Politični ogled. Avstrijske dežele. Ceaarica ae je zadaji tjedea mudila v Holaadiji. V mestu Amaterdamu pa je pijan, gospoak človek aad ajo s palico zamahail. Viaoka goapa se je hudo preatrašila, pa storil ji ni aičeaar. Zaprli so ga tekoj ia čaka ga ostra kazea. Le prav mu bo ! — Cesarjevifi z mlado soprogo se je v poaedeljek peljal aazaj v Beč, a v Mariboru, kakor že tudi prej v Ljubljaai, ga ai aihče videl, pač pa ae je baje v Gradcu pri okau pokazal. — Državai zbor se je za voljo prazaikov razšel, gg. poslaaci ao že pri svojih družiaab, pri svojih volilcih, BJih čutila pa so razaa prav kakdr je bilo ajih delovaaje v zboru. Naši ia vsa večiaa poslaacev gre letoa še kolikor toliko zadovoljaa v ljabo domoviao. — 20. dae aprila, pravijo saide ae zopet državai zbor kacih 10 dai, potem pa ga akleae cesar 8 prestolaim govorom. Volitve bodo že h koaca roaja meaeca ali vsaj v juaiju. — Kardiaala Scbwarzenberga pogreb je bil se ve da aijajea. Navzoc je bil avitli seaar, cesarjevič, ceaarjevičiaja Stefanija ia aadvojvode, vsi miaiatri, akorej vsa ariatokracija pa brez števila Ijudi. Kard. Gaagelbauer, Duuajaki aadakof, je opravil pogrebae molitve, vpričo pa ao bili še auacij av. Očeta. več českih skofov ia maogo duhovščiae. Truplo so odpeljali v Prago, ker je rajaci želel, biti na Hradšiau poleg svojih. predaikov pokopaa. — Zoper kričača dr. Kaotz-a dohaja čedalje veo protestov iz aemških občia, pa liberalai liati molee 0 njih, prec pa aa velik zvoa bijo, kedar apaati v kakem kotu, kjer že koli, kako altra-aemško draštvice raketelj pritrjeaja. Pomozi pao, kar pomore, aamo da ajili bralci ae izvedo, pri čem da so. — V Gradcu je gosposka sumljivo prazaovaaje Bismarck-ove TOletaice prepovedala, Be da bi povedala uzrokov. Ne bilo bi pa ullra-bismarkovcem težkb jih ugeaiti, toda delajo se. kakor bi jih aikakor ae mogli najti. — V Dobrovi aa Moravskem se je v soboto 28. z. m. plia užgal v jamak ia aašlo je tako 54 mož nepričakovaao smrt, 32 pa jih je večje, manjše raae dobilo. Za udove ia airote mrtvih delalcev ae je baje že poakrbelo. Vnanje države. Nadvojvoda Fraac-Ferdiaaad mudi se veliki tjedea v Jeruzalemu, hoče aamreč čaa Kristusovega trpljenja tudi aa k r a j u tiatega preživeti. — Nemški cesar Vilbelm je 22. dne z. m. izpolail svoje 88. leto. Ljubi Bog ga že dolgo živi, ia ponuja mu priliko od leta do leta, da poatane avojim katoliškim podložaikom pravičea. toda do zdaj — zastoaj. — ,,Kulturaa vojska" še žaaje vedao svoje žrtve, le ae več toliko kruto, kakor kedaj. — Fraacoze je zapustila v Toakiau areča; pred Laag-Soaom so Kitajci njih geaerala, Negrier-a, do dobra aatepli, Steriager-ja pa iz onega meata pregaali. Okoli Doag-Sona ia Thaaaoi-ja ao se še le vstavili. Geaeral Bri^re de Isle prosi Bagle pomoči. — Doma se je fraacosko ljudatvo vrglo aa miaiatre. češ, da so oai te aesreče krivi. Miniater Ferry je v očigled tega dal a tovarši vred ostavko. Kamora je dovolila 200 miljoaov, da ae vojska pelje z večjo močjo in z večjo 8rečo. — Kakor so ae prej. koje trdajava Chartum bila padla, ABgležem bili Fraacozi. tako ae smejo zdaj prvi zadajim, obema pa Rusi. Tako so dobili le-ti roke proste v aredi Azije. Sedaj med Rusijo ia Aaglijo meada ne bo do vojake prislo. Sicer bi ai pa te velesili bili že zdavao v laaeh, ko bi prva imela deaar drage, drnga prve vojake. — Mahdi ae drži sedaj pri miru, pa tahta gotovo. kako bi kje Aagležem katero dal! — Po Grškem je aa večib. mestih bil potrea; v Kalamati, Nisi. Megalopoli ae je več hiš podrlo ia tudi aekaj ljudi pokopalo. — Na Laškem ae giblje gora Etaa, prebivalci ob ajenera vzaožju so ai v 8trahu za svoje imetje, celo za življenje jim lehko postaae nevarao.