Slovenski zbornik 1942, ponatis 70. — /?. Pesmi naših borcev, izbral in uredil Mile Klopčič, II. fcrejiga, 1944, 55—56 in 59, v ponatisu 1945, 63—64 in 67. — 18. Bodeča neža, začetek avgusta 1944. — 19. Bodeča neža, 1. september 1943. — 20. Obzornik 1951, 159. — 21. Primorski dnevnik 22. II. 1948. — 22, XXXI. Izdano oib drugi obletnici enaintriKlesete divizije, 1945; SPor 6. II. 1946; LdP 12. VIL 1947; Jeseniški kovinar 22. VII. 1950; Tov. 1953, 941. — 27. Gl. opombo 4. Opisane časopise hrani Muzej narodne osvoboditve, manj NUK. Ker ni cen- tralne kartoteke osvobodilnega tiska, je mogoče, da posa- mezne še neznane oziroma v Ljubljani nedostopne tiske in časoipisne številke hranijo lokalne knjižnice, arhivi Zveze borcev itd. — 24. Mi vstajamo, 5. št., izšla ob novem lotu 1945, str. (1). — 25. Ivan Koncilja, Lfjujbljana, osebna izjava; 1944—45 je bil v politkomisariatu štaba Prešernove brigade. — 26. Gl. faksimile zaglavja SPor 7. II. 1946; kar je tam grafičnih znakov, so stavljeni ro^noi -in niso kliširand; od tod je ludi napačno štet letnik II., modtom ko je v resnici na izvirni naslovni strani tiskana številka L; po vsebini sodeč je i^šla številka ikmalu po 20. X. in pred 29. X. 1945; izvirna ilustracija naslovne strani je tiskana v rdeči in modri ba.rvi. — 2?. Lo(jze Avsenak: Tehnika >Franceta Pre- šeimac, SPor 28. in 20. V. 1946; isti; Bohor žari, 1951 (črtici Tiskamo je rešil, 38—46, in Pogled v tehniko Franceta Prešerna, 61—65. — 28. Lojze Avsenak, pismeno sporočilo 16. II. 1952. — 29. SPor 28. V. 1952. — 70. Lojze Avsenak, pismeno sporočilo 16. II. 1952; prim. tudi pesem o kurirju tehnike SPor 30. V. 1946; avtor je Lojze Avsenaik (dopisnica 2. IV. 1954). — 71, Več o tem gl. Pogovori o jeziku in slovstvu, 1954, 48—49. — 72. Drago Lovrič, elektrotehnik, sedag direktor DES v Novi Gorici, svak slikarja in kiparja Nikolaja Pirnata, osebno 20. IV. 1954. — 37. Poleg Draga Lovriča informator Dore Klemenčič - Maj, akad. slikar, osebno, aprila 1954. — 34. Gl. reprodukcijo t Prešernovem albumu, 1950, 254. — 75. Prešernov album, 1950, v opombi na str. 326 k strani 254 pravi k reprodukciji naslovne strani (te izdaje: >lzd. Poikr. oidbo^r OF za Gorenjsko ob stoletnici Prešernove Zdravljice 1844-^1944.c Prav tam pravi v opombi k reprodukciji enega Vidičevega linoreza iz iste publikacije: >lzdal Pokrajinski odbor OF za Gorenjakoc Različma for- mulacija o izdajatelju bi mogla zavesti v zsmoto, da gre tu za dve različni izdaji, ko je v resnici ena sama. — 7i5, In- formatoirja inž. arch. Marijan Sorli in akad. slikar Janez Vidic. — 37, Prešerniana, 1946, 22 (in po njih A. Gspan, SR 1950, 57) navajajo le *ri natise Prešernove Zdravljice v osvobodilnem tisku. Ce ne štejemo objav v periodiki, je teh natisov četvero, kolikor jih navaja tudi brošura Pre- šernova razstava 1946, 1946, 14 (št. 257—260). — 38. Prim. zapisek Prvi >Prešernov praznik<, NOja 1955, 139—^143. — 79. Izvirnik dopisa kakor tudi predlog z utemeljitvijo za postavitev kulturnega praznika po dosedanjem isikanju v arhivu Predsedstva in odsekov SNOS ni bil še najden; tip- kopisno kopijo obojega hrani Milko Gerlanc, ki jo je pre- pustil v objavo. — 40. Prva uradna objava odloka SPor 3. II. 1945. — 41. Prešeren, glasnik naše borbe in naše svo- bode, izdal ,prop. odsek Glavnega štaba NOV in POS. — 42. Navajam samo članka v obeh centralnih časopisih: Bo- ris Kidrič: Nekaj misli ob obletnici Prešernove smrti, SPor 3. II. 1945, ter nepodpisan članek Razmišljanja na Prešernov dan, LdP 10. II. 1945. — 47. Prva objava z izvirnega Hno- reza SPor 3. II. 1945. 14