Poštnina plačan« v gottfvlnt,
Štev. 48.
	' ' '		
	n	«	
	m	i	
UpravniStvo „Oomovlne" v LJubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo .Domovine", Knaflova olica 5/11, telefon 3122 do 3126
Izhaja vsak četrtek
Ntrofnlns ta tnztmstrt: tetrtletno l Din, polletno IS Din, celoletno it Dlii lemstTO razen imerlkei Četrtletno II Oh, polletno 24 Din, celoletno tmerlka letno I dolu. — Raina poštne Hranilnice, podrnZnleo i Ljubljani, it.
io.it!.
Za izpremembo uredbe
o kmečkih dolgovih
Zastopniki Zadružne zveze, Zveze jugoslovenskih hranilnic in Zveze slovenskih zadrug, zbrani 19. t. m. na konferenci v Ljubljani, ugotavljajo, da bi izvedba uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov z dne 25. septembra pomenila za pri njih včlanjene zadruge in hranilnice nepopravljivo škodo, saj bi ji mpo pretežni večini bil zelo otežkočen, če že ne onemogočen, nadaljnji obstoj. Treba je upoštevati posebne gospodarske prilike, ki vladajo v dravski banovini in ki tudi nujno zahtevajo poseben način razdol-žitve kmetov, in sicer tako, da se v polni meri zagotovi nadaljnji neokrnjeni obstoj kreditnega zadružništva in samoupravnih hranilnic, torej denarnih zavodov, ki so v teku dolgih desetletij s svojimi izredno ces nenimi posojili bili v pomoč ne samo gospodarsko šibkemu človeku, kmetu in delavcu, marveč hrbtenica celotnega slovenskega gospodarstva sploh.
Podpisane zveze so že ponovno same predlagale, da se izvede potrebna razbremenitev kmeta, ki je zašel zaradi vladajoče gospodarske stiske v take težkoče, iz katerih se sam z lastno močjo ne more rešiti. Tudi so podpisane zveze slej ko prej pripravljene po svojih močeh prispevati k rešitvi tega perečega vprašanja, vendar mislijo, da je možna rešitev, ne da bi se pri tem ogražal obstoj denarnih zavodov.
Glede na navedeno smatrajo podpisane zveze, da je možna za dravsko banovino rešitev na tale način:
1)	S posebno dodatno uredbo naj se izločijo iz veljavnosti nekaterih določil uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov terjatve kreditnih zadrug in samoupravnih hranilnic s sedežem v dravski banovini nasproti kmečkim dolžnikom, ki imajo svoja bivališča v dravski banovini, tako da ostanejo dolžniki, ki jih označuje omenjena uredba, še nadalje pri dosedanjih upnikih
2)	Za vse kmečke dolžnike naj velja načelo individualne zaščite, in to po predpisih in načelih, ki so določeni v členih 24. do 28. omenjene uredbe za kmečke dolgove nad 25.000 Din.
3)	Da se razbremenijo sodišča in pospeši čim hitrejša presoja, naj se ustanovijo posebne posredovalne komisije na sedežih vseh sreskih sodišč. Le v onih primerih, kjer se ne doseže sporazum, naj razpravlja pristojno sresko sodišče. Člani komisije naj bi bili zastopniki političnega, finančnega in občinskega oblastva in zvez denarnih zavodov, pri katerih so upniki včlanjeni.
4)	Da se zaščitijo v vsakem oziru koristi države, naj finančno ministrstvo vrši nadzor po svojih organih, zlasti glede porabe reservnih skladov, ki se pritegnejo b kritju odpisov na podlagi prečiščenih bilanc z dne 31. decembra 1. 1936.
5)	Vse ostale določbe nove uredbe naj ostanejo v veljavi, kolikor seveda ne nasprotujejo gornjim načelom.
Tudi v drugih krajih izven Slovenije so se vršili sestanki zastopnikov bank in denarnih zadrug, na katerih so razpravljali o potrebi izpremembe nekaterih določil za likvidacijo kmečkih dolgov. Tako so denarni zavodi iz Novega Sada predlagali vladi nekaj izprememb. Kakor zdaj poročajo listi, je vlada v načelu že pristala na več iz« prememb. Zdaj se preučuje vprašanje po» daljšanja rokov, zlasti onega, ki je določen v členu 32. pravilnika, po katerem bi morali denarni zavodi do 20. t. m. pozvati svoje kmečke dolžnike, naj takoj plačajo prvi obrok. Vprašanje izpremembe uredbe bo po vesti iz Beograda kmalu obravnaval ministrski svet.
Beograjska »Politika« objavlja članek o denarnih zavodih pod zaščito in o upih na
bodoči razvoj glede na novo uredbo o lik vi« daciji kmečkih dolgov. List navaja, da ja doslej pod zaščito 323 denarnih za vodo? (brez zadrug), izmed katerih je 277 zahte« valo odlog plačil, 14 sanacijo, 32 pa izven« konkurzno likvidacijo. To pomeni, da je da« nes pod zaščito več kakor polovico vseh! bank in hranilnic v naši državi. Nova uredba pa bo še bolj povečala število bank pod zaščito. Doslej so denarni zavodi navzlhj težkočam dobivali vsaj nekaj od svojih kmeS« kih dolžnikov. Po novi uredbi pa denarni za* vodi niso več upniki kmečkih dolžnikov in bodo dobili svoje zmanjšane terjatve šele fj 14, odnosno 20 letih. S tem je znatm zmanjšana njihova izplačevalna možnost, takem položaju tudi denarni zavodi ne more« jo redno ustrezati svojim obveznostim nasproti vlagateljem in drugim upnikom. 2a» radi tega se bo število denarnih zavodov pcxl zaščito dalje dvignilo, zlasti kar se tiče odlaganja plačil.
Naj k temu še pripomnimo, da Je v zad* njem času mnogo zadrug v Sloveniji zaproa silo za zaščito, tako da jih je pod zaščitaj že okrog 200.
Predlog novega
državnega proračuna
Povečanje znaša 652
Pred dnevi je finančni minister Dušan Le-tica predložil narodni skupščini predlog državnega proračuna za 1. 1937/38. Proračun znaša 10 milijard in 949 milijonov dinarjev. Nasproti tekočemu proračunu je povečan za dobrih 625 milijonov dinarjev.
V izjavi, ki jo je podal novinarjem, je finančni minister naglašal, da se je vlada trudila, da se predlog proračuna ne poveča nasproti sedanjemu proračunu v taki višini, ki bi je ne bilo mogoče kriti v glavnem s sedanjimi državnimi dohodki. Znižani in izpuščeni pa so iz novega proračuna izdatki za vse tisto, kar se lahko odloži na poznejši ugodnejši čas. Minister je navedel, da so se izvršila pomembna povečanja pri izdatkih za letne obroke državnih dolgov; vnesena so pa v skladu z dejanskimi obvez-
mllijonov dinarjev
nostmi, ki jih bo državna blagajna moral* izvršiti prihodnje leto. Prav tako so povi« šani dosedanji letni obroki za gradnjo novih železnic, ki so v delu ali pridejo šele ▼ delo. V to skupino izdatkov pridejo tudi čisto novi krediti za izdatke po uredbi o likvidaciji kmečkih dolgov. Znatno je povečanje izdatkov v zvezi z neobhodnimi potrebami narodne obrambe in varnosti države. Tudi posameznostnih povečanj je več v ostalih ministrstvih. Najbolj so povečani osebni izdatki za novih 800 učiteljev in su-plentov. Prav tako so zagotovljeni krediti za zdravnike in novo strokovno bolniško osebje v novih bolnišnicah. Znatnejše J« nadalje povečanje izdatkov v proračuni| kmetijskega ministrstva za pospeševanji kmetijstva in izboljšanje živinoreje.
§0 let kmetijske šole na Grmu
Letos poteče 50 let obstoja kmetijske šole na Grmu v Novem mestu. Novembra 1. 1886. je bil ta najstarejši slovenski kmetijski vzgojni zavod po sklepu takratnega kranjskega deželnega odbora prenesen iz Slapa pri Vipavi na Grm pri Novem mestu, ki je bil v to svrho kupljen od graščaka Smoleta. Sama ustanovitev te kmetijske šole 9pada sicer že v leto 1873., a delovala je 13 let na Slapu. Nuine razmere so povzročile njen prenos boli v osrčje bivše dežele Kranjske, to je na Grm. Razvoj in uspešno delovanje zavoda sta šele tu dosegla svoj pravi razmah.
Po 50 letih vzgojnega dela in vsestranskega pospeševanja umnega kmetijstva more danes zreti zavod na lepo trumo preko 900
absolventov, ki so skoro z 90 odstotki osta« li zvesti svoji rodni grudi in kot dobri slovenski kmečki gospodarji sestavljajo temelj napredka slovenskega kmetijstva.
Poleg strokovne in stanovske vzgoje slovenskih kmečkih gospodarjev pa je bilo delovanje naše jubilantke tudi drugače mno-gostransko in velekoristno. Naj spomenimo samo na skoro neštevilne posebne tečaje za kmetovalce in ljudskošolske učitelje, na pogosta predavanja in koristno delovanje njenega učiteljstva izven šole, na preskrbo-vanje našega kmetijstva z žlahtnim trsnim, sadnim in živalskim plemenskim materialom. Največji del nespornih uspehov v slovenskem vinogradništvu, sadjarstvu in živi-

noreji je pripoznati prav naši zlati jubi-lantki na Grmu.
Prav je torej, da šola svoj jubilej primerno proslavi. Lepo je, da se snide vsaj z delom svoje mnogoštevilne družine absolventov, učiteljev in prijateljev. Dne 12. in 13. decembra hoče jubilantka skromno proslaviti 50 letnico svojega delovanja. Sobota 12. decembra bo posvečena spominu nje* nim umrlim ravnateljem, drugim vzgojite« ljem in absolventom: ob 10.15 bo zanje sv. maša zadušnica v šmihelski župni cerkvi, po sv. maši pa žalna svečanost in polaganje vencev na grobova prvega ravnatelja Riharda Dolenjca in ravnatelja Bohuslava Skalickega. K tej žalni slovesnosti so vabljeni posebno bližni prijatelji in absolventi. V nedeljo 13. decembra pa bo skromna pro-
slava 50 letnice po naslednjem sporedu: ob 9.47 sprejem slavnostnih gostov na novomeški postaji (gostje absolventi se popeljejo na postajo v Kandijo); ob 10.30 zahvalna sv. maša v šmihelski župni cerkvi, ob 11.30 na Grmu slikanje vseh udeležencev, priložnostni nagovor in ogled zavoda; ob 13 skupno kosilo.
Poleg osebno vabljenih gostov so vabljeni k tej slovesnosti še vsi bivši učitelji, katerih naslovi trenutno niso znani, kakor tudi absolventi, posebno oni starejših letnikov, da si zopet osvežijo drage spomine. Naprošajo se vsi, da prijavijo ravnateljstvu nameravano udeležbo (absolventi tudi leto šolanja) po možnosti do 1. decembra. Na svidenje 1	.■ .
V odpomoč
vinogradniški stiski
V ministrstvu za kmetijstvo so pripravili, kakor smo že pisali, načrt uiedbe o sanaciji vinogradništva, ki je bil poslan v oceno prizadetim društvom. Uredba zlasti določa razdelitev vinogradništva v okoliše. Jedro načrta je v tem, da določa sestavo katastra vinogradne lemlje. V ta kataster bi prišle vse površine, ki so v glavnem sposobne le za vinogradništvo (v vinogradniških okoliših na hribovitem ozemlju). V ravnici se bi mogle priznati za ■vinogradništvo le peščene površine, kar pride V poštev v Bački. Vinogradniške okoliše bi določilo kmetijsko ministrstvo po zaslišanju banskih uprav; medtem ko bi vpise v kataster od parcele do parcele izvršile od banskih uprav določene komisije, ki bi jih sestavljali po en banovinski strokovnjak, sreski kmetijski referent in zastopnik vinogradnikov.
Za že obstoječe vinograde izven okolišev, določenih za vinogradništvo, bi ostal zemljiški davek neazpremenjen, če so za?ajem z domačo trto. Če pa so zasajeni s cepljeno trto, bi se davek podvojil in če so zasajeni s samorodnicami, bi se davek počet voh' Mešani vinogradi bi se smatrali za s samorodnicami zasajene. Za vinograde, zasajene s samorodnicami, je določen povišan davek tu-
di tedaj, če so zasajeni na zemlji, ki je vpisana v vinogradniški kataster. Na to zvišano davčno osnovo bi se vplačevala še lOod-stotna doklada, od katere bi šla 2% v državno blagajno, 3% v občinsko, ostalih 5%
pa v banovinsko, in sicer povsod v posebna vinogradniške sklade.
Banovinski vinogradniški sklad bi se uporabljal za ustanavljanje vinarskih zadružnih naprav, za uporabo državnega in občinskega sklada pa ni poseonih določil. Načrt uredbe ima tudi določbo, da preneha plačevanje banovinsikih taks od tamorodnic takrat, ko stopi uredba v veljavo.
Vinogradniki ta načrt uredba v načelu pozdravljajo.
Glavni odbor Vinarskega društva za dravsko banovino je že razpravljal o tem načrtu in je stavil svoje izpreminjevalne in dopolnilne predloge. V glavnem pa se je postavil na stališče, d ž. nameravani ukrepi za omejitev vinogradništva izven vinorodnih okolišev ne pomenijo mnogo, ker povišanje davka marsikdo v ravnini lahko prenese. Zahteva gre za tem, da se za žlahtne vinograde izven okolišev, določenih za vinogradništvo, poviša davek na petkratno višino in pri samo-rodfiicah na desetkratno. Tako povišanje davka bi bilo do neke mere učinkovito. Uredba tudi nima prepovedi glede naprave vinogradov na zemlji, ki ne spada v vinogradniški kataster, in je s tem uspeh uredbe precej poslabšan. Vendar pa vidi naše vinogradništvo v tem načrtu uredbe vsaj začetek prizadevanja, da se ustavi širjenje vinogradništva na zemlji, ki za vinogradništvo ni primerna.
Ta nedelja km
posvečena izseljencem
Na pobudo izseljenskih društev je bila pred petimi leti uvedena izseljenska nedelja in tako bomo v nedeljo 29. t. m. petič posvetili misli in skrbi rojtrkom, ki so morali v borbi za kruh zapustiti domovino in iti po svetu. Izseljenska nedelja naj pokaže našo ljubezen in skrb do izseljenih rojakov. V tej naši ljubezni in skrbi bo velika vez med nami in njimi. To jim bo opora, da se ne bodo tako utapljali v tujem morju.
Po približnih podatkih živi v tujini mnogo nad en milijon Slovencev, Srbov in Hrvatov. od tega samo v Zedmjenih državah
okoli 700.000. Potem jih je mnogo v Argentini, Kanadi in drugih državah Severne in Južne Amerike, v Avstraliji, Novi Zelandiji, Afriki in raznih evropskih državah, kakor v Nemčiji, Franciji, Belgiji, Holandiji, Luksemburgu in drugod. V zadnjih letih se j ezaradi gospodarske stiske moralo mnogo rojakov vrniti domov, ker ni bilo več dela. Številne izmed njih so kratkomalo izgnali. Le v Nemčiji so naši brezposelni rojaki deležni podpor za brezposelne v enaki meri kakor domači državljani.
V nreišnilh •'asih so nrihaiale v državo
TONE BRDAR:
17
Velika ljubezen
ROMAN IZ PRETEKulH DNI
»Obilno te bom obdaroval, Jože, da boš lahko zadovoljen. Vse lahko dobiš, kar si po-želiš! — Saj res! Kje pa imaš kaseto s ploščo in sliko? Pokaži mi jo!«
»Vse je dobro skrito, gospod grof. Glede tega ste lahko potolaženL Detektiv bo kaseto iskal, pa je ne bo našel.«
»Jaz pa hočem sliko videti!« je vztrajal Hugo pri svoji želji. »Prinesi mi jo sem!«
Jože pa je imel svoje posebne vzroke, da tega gospodarjevega povelja ni hotel izpolniti.
»Pomislite, gospod grof, da naju lahko vsak trenutek kdo preseneti. Dokler je detektiv še v gradu, bi bilo neprevidno iskati kaseto.«
»Kam pa si jo Skril? V svojo sobo?«: je vprašal Hugo.
»Ne. gospod grof. To ne bi bilo pametno. Pustimo detektiva, naj išče in pjčakajmo, da se spravi iz gradu.«
Hugo se je moral ukloniti. Spoznal je, da je postalo razmerje med njim in služabnikom čisto drugačno. Jože ni bil več sluga, ampak je naenkrat postali enakovreden zaveznik in je dosegel nad svojim gospodarjem veliko moč, ki bi lahko postala grofu še usodna.
Jože je hotel Hugonu pok»zati svojo neodvisnost in je nekako prijateljski dejal:
»Za enkrat bo še najbolje tako, da ostanem pri vas v službi.«
Hugo se je zatopil v premišljevanje in je po daljšem molku dejal:
»Dobro je res, da detektiv nima več strašnega orožja v rokah, toda mnogo s tem nisem pridobil. Tega moia se moram odkri-žati.«
»To je res. Da. Toda kako hočete ta namen doseči?« je vprašal Juže.
»O tem bova že govorila, Zdaj moraš iti v gorsko kotlino k tistemu dekletu — Pavli. Povej H, da jo nocoj pričakujem. Moram z njo govoriti.«
»Saj ji jaz lahko sporočim, kar ji hočete povedati,« se je ponudi) Jože.
»Ne, to ne gre. Sam moram govoriti z njo!«
Pokorno se je Jože napotil v hribe. Sel je po bližnjih stezah, da ni mogol videti El-vire, ki se je prav tedaj vračala.
Hugo je med tem legel in se je hotel na-spati. A bil je preveč razburjen.
Kmalu je skočil na noge, ker ga je misel na detektiva navdajala s strahom. Po glavi so mu šumela vprašanja: »Ali je Smit še v gradu? Ali išče kaseto? Kaj, če jo najde?«
Hugo si je dejal, da do tega ne sme priti Ko bi le vedel, kam je Jože kaseto skril!
Fant je imel zahrbtne namene, to je bilo jasno.
Hugo Jožetu ni mogel zaupati in je dvomil, da mu bo sluga izročil kaseto s ploščo in sliko.
Zato jo je hotel sam najti in je začel iskati najprej v Jožetovi sobicL A zaman. Omare so bile zaklenjene. Ves nemiren je grof letal iz sobe v sobo. Vpraševal je sluge, ki pa detektiva niso videli.
Naposled se je Hugo odločil, da stopi v dvorano pokojnega očeta. Vtaknil je nabit revolver v žep, da bi bil za vse slučaje pripravljen.
Ko je hotel iti v pritličje, je zaslišal drdra-nje na dvorišču. Stopil je k oknu in videl, da je stopila Elvira z voza. Začudil se je. kje je bila tako zgodaj.
A zdaj ni hotel govoriti z njo, ker je moral porabiti čas. Skrivaj kakor tat je šel po stopnicah. V temnem hodniku je pritisnil na skrito vzmet v steni.
Vrata so se odprla in Hugo je stopil v ozko, temno sobo. Pritisnil je uho na leseno steno in je nekaj časa prisluškoval. Toda vse je bilo tiho. Spet se je dotaknil skrivne vzmeti in lesena stena se je razmaknila brez ropota.
Hugo je stal v sobi pokojnega očeta. Skozi spuščene zastore je prihajalo toliko svetlobe, da je bilo mogoče vse videti. Previdno in brez šuma se je Hugo plazil skozi sobe, v katerih je še vel dih smrti.
Mrzlica ga je stresla, ko je zagledal v visokih ogledalih svoj obraz, ki je bil tajno-sten, strašen. Čuj! Kaj je to?
Hugo je obstal kakor okamenel. Ali se jo morda kdo skrivaj splazil za njim?
Grof se je naglo obrnil. Ha — senca — senca njegovega očeta...
STRAN S ...»■ni um
Iflocaš se jfiMMcasHf* -naučiti!

Uporabljaj za pranje vedno Radion, kajti samo Radion vsebuje dobro Schichtovo milo. Zato je Radion tako blag in izdaten. Vanje z Radionom je tako lahko in preprosto* belo perilo kuhaj 15 minut, volno >n sv:!o pa peri v mrJ; raztopini.
Samo
Schichtov D Al

S ■ •••i>
VSEBUJE SCHICHTOVO MILO
ogromne vsote od prihrankov naših izseljen cev. Mnogi siromašni kraji so živeli le od tega denarja. Takega pritoka denarja od izseljencev sicer ni več, a vendar še zmerom prihajajo od njih denarne pošiljatve. Vse te milijarde, ki smo jih dobivali od njih, so tudi pomagale krepiti našo valuto.
V nedeljo se je v Ljubljani vršila četrta redna skupščina odposlancev Delavske zbornice iz vse dravske banovine. Bilo jih je okrog 60. Prisostvoval je zboru tudi komisar ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje banski svetnik g. dr. Bogataj.
Iz poročila predsednika g. Lojzeta Sedeja povzemamo, da je upravni odbor zbornice
Za vse to jim mora biti stara domovina hvaležna. Zlasti moramo gledati na to, da se sklenejo z državami, kjer žive naši izseljenci, primerne pogodbe, da bodo naši rojaki deležni zadostne socialne zaščite in da ne bo naš človek trpel krivice za svoje marljivo delo.
je zasedala
ustanovil stalno dopisništvo zbornice v Celju kot drugem največjem industrijskem središču na bivšem Spodnjem Štajerskem. Dopisništvo vodi g Jakob Vodopivec, ki mu je dodeljen sosvet. Zbornica je kot razredno predstavništvo delavstva sodelovala pri vseh za delavstvo pomembnih zadevah. Delavci in nameščenci hofeio je izvajal predsednik, de-
lavsko in nameščensko zbornico z vsemi samoupravnimi pravicami, zajamčenimi po sedanjih zakonih. Letos je zbornica sodelovala pri mezdnem gibanju stavbinskega delavstva, pri obnovi kolektivne pogodbe za rudarje in pri velikem mezdnem gibanju tkanin-skega delavstva, ki se je zaključilo z enotno kolektivno pogodbo za vse tkaninske obrate v Sloveniji. Kolektivne pogodbe ima danes v Sloveniji že okroglo 32.000 delavcev in nameščencev.
Kakor je povzeti iz izčrpnega poročila zborničnega tajnika g Filipa Uratnika o položaju slovenskega delavstva v letošnjem letu, se je začelo stanje našega gospodarstva boljšati. Zaposlitev delavstva spet narašča. Smo pa še zmerom za 10.000 pod stanjem 1. 1929./30., ko je bilo v naši industriji in obrti zaposljeno doslej največje število delavstva, namesto da bi to stanje presegli, kar bi bilo naravno, ker se stanje prebivalstva veča. Naj" boljše je zaposljenje v tkaninski industriji. Zelo slabo je čevljarski obrti in rudnikih.
Delavska zbornica
»Saj ni nič! Neumnost! Mrtvi se ne vračajo,« se je tolažil grof.
Toda vendar je zagledal spet senco. Kaj je smuknilo mimo odprtih vrat?
»Detektiv« je pomislil Hugo, »tega je treba ugonobiti, tega sovražnika!«
Hugo je planil v sosedno sobo, a tam ni bilo nikogar. Ali je bila zmota, prevara?
Vendar je Hugo čutil, da je ta strašni mož nekje v bližini
Zdelo se rnu je, kakor bi ga dušilo, a vendar ga je nekaj zadrževalo z nepremagljivo silo, da je moral ostati v tej sobi.
Od vseh strani so mu šepetali glasovi, spredaj in zadaj so se oglašali: »Morilec, ne uideš nam!« Tako se je vsaj dozdevalo razburjenemu grofu.
Iznenada pa so se zaprla neka vrata. Neka postava se je pokazala v mraku.
Hugo je obstal kakor okamenel.
16.
Baroničina skrivnost
Grofu Hugonu se je zvrtelo v glavi, da se je opotekel, zakrilil z rokami po zraku in izgubil zavest.
Ko se je zavedel, je občutil mokroto na obrazu. Skočil je pokoncu. Pred njim je stal Jože, njegov sluga in držal v roki moker robec.
»Kaj? — Ti?« je vzkliknil Hugo napol v omotici. »Kje pa je on?«
»Kdo? Saj sva bila samo midva tu, gospod grof,« je pojasnjeval Jože.
»Ne, detektiv je bil tu. Tamle je prišel v sobo!« je trdil grof.
»To sem bil jaz. Slabo vam je, gospod grof! Padli ste v nezavest. Pojdite proč odtod. Detektiva ni več v gradu. V vasi sem slišal, da se je odpeljal v mesto. Ljudje so ga videli!«
Opotekajoč se je Hugo šel. Šele v svoji sobi se je čisto zavedel in pokrepčal, ko je izpil nekaj kozarcev vina.
»Zelo hitro si se vrnil,« je dejal Hugo. »Ali bo dekle nocoj prišlo?«
»Nisem mogel govoriti z njo, ker je nekam odšla,« je poročal Jože. »Naročil sem pa drugim, naj pride sem. Baronica Elvira je bila davi tam in je govorila s Pavlo.«
»Kaj pa hoče od dekleta?« se je prestrašil in začudil Hugo.
»Tega nisem mogel izvedeti, milostljivi gosnod grof,« je odvrnil Jože.
»Praviš, da je detektiv šel?«
»Da! Pred poldrugo uro.«
»No, zdaj lahko dela, kar hoče. Upam, da ga ne bo več nazaj.« je dejal Hugo. »Kaj pa more povedati? Ali mu bodo verjeli, če ne Drinese dokaza?«
Hugo ie hodil nekai časa no sobi in mislil. Jože je bil šel v sosedno sobo in se na Hu-gonovo klicanje ni vrnil.
»Pol premoženja bi dal, če bi bil ta prekleti detektiv mrtev,« je mrmral Hugo. ki je nestrpno čakal, da mu jože prinese sliko.
Jožeta dolgo ni bilo nazaj, kakor bi se bil nalašč obotavljal.
»In Elvira? Kaj je njo napotilo, da je ob« iskala Palo?« — je premišljeval Hugo in zbudili so se mu sumi. Vedel je, da ie Elvira jezna nanj ia da ga sovraži zaradi Stanka.
Bal se je, da ne bi Elvira skrivaj delala proti njemu in pridobila Pavle zase
To je bila spet nova nevarnost, ki se je pa Hugo ni tako bal. Prepričan je bil, da mu zaljubljeno m ogoljufano dekle ne bo škodovalo. Pavla zanesljivo ne bo ničesar izdala, kar bi mu moglo škodovati.
Njegov namen je bil, da si pridobi Elvi-ro. Vse bo storil, da ta cilj doseže.
Zdaj se mu to ne sme ponesrečiti. V njegovem srcu je gorela velika strast do te ženske.
Ko je šel opoldne h kosilu, je dobil v je-dilnici samo njeno mater.
Elvira ni prišla in je materi sporočila, da ji je slabo.
Hugo si je razlagal to sporočilo tako, da noče Elvira priti z njim skupaj. Baronica je mislila isto in je bila nemirna in potrta.
Kosilo je bilo kmalu končano. Hugo je bil zelo prijazen z baronico in je opazil, da staro damo nekaj muči.
Pravega vzroka pa ni izvedel, ker se je baronica bala povedati kaj o Pavlinem pismu, ki ga je bila Elvira vzela in hotela izrabiti.
Po kosilu sta šla baronica in grof Hugo v sosedno sobo.
»Gospa baronica,« je začel Hugo, »pogovoriva se nekoliko o bodočnosti. Saj vam še ni treba razTagati, kako stvari stoje. Sami veste to in ste gotovo že opazili, kakšna čuvstva gojim do vaše hčere. Moja usoda je bila zmerom in povsod ta, da sem bil zapostavljen za bratom. Zdaj pa gotovo niti vi, niti Elvira ne mislite več na to, da bi zaroka z mojim bratom še veljala.«
Število zaposljenih delavcev sicer rase, vendar se položaj na delovnem trgu ni bistveno izboljšal. To leto je v Sloveniji doraslo še 20.000 do 25.000 novih delovnih meči. Tajnik g. Uratnik je govoril še o mezdah, starostnem zavarovanju za delavstvo, potrebi novega modernega rudarskega zakona, ki bi posvetil posebno pozornost varnostni službi v naših rudnikih, in o drugih za delavstvo važnih Vprašanjih.
Blagajnik g. Čelešnik je podal blagajniško poročilo, a g. Petejan predledniško. Novi proračun je obrazložil g. Žužek. Pri debati so se zastopniki vseh treh v zbornici zastopanih klubov zavzemali za neokrnjeno samoupravo vseh socialnopolitičnih ustanov. Razni govorniki so naglašali, naj se takoj razpišejo svobodne volitve v Delavsko zbornico, in predlagali, da se funkcijska doba zbornice podaljša na štiri leta. Dalje so se slišali protesti proti morebitni uvedbi delavskih bataljonov. Odposlanec g. Arh iz Zagorja je opozoril na obupno stanje rudarskega zavarovanja. Zbor je na koncu sprejel vse predloge in obširno resolucijo, ki se je odposlal?? na odločilna mesta.
Politični presMed
Na španskih bojiščih ni bilo večjih iz-. prememb. Vladne čete
so uspešno branile Madrid
in še same napadale nacionalistične čete. Vojaške operacije precej ovira hud mraz, ki je nastal zadnje dni. V ponedeljek se je sestal vojni svet nacionalističnega generala Franca in razpravljal o načrtu, kako naj se izvrši ponoven napad na Madrid.— Po neki vesti iz Gibraltarja so vladne čete zavzele Oviedo.— Predsednik madridske vlade Lar-go Caballero je te dni izjavil, da odklanja sovjetsko vladavino. Španska vlada da stremi le za ohranitvijo republike in parlamentarizma kakor je določen z ustavo, ki jo je španski narod sam svobodno izglasoval.
Agencija Havas je objavila uradno sporočilo v katerem
francoska vlada ponovno naglasa nevtralnost nasproti dogodkom v Španiji Francija v sporazumu z Anglijo ne priznava nobeni stranki v Španiji značaja vojskujoče
se države. Angleška vlada zavzema enako stališče. Iz Pariza prihajajo vesti, da Francija pritiska na Rusijo, češ: 6e Rusija ustavi podporo madridski vladi in ji preneha pošiljati orožje, bosta Francija in Anglija tudi Nemčijo in Italijo, ki podpirata zdaj Francove nacionaliste, pridobili za nevtralnost.
Te dni je obiskal Rim madžarski regent IIorthy
Prirejen mu je bil izredno svečan sprejem. Italijanski listi so pri tej priliki naglašali tesno povezanost med Italijo in Madžarsko in zagotavljali, da je Italija čvrsto pripravljena pomagati Madžarski. Med drugim je pisal »Popolo d Italia«: »Dokler se štirje milijoni Madžarov, ki so nasilno odcepljeni od Madžarske, ne vrnejo domovini, ne more biti govora o dokončni ureditvi Podunavja.
Gospodarstvo
Tedenski tržni pregled
GOVED. Na ljubljanskem sejmu so se trgovali za kg žive teže: voli I. po 4.75 do 5.25, H. po 4 do 4.50, III. po 3.25 do 3.75, krave debele po 3 do 4, k obasarice po 2 do 3, teleta po 6 do 7.50 Din. Konje so prodajali po 400 do 650 Din za glavo, prasce za rejo pa po 100 do okoli 200 Din za rilec.
SVINJE. Na mariborskem sejmu -.o se trgovali: prasci od 5 do 6 tednov star; po 60 do 100, 7 do 9 tednov po 120 do 1".Q. 3 do 4 mesece po 165 do 225, 5 do 7 mesecev po 240 do 335, 8 do 10 mesecev po 360 do 530, eno leto stari po 570 do 900 Din. Svinje so se prodajale pa kg žive teže po 5.50 do 7 Din, za kg mrtve teže pa po 7.50 do 10.50 Din
KRMA. V Kranju so bile zadnje dni nastopne cene: slami 44, senu in detelji"60 do 80 Din za 100 kg.
SADJE. Jabolka se na drobno prodajajo v Kranju po 3 do 5 Din kg po kakovosti.
Sejmi
6.	decembra: Sv. Miklavž v Polju, Vuzeni-ca, 2užemberg;
7.	decembra: Murska Sobota, Sevnica ob Savi. Kranj, Ormož, Litija;
8.	decembra: Metlika;
9.	decembra: Kamnik, Dobova pri Brežicah, Mokronog;
10.	decembra: Sv. Jurij ob južni železnici;
12. decembra: Sv. Lovrenc pri Prcžinu.
Vrednost denarja
Na naših borzah smo dobili v devizah (s prišteto premijo:
1 hoiandski goldinar za 23.51 do 23.65 Din;
1 nemško marko za 17.44 do 17.57 Dia;
1 angleški funt.za 212.16 do 214.32 Din;
1 ameriški dolar za 43.05 do 43.41 Din;
100 francoskih frankov za 201.97 do 203.41 Din;
100 češkoslovaških kron za 153.44 do 154.54 Din;
100 italijanskih lir za 227.91 do 231.03 Din.
Vojna škoda se je trgovala po 378 do 380 Din, investicijsko posojilo pa po 85 Din. Avstrijski šilingi so biii v zasebnem klirin-gu po 8.65, nemški klirinški čeki po 14.07 Din in klirinške nakaznice v lirah po 2.55 Din.
Drobne vesti
= K uredbi o kmečkih dolgovih. Privilegirana agrarna banka je kot mandator za izvršitev uredbe o likvidaciji kmečkih dob gov sporazumno s pristojnimi ministri usta« novila pos\etovalen odbor pri oddelku za likvidacije kmečkih dolgov. Namen tega po svetovalnega odbora je. dn o vseh prošnjah, vlogah in zahtevah da svoje mnenje v svrho enotnega izvajanja določb uredbe in raznih pravilnikov v zvezi s to uredbo, zlasti pa glede na natančno razlago teh določb. Razen tega ima posvetovalni odbor nalogo, da vse upravne postopke, ki se pojavijo v zvezi s to uredbo, kar najbolj poenostavi in pospeši
= V oktobru so narasle vloge pri osmih venskih hranilnicah. Tudi v oktobru letošnjega leta so nove vloge pri hranilnicah naraščale. Iz podatkov Zveze jugoslovenskih hranilnic v Ljubljani se vidi, da so pri osmih (od 29 hranilnic) v dravski banovini presegale vloge dvige in je pri teh hranilnicah naraslo skupno stanje vlog. Pri ostalih hranilnicah so vloge padle in znaša stanje vlog pn slovenskih hranilnicah 31. oktobra eno milijardo 24 milijonov 777 tisoč 881 Din.
»Razume se, da ne,o je hitela zagotavljati baronica. »Čisto vašega mnenja sem Seveda Elvira nc more pozabiti zaročcnca in jc prepričana o njegovi nedolžnosti,« je potem dodala.
»Vem to,« jc zaničljivo pripomni! Hugo. »Počasi se bo že premislila Čudim se, da sploh še misli nanj. Razmerje do tovarniške delavke bi ji bilo moralo dokazati, da je moj brat podlež Ponosna bi morala biti, da ne bi hodila za njim in hrepenela po njem.«
»Prav imate, Hugo,« je pritrdila baronica, ki je od Elvirine zaroke s Stankom občevala tudi s Hugonom bolj po domače. Potem je začela tožiti: »Elvira žal noče slišati nobene pametne besede, nobenega dobrega sveta «
»To ni nič drugega kakor otročje muši-ce,« je dejal Hugo »Elvira je ženska, kakršne si želim Nisem je še vprašal ali bi me marala Vem. da mi ni posebno naklonjena Jaz pa ne znam dvoriti dekletom in jim govoriti o ljubezni in podobno Jaz sem človek. gospa baronica, ki gre naravnost proti cilju Moje mnenje ie, da bi bili lahko vi zadovoljni, če bi zdaj jaz prišel namestu moiega brata «
»To ie moja najsrčnejša želja Vi bi mi bili zelo ljub zet!« je hitro odgovorila baronici 'n lice ji ie "požarelo od veselja
Te njene hesede pa n'so bile čisto resnične. ker tudi nje i ni bilo všeč Hugonovo odurno, skoraj surovo vedenje Stanko bi ji bil v resnici mnogo ljubši
Ker na zdaj ni bilo mogoče več računati s S'>nkom ir t<oronica 7. veseljem sprejela Snubitev grofa llugona
Pri tem pa jo je zelo skrbelo to, kaj bo Elvira rekla.
»Dobro, stvar je urejena,« je dejal Hugo zadovoljen »Pripravite Elviro Pri prvi priložnosti bom govoril z njo in upam, da se ne bo branila Gotovo ne bo tako nespametna, da bi zametavala srečo «
»Tako, to se vam zdi. gospod grof.« se je naenkrat zaslišal oster glas
Elvira je stopila v sobo pri stranskih vratih, kjer je dolgo poslušala pogovor
Baronica in Hugo sta bila iznenadena. Baronica je vzkliknila. Hugo pa je občudovaje gledal lepo dekle Nikoli se še ni zdela tako prikupna kakor v tem trenutku.
Bila je pa v resnici lepa v elegantni dolgi, žalni obleki. Hugo bi jo bil najrajši objel.
Elvira se je približala počasnih korakov in s ponosno dvignjeno glavo. Temne oči so se ji bliskale in zaničljiv je bil njen pogled
»Ali res mislite, da bom srečna, če zahtevate mojo roko?« je ostro ponovila »Ali ste tudi prepričani, da bom zadovoljna z vami?«
Hugo ie v zadregi skomignil z ramo in zamrmral nekai nerazumljivih besed.
»Dete moje! Elvira!« ie vzkliknila mati in pohitela k hčeri »Lepo te prosim kako moreš tako žaljivo govoriti? Ker si slišala nekai, kar te gotovo ne more bog ve kako presenetiti, vsaj ne bodi tako neumno občutljiva ---«
"Pusti me. mati « se ie branila Elvira. »Nate moram biti še posebno huda. ker podpiraš grofa llugona. čeprav dobro poznaš moje mnenje o tej stvari!«
»Moj bog, bodi vendar pametna!« je obupano svetovala baronica
»Kaj se pravi pametna,« je ostro odgovorila Elvira »Še pred kratkim se ti je zdelo zelo pametno, ko sem se zaročila z grofom Stankom In zdaj zahtevaš od mene. da dam roko njegovemu bratu?«
»Saj vendar veš. kako so se med tem iz-premenile razmere! Kolikokrat sva govorili o tem. Samo spametovati se nočeš,« je tožila baronica
»Ali hočete poslušati mene, Elvira?« je dejal Hugo in stopil pred njo. »Vsi dolžite mene zaradi tega, ker je Stanko na zatožni klopi---«
»Kaj morda niste vi krivi, da so začeli tako sramotno sumiti vašega brata? Fej, — sram vas bodi. da tako grdo ravnate s svojim lastnim bratom! Ko bi kdo drug to storil, bi bilo nesramno, ker ste pa storili to vi, je naravnost podlo okrutno!«
»Elvira!« je prestrašena zakričala baronica in prijela hčer za roko. »Ali si zblaznela? Kar govoriš, je blazno, naravnost blazno!«
Elvira pa se ni zmenila za materine besede. Grdo in sovražno je gledala Hugona. ki si ie grizel ustnice.
»Krivično me sodite, ElviraN je dejal grof. »Storil sarn samo svojo dolžnost. Proti človeku, ki je storil tak nečloveški zločin, nimam nikakih sorodniških ozirov!«
»Stanko ni zločinec, on ne! Vi veste to — da. vi veste sami najbolje, da je on nedolžen!« je strastno očitala Elvira.
Posebno ugodno so se razvijale vloge v tekočem računu, ki so narasle v oktobru pri osmih hranilnicah, med tem ko je število tekočih računov naraslo pri 11 hranilnicah. Razveseljivo je. da so znašale 31. oktobra pri petih hranilnicah skupne vloge več, kakor so znašale na koncu i. 1935., in da izkazuje ta dan osem hranilnic več vlog v tekočem računu kakor na koncu i. 1935.
= Dobri upi za izvoz našega lesa v tujino. V šibeniku se je mudil v nedeljo ugledni nizozemski mdustrijec Rachmel. Stopil je v stike z upravo Sipadovega skladišča v zadevi velikih naročil lesa za Nizozemsko. Iz Ši-benika je odpotoval v Sarajevo. Iz njegovega pripovedovanja je razvidno, da se Nizozemci zelo zanimajo za naš les, zlasti za bukov, orehov, je lov in borov les.
DOPISI
GORENJA VAS V POLJANSKI DOLINI.
Na Martinovo nedeljo smo imeli v Sokol-skem domu lepo prireditev. Igrala se je »Vesela božja pot«. Naši igralci so se lepo vživeli v svoje vloge. Kljub ne preveč ugodnemu vremenu je bil obisk razmerno dober, kar kaže, da je Sokol še zmerom privlačna sila kljub vsemu obrekovanju. Najbrže se bo igra še ponovila in upamo, da bo drugič privabila še več ljudi.
GORNJA POHANCA PRI BREŽICAH. Dne 21. t. m. se je srečal z Abrahamom ugledni posestnik g. Planine Martin kot deseti brat, izmed katerih še edini živi. V mladosti se je izučil v mesarsk- obrti, pozneje pa se je poprijel kmetijstva. Tudi njemu ni vojna vihra prizanesla in je moral na fronto in nato v rusko ujetništvo, kjer se je izkazal kot vnet jugoslovenski dobrovoljec. Po vojni pa se je nastanil na svojem sedanjem posestvu, kjer živi še čil in zdrav s svojo ljubljeno soprogo in dru» žico Pepco. Ob njegovi petdesetletnici mu kličemo vsi: Še na mnoga letal
MALA NEDELJA. Sokolska četa priredi akademijo v proslavo zedinjenja na državni praznik 1. decembra po sv. maši. V nedeljo 6 decembra ob 15 uri pa bo v Društvenem domu nastopil sv Miklavž s svojim soremstvom. Tudi parkeljni ne bodo izostali.
Sven Elvestad:
IIZMAJEM TREHUTKU2
kriminalni roman
m.
NJEN ZAROCENEC
Baronica je pozvonila.
Prosila je vstopivšo služkinjo, naj obvesti gospodično Konstanco, da želi ekscelenca z njo govoriti.
»Zdaj jo boste lahko sami vprašali,« je rekla stara dama Kragu. »Videli boste, kaj lahko izveste od samovoljnega otroka.«
Kmalu nato je stopila v sobo mlada, lepa mladenka.
športna obleka mladenke je pričala Kragu, da ima pred seboj čisto moderno damo. Ta misel se mu je že vsiljevala, ko je silšal govoriti o njeni samostojnosti.
Baronica Billejeva jo je predstavila.
Ko je gospodična Konstanca Billejeva slišala, da je pred njo detektiv, je temna senca spreletela njeno lepo visoko čelo.
»Kaj išče policija pri nas?« je vprašala. »Ne vem, kaj naj povem temu. gospodu.«
»Drago dete, tvoja dotlžnost je, da odgovoriš na posamezna vprašanja, ki ti jih bo zastavil gospod.«
Mlada, samostojna dama je zgrbančila čelo.
»Vprašajte samo,« je rekla, ko je spoznala, da ne bo šlo drugače. »A že v naprej vam povem, da mi ni o zadevi prav nič znano.«
Domače novosti
*	Poroka hčerke pokojnega ministra dr. Gregorja Žerjava. V soOoto se je poročila v evangeličanski cerkvi v Zagrebu hčerka pokojnega ministra dr. Gregorja Žerjava gdč. Tanja Žerjavova s sinom znanega zagrebškega gradbenega podjetnika g. dr. Brankom Erlichom. Poročil ju je evangeličanski škof g. dr. Filip Popp, a priči sta bili predsednik Jugoslovenske akademije znanosti g. dr. Albert Bazala in upokojeni državni podiajnik g. dr. Večeslav Vilder. Mladima zakoncema želimo obilo sreče!
*	Občinske volitve bodo kmalu razpisane tudi v mestih. Minister za socialno skrbstvo in narodno zdravje Dragisa Cvetkovič je sprejel novinarje in jim tako izjavil.
*	Vodstvo podružnice Privilegirane agrarne banke v Ljubljani Imenovano je novo vodstvo: za upravnika dr Povh, za tajnika Burja, za knjigovodjo Jošt. za uradnika pa Lojk, vsi uradniki osrednje Privilegirane agrarne banke v Beogradu
*	Poštne znamke Male antante. Praški listi poročajo, da bodo v kratkem dotiskane znamke držav Male antante. Nove znamke naj bi prišle v promet istočasno v vseh državah Male antante, in sicer 1. marca 1.1937.
*	Vozne olajšave za državne upokojence. Dosedanje železniške legitimacije, katerih veljavnost še ni iztekla, se podaljšujejo do zamenjave za nove, toda najdalje do 31. decembra 1. 1937. Upokojenci in upokojenke, katerim izplačuje prejemke dravska finančna direkcija v Ljubljani, naj ji čim prej pred-lože svoje legitimacije zaradi podaljšanja njih veljavnosti za leto 1937., zlasti če so že izrabili ali pa za leto 1936. ne nameravajo izrabiti vseh voženj. Hkratu naj plačajo na čekovni račun št. 10011. za vsako legitimacijo 4 Din (in sicer za železniško znamko 2 Din, za nabavo novega kupona 2 Din). Kuponi za leto 1936. v letu 1937. ne bodo veljavni. Železniško znamko more kupiti pri železniški blagajni vsak upokojenec sam in jo predložiti dravski finančni direkciji hkratu z legitimacijo. Znamke pa ne sine nalepiti v legitimaciji nihče sam. Kdor nabavi znamko, naj pošlje le 2 Din za kupon. Poštne znamke in kolke, poslane namesto denarja, bo direkcija upokojencem
»V tem pogledu že različno misliva,« je odvrnil detektiv. »Vaša teta je menila, da bi vi lahko znatno pripomogli k rešitvi uganke. Tudi jaz tako mislim.«
»Zelo se čudim takemu mišljenju.«
»Tatvina je bila izvršena v sredo zvečer med sedmo in deveto uro v tej sobi. Od sedme do osme ste bili, milostljiva, sami v sobi. Zaponki sta bili torej ukradeni med osmo in deveto uro ali pa...«
Krag je vprašujoče pogledal mlado damo, ki se je začudeno zazrla vanj.
»Ali pa?« je vprašala.
»Ali pa vi poznate tatu!« je pristavil Krag.
»Kaj trdite? Teta, ali dopustiš, da ta mož tako govori?«
»Milostljiva gospodična,« je rekel Krag, »mislim, da bova morala govoriti med štirimi očmi, ali je prav tako?«
»Da,« je odvrnila mladenka po kratkem premišljanju.
Detektiv je pogledal obe stari dami.
»Med štirimi očmi,« je ponovil.
Mlada gospodična je menila:
»Moje sobe so na severni strani. Smem prositi, da me spremite tjakaj?«
»Ali ste spoznali,« je dejal detektiv, ko je stal sam nasproti mladi, odločni dami, »da je vaš položaj delno zelo neprijeten?«
»Kako mislite?« je vprašala vznemirjeno. »Saj menda ne menite resno, da sem na kak način soudeležena pri tatvini?«
»Upam, da mi boste verjeli, milostljiva gospodična,« je rekel, »če vam zatrdim, da vas smatram za čisto nedolžno pri tatvini. Žal pa je dolga vrsta okoliščin vrgla senco suma na vas. Vi v sredo zvečer med sedmo
vračala, ker jih ne more uporabiti. Položnice za čekovni račun št. 10.011 dobe upokojenci pri davčnih upravah po 25 par. Za leto 1937. podaljšane stare, kakor tudi za to le« to naročene nove železniške legitimacije, bo direkcija razposlala ali pa izročila osebam neposredno šele po 1. januarju 1. 1937. Kdor železniško legitimacijo izgubi in želi dobiti novo, mora javiti dravski finančni direkciji m priložiti 50 Din za stroške, da se legitimacija razglasi za neveljavno. Šele potem sme prositi za novo.
*	Legar v konjiški okolici zatrt V vasi Poleni je začel nedavno razsajati legar. Zbo« lelo je za njim nekaj otrok in tudi odraslih! ljudi, tako da je obstajala velika nevarnost razširjenja še na sosedne vasi Zato sta vrl* konjiška zdravnika šla hitro na delo in s potrebnimi ukrepi zatrla bolezen Bolniki se zdravijo v bolnišnici Rdečega križa v Konjicah in v celjski bolnišnici. Po dosedanjih' dognanjih se je legar razširil po greznici, ki je prihajala v vodo vaškega potoka, kjer ženske pero perilo. Zato sta zdravnika za nekaj časa zabranila pranje v tej vodi. Razkuženih je bilo tudi nekaj stranišč
*	Meteor je padel med Poljčanami in SL Bistrico. Potniki, ki so prispeli te dni z mar« riborskim avtobusom iz Celja, so pripovedovali o zanimivem nebesnem pojavu, ki so ga opazili na vožnji v bližini Slov. Bistrice, Ko so se okrog pol 19. ure vozili proti Slov. Bistrici se je nenadno zabliskalo nebo v s ko« ro dnevni svetlobi in iz zraka je priletela ogromna ognjena krogla ter se zarila v tla med Slov. Bistrico in Poljčanami. Bil je to padec zelo velikega meteorja.
*	Zapuščina v Ameriki. Dne 21. aprila le« tos je umrl v umobolnici v New Yorku Mihael Zidan, rojen 1863. baje nekje v Istri ali na Primorskem. Žena Kati mu je umrla pred sedmimi leti. Imel je tri otroke, o katerih ni znano, kje bivajo. Pri pokojnem Zidanu so našli sliko z naslednjim napisom: »Ljubi moj ata! Voščim Vam ve3ele veliko« nočne praznike, da bi jih še mnogo lot srečni in zdravi doživeli ne v tujini, ampak pri svojcih. To vam iz srca želi Vaš hvaležni sin Mihael!« Župni uradi in drugi zanimanci se naprošajo, da sporočijo izsetjenškemu referentu banske uprave v Ljubljani potrebne podatke o otrocih, odnosno dedičih pokojnega Mihaela Zidana.
in osmo uro niste bili sami v sobi gospe ba« ronice.«
»Ne«, je odvrnila gospodična Konstanca, »nisem bila sama.«
»Moj zaročenec.«
»Ah, gospod Biley?«
Nepopisen izraz nevšečnosti je spreletel obraz mladenke.
»Zoprni državnik, s katerim me hoče teta stanu primerno omožiti ?« je rekla. »Ne, v so« bi sem sedela in kramljala s svojim resničnim skrivnim zaročencem. Lahko vam povem njegovo ime, a ker ste edini, ki mu to zaupam, vas moram prositi za molčečnost.*
Asbjorn Krag se je priklonil.
»Lahko se zanesete name kakor sama na« se,« je dejal. »Kako mu je torej ime?«
»Frank Stener.«
Detektiv je premišljal, kdo bi to bil.
»To ime mi je čisto neznano. Oprostite, da vas moram prositi za nadaljnja pojasnila.
»Seveda ga ne morete poznati, saj je čisto neznan človek. Mlad kmetijski strokovnjak.*
»Ali stanuje v bližini?«
»Upravitelj tetinega posostva.«
»A tako. in vaša teta niti ne sluti ničesar o tem?«
»Ne. Midva sva sklenila svojo zaroko za« časno skrivati V dveh letih pa bom polnoletna in bom lahko storila, kar bom hotela.«
»Še nekaj,« je rekel Krag. »Kako je prišel upravitelj v sobo ekscelence, ne da bi ga kdo videl?«
»Bilo je temno.«'
»A hodnik je bil vendar razsvetljen.«
»Res je. Splezal je skozi okno v sobo. Govorila sva o svoji bodočnosti. Stener se ba-vi z načrtom, da bi si za denar, ki ga je T
*	Jesensko gnojenje travnikov. Kakor poročajo številni kmetovalci iz cele dravske banovine, se je fosfatna žlindra izkazala ikot zelo odlično gnojilo za travnike in de-iteljišča. Fosfatna žlindra poganja gesto travniško rušo, polno sladke trave in žlahtne deteljice. Tako dosežemo prvovrstno krmo za živino, ki prinaša kmetovalcu boljše uspehe v živinoreji s povečano mlečnostjo in porastom žive teže. Opozarjamo zlasti, da vsebujeta domači gnoj in gnojnica premalo fosforne kisline, ki jo je treba dodati v obliki fosfornokislih gnojil. — Najprikadnejše in najcenejše fosforno gnojilo za travnike je brezdvomno naša domača fosfatna ž'indra, ki se mora trositi v jeseni ali konec zime na zadnji sneg.
*	»Micki je treba moža« je posrečena narodna veseloigra v štirih- dejanjih, ki je nedavno izšla v knjižici Spisal jo je Vinko Korže Igra se je že z velikim uspehom igrala dvakrat v Mariboru in dvakrat v Ptuju. Živahno razgibano odrsko delo je kakor nalašč pripravno za podeželske odre Vsebina je taka, da uspeh ne more izostati Priporočamo! Oder, ki bi to igro hotel uprizoriti, naj se obrne na avtorja Vinka Koržeta, Cirkovce pri Pragerskem.
*	V vaši domači knjižnici ne sme manjkati Vossov roman »Dva človeka«, ki ga štejejo med najlepše romane na svetu Zato je iz nemščine preveden že v številne druge jezike. Vsakdo, ki ga je že bral, ga spet in spet bere, saj je v njem tako nedosežno lepo opisana žaloigra dveh mladih src. Za Miklavža, božič ali god je roman »Dva človeka« najlepše darilo. Za naročnike »Domovine« je knjiga cenejša: V platno vezana stane 30 Din (namesto 34), a mehko vezana 20 Din (namesto 24) Naročila naj se pošiljajo na uredništvo »Domovine«, Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Založba pošlje na naročilo takoj položnico in ko prejme denar, nemudno odpošlje knjigo. Kdor pošlje za pet knjig naročnino, dobi eno knjigo zastonj.
*	Naše gledališke odre in njihove voditelje opozarjamo na novo dramatizacijo Jurčičevih »Rokovnjačev«, ki so izšli v priredbi Ferda Delaka pri založbi »Naš oder« v Ljubljani, Gajeva ulica 8. Odri, ki si nabavijo 15 izvodov »Rokovnjačev« za ceno 250 Din, so oproščeni vseh avtorskih dajatev za uprizoritev tega dela V novi Delakovi dra- l
svoji službi prihranil, kupil posestvece. Pogovora nisva mogla končati, ker sem se bala, da se ne bi feta prezgodaj vrnila. Zato sva sklenila dalje kramljati pri Stenerjevi materi, ki ve za najino skrivnost. Tjakaj sem Sla, ko sem ob osmi uri zapustila vilo.«
»Ali je bil gospod Stener v sredo zvečer nekaj časa sam v sobi milostljive gospe?«
Mlada dama je presenečeno pogledala Kraga.
»Kaj vse vprašujete!« je vzkliknila. »Upam, da ne stimničite njega!«
»Draga gospodična, ja? sem samo vprašal, ker moram za uspešno preiskavo vedeti vse okolnosti.«
»Da,« je rekla Konstanca po kratkem oklevanju, »bil je res nekaj minut sam. med tem ko sem iskala v svojih sobah noke papirje.«
»Z vašim zaročencem moram govoriti,« ie omenil Asbjorn Krag, ko je bil nekaj trenutkov premišljal. »Kje pa je zdajle?«
Gospodična Konstanca jc pokazala na upravno poslopje.
»Tam stanuje,« je dejala, »v sobah z rumenimi zastori. Mislim, da ga boste dobili doma. A ne dajte nikomur spoznati, da sem ivam izdala skrivnost svoje zaroke.«
»Ali tudi on ne sme tega vedeti?«
»O, pač! Med njim in menoj ni skrivnosti.«
IV.
SKRINJICA Z OKRASKI
Asbjorn Krag se je vrnil v salon ekscelen-ce.
Baronica in njena družabnica sta ga nestrpno čakali.
>Ali ste dosegli kak uspeh?«
matizaciji so Jurčičevi »Rokovnjači« popolnoma novo, sodobnemu odru ustrezajoče močno dramatično delo, ki bo pri občinstvu gotovo našlo popolno razumevanje in močan odmev. Posamezni izvod stane 20 Din.
*	Za Miklavža želiš obdariti svojce ali ljubega znanca z zanimivo knjigo. Pa se ne moreš odločiti, kaj bi izbral. Nič lažjega kakor to: Vodnikove knjige so najlepše, naj-pestrejše in najcenejše knjižno Miklavževo darilo! Toda radodarni svetnik se mora po-žuriti z naročilom, da ne bo prepozno! Zaloga lepih letošnjih Vodnikovih knjig že usiha!
*	Po 22 letih iz ujetništva. V Maribor je prispel 49-letni Ivan Strugarsiki iz Cibe pri Bački Palanki, ki je bil 1. 1914 ujet na ruski fronti. Bil je v raznih ruskih taboriščih, dokler se mu ni posrečilo, da je prišel preko poljske meje, nato pa mu je naš varšavski poslanik omogočil vrnitev v domovino po 22 letih.
*	Slovenski rudar iz Francije nam piše med drugim: »Najlepši pozdrav iz domovine, po kateri tako hrepenim, so bile knjige Vodnikove družbe, ki sem jih prečital z največjim užitkom. Letošnja pratika je spet na višku! Prinesla mi je ob lo zabave in pouka. Nikjer ni domača beseda tako sveta kakor na tujih tleh!«
*	V Krki je utonil. Nedavno sta se okrog 60 let stari posestnik Janez Nose in njegov sosed Brkopec iz Rumanje vasi pri Toplicah napotila v svoja vinograda v St.raskih goricah. Ubrala sta najkrajšo pot po Krki vsak s svojim čolnom. Po končanem opravilu sta se vrnila pozno v noč k čolnoma Kakor prej sta se tudi nazaj vozila vsak v svojem čolnu. Ko sta se peljala po Krki proti domači vasi, je ležala nad Krko velika megla Spričo tega je Brkopec za svojim tovarišem, ki je bil pred njim, zaklical, naj mu da znak z vzklikom, ko bo pri kraju struge. Nose je da! Brkopcu v resnici dogovorjeni znak Ko pa je Brkopec priveslal h kraju, je prestrašen ugotovil, da njegovega tovariša ni nikjer. Pohitel je v vas in sklical vaščane, ki so prihiteli h Krki s svetilkami. Njih trud pri iskanju pa je bil zaman. Krka je pogoltnila nočnega čolnarja s čolnom vred Ugotovilo se je, da je prišlo do nesreče samo zaradi goste megle.
*	Požari V baraki ruške tvora i ct za du-I šik je v noči na »snbotr ips+a1 oožar in io
»Ne, eksceienca, še zmerom tavam v popolni temi. Sicer pa sem tako rekoč šele začel preiskavo.«
»Mišljenjt o položaju pa ste si gotovo že ustvarili?«
»Zdi se mi, da bo treba tatu ali tatove iskati med prebivalci v hiši ali vsaj v neposredni bližini.«
»No, vidite,« je vzkliknila družabnica. »to sem zmerom trdila.«
Baronica se je prijela z obema rokama za glavo.
»Za božje ime,« je vzkliknila, »ali je to mogoče! Upam pa da moja ljuba Konstanca ni zapletena v zadevo.«
»Vaša draga nečakinja,« je odvrnil Krag, »je čisto nedolžna.«
»Kaj boste zdaj storili?«
»Zunaj pred hišo bi si rad ogledal razne reči,« je menil Krag »Morda najdem kakšno sled na vrtu ali pa na dvorišču. Razen tega bi rad malo pokramljal z uslužbenci. Pri takem dozdevno nepomembnem pogovoru se izve marsikaj. Prej pa bi vas rad še nekaj vprašal, milostljiva gospa.«
»Prosim.«
»Kje spite, eksceienca ?«
»V južnem delu vile.«
»Ta prostor bi si rad ogledal.«
»Toda, dragi gospod ..«
»Spoštovana milostljiva gospa, ni sicer to neogibno potrebno, a mojo preiskavo bi do neke mere olajšalo.«
»No, potem vam bom pa spalnico pokazala,« je odvrnila precej rejena eksceienca in pri tem pogledala Kraga skoro poredno.
Družabnica jima je sledila kakor pes. Krag je dobil nekak vtisk, da stara gospodična ne
i upepelil. V njej je imel mizarski mojster Franc Jarc spravljeno razno orodje. Žrtev ognja je postalo tudi 23 kokoši. V starem logu pri Pragerslkem je zgorelo gospodarsko poslopje posestnika Andreja Pernata. Temu posestniku je v teku dveh let pogorelo gospodarsko poslopje že tretjič. — V Spodnji gorici pri Racah pa je požar upepelil gospodarsko poslopje posestnika Konrada Roborja. Zgoreli so tudi letošnji pridelki.
*	Dve žrtvi narasle Save. Te dni se je
pripetila pri vasi Odri blizu Zagreba huda nesreča. S čolnom se je vozilo čez naraslo Savo devet kmetov, ki so peljali mleko v Zagreb. Čoln je prišel v močan vrtinec in se prevrnil. Sedem kmetov se je rešilo, dva, Mirko Spičič in Josip Rulek, sta pa utonila.
*	Požar. V Grdini v Halozah je te dni pri posestniku Jožefu Vtiču v vinski kleti nastal ogenj in je zgorelo vse gospodarsko poslopje.
*	Požar je nastal preteklo soboto zvečer na podstrešju Društvenega doma pri Mali Nedelji K sreči je ogenj opazil mimoidoči Franc Karba ter opozoril nanj gasilce in druge, da so ga zadušili.
*	Nesreča s staro granato. Iz Dolenjega
Logatca so v ljubljansko bolnišnico pripeljali 141etnega delavčevega sina Slavka Širco, ki mu je stara vojaška granata raztrgala levico. • Fant je nevarno igračo baje našei v Jački, požiralniku Logaščice, kjer so ljudie pri čiščenju in odkopavanju našli letos že več tega kočljivega blaga. Mladi Širca se je z granato napoti! v Pet.rovškov< kovačmeo in izrazil željo, da bi granato izpraznil. Mojster je fanta posvaril pred lahkomiselno igro, a ko je bil popoldne odsoten, se je nesrečnik vendarle vtihotapil v njegovo delavnico in začel s kladivom biti po granati Nevarno železo pa se je pod kladivom na lepem razpočilo in fantu raztrgalo roko, da so kri in koščki prstov kar brizgnili po prostoru.
*	Konj ga je brcnil. Te dni so bili ljubljanski reševalci poklicani v Pijavo gorico, kjer se je pripetila huda nesreča 42-letnemu posestniku Janezu Pristavcu. .Pristavec je imel opravka s konji. Konj pa ga je med delom močno brcnil v trebuh, tako da se je Orstavpr Tgrrudil Dobil je hude notranje
pu.su svojt gospodarice nikdar izpred oči. Vse je kazalo, da je bila družabnica Weiss-mannova v veliki milosti pri gospe.
Čez nekaj trenutkov je stal detektiv v spalnici ekscelence. Bil je z raznimi rečmi prenatrpan prostor, vse v beli in zlati barvi. Ogromna paradna postelja, ki se je pod svilo in čipkami tako rekoč krivila, je zavzemala prostor več kvadratnih metrov.
»Ali ste zadovoljni?« je vprašala smešna stara dama.
»Zelo,« je rekel Krag. »Kdo spi tam v sosedni sobi?«
»Moja družabnica seveda.«
Gospodična Weissmannova je važno prikimala.
»Ali so vrata med obema spalnicama odprta ?«
»Da, vrata so stalno odprta, zakaj včasih dobim ponoči napad in gospodična Weiss-mannova mora biti z zdravili takoj na razpolago.«
»Oprostite mi vprašanje,« je menil Asbjorn Krag in pogledal čisto brezbrižno proti stropu, »ali imate navado v spanju govoriti. eksceienca?«
Baronica se je zdrznila.
»Oprostite, gospod,« je odgovorila.
»Oprostite, gospod,« je ponovila družabnica in skrivaj sunila gospodarico
»No, bilo je samo vprašanj mimo grede,« se je opraviči! Krag. »Oprosrite!«
»Zagotavljam vam,« je tejala družabnica, »da eksceienca nikdar ne govori v spanju, temveč ima zdravo in mirno 3panie.«
»In skoro brez sanj,« je pripomnila eksceienca, ki se je že spet pomirila. »Ne razu-
poškodbe, ki so tembolj nevarne, ker je Pri-stavec že poprej imel kilo.
*	Otrok je zažgal. Te dni je na Vinici pri Šmarjeti na Dolenjskem nastal ogenj in je do ta lpogorel štiriokenski kozolec po3esfni-ka Lužarja. Gasilska četa šmarješka je požar omejila. Na pomoč so prišli še škocijan-ski in- grmuljski gasilci, a niso stopili v delo. Zažgal je 51etni sinček enega izmed sosednih posestnikov, ki se je igral z vžigalicami.
*	Obešenka na podsL-ežju. V Cerknici pri Št. H-ju so našli na podstrešju na tramu obešeno 22-letno ženo Matijo Pemarjevo. Svoje dejanje je izvršila v duševni zmedenosti. Že dvakrat je nameravala izvršiti samomor. Prvič je skočila v vodnjak, drugič si j a hotela prerezati žile.
*	Obe nogi je izgubil pod vlakom in umrl. Koroški vlak pri Mariboru je te dni v.stu-denškem gozdu povozil mladega človeka in mu odrezal obe nogi. Ljudje so poklicali mariborske reševalce, ki so prepeljali nesrečneža v bolnišnico. Je to 19-letni slikarski pomočnik Franc Šumer, ki je bil zaposljen v Zelenkovi bkaninski tvornici. Ves čas med prevozom se je fant kljub strašnim bolečinam razgovarjal z reševalci ter e enega n3 vprašanje, ali je prišel po io.3.reči pod tlak, rezko zavrnil: »Kaj pa vas to brigali; Tudi v bolnišnici ni hote) povedati, kako je prišlo do nesreče. Sklepajo, da je sam šel pod vlak. Zaradi velike izgube krvi je nesrečnež vedno bolj slabe! in kmalu izdihnil
*	Vlomilca zasledujejo. Ljubljanska policija in tudi druga varnostna oblastva pridno zasledujejo nevarnega 25-letnega Alojza Ve-harja iz Idrije, ki se je že pred leti pojavljal v Ljubljani in po raznih krajih na deželi. Policija je prejela pred dnevi obvestilo, da je Vehar izvršil vlom v stanovanje posestnika Antona Jelena v Boračevi. Vlomil je ponoči in odnesel več ženskih oblek, rjav ženski plašč, siv ženski plašč, nekaj moških sukenj in plaščev in precej jestvin. V drugi sobi je našel v omari razne dragocenosti in se polastil tudi teh. Opazil je še ročno blagajno, ki jo je brž pograbil in jo zunaj odprl. V blagajni je bilo nad 6000 Din gotovine. Potem se je vlomilec 'rc-nil in vzel še rjavo usnjato denarnico s 400 Din, lovsko puško in flobertovko.
mem pa,« je nadaljevala, »kakšne namene ima ta vaša radovednost.«
»To ni nikaka radovednost,« ji je zagotovil Asbjorn Krag. »Sicer pa sem zadovoljen z vašim odgovorom.«
»Tako? Ali res? Zakaj pa?«
»Ker mi to pojasnilo v veliki meri omejuje preiskovalno področje.«
Baronica je stresla glavo.
»Tega ne razumem,« je zagodrnjala.
»Tudi ni potrebno, ekscelenca,« je rekel Asbjorn Krag in se priklonil. »Zdaj mi pa boste dovolili, da napravim majhen izprehod okoli hiše.«
Sel je na dvorišče.
Nadaljeval je pot po vrtu in obstal pred oknom baroničine knjižnice, kjer so bili shranjeni dragulji.
Krag je poklekni! in začel preiskovati tla. Pregledal je tla v obsegu več metrov. Našel je kmalu, kar je iskal, in je stopil nato hitro proti upravnemu poslopju.
Ko je prišel .v predsobo se ie dvignil neki moški s stola ob oknu. Asbjorn Krag je spoznal, da je ta mož Frank Štener, zaročenec gospodične Konstance.
Stener je štel takšnih osemindvajset let. Imel je odkritosrčen, možat obraz s prijaznimi svetlimi očmi.
»Detektiv Asbjorn Krag,« se je predstavil prišlec. »prihajam k vam zaradi tatvine.«
»Ah, vi mislite, da vam lahko postrežem s podatki?«
Prosil je detektiva, naj sede, in ni kazal nikake vznemirjenosti zaradi detektivovega prihoda.
*	Poskus umora v jetnišnici. V preiskovalnem zaporu okrožnega sodišča v Celju sedi zaradi vlomov in tatvin v gornjegraj-skem s rezu znani nasilnež Ivan Bezenšek, ki je nedavno skoval zločinski načrt, da pobegne iz jetnišnice. Ko sta jetniška paznika Čepin in Bole pregledovala celice, je Bezenšek v svoji celici odlomil nogo z mize in se pripravil. Ko sta paznika odprla vrata njegove celice, je Bezenšek navalil z mizno nogo nanju in zakričal: »Smrt mora biti nocoj!« Bil je kakor pobesnel. Paznika sta mu v borbi na življenje in smrt naposled iztrgala mizno nogo iz rok. Bezenšek pa kljub temu ni odnehal, tako da sta paznika potrebovala skoraj 20 minut, preden sta ga obvladala in spravila nazaj v celico.
*	60-!etnega dninarja sta ubila. Nedavno zvečer sta prišla 25-letni posestnikov sir Jože Lovrenčak in 28-letni posestnikov sin Janez Horvat, oba iz Koretnega pri Šmarju pri Jelšah, k posestniku Antonu Planinšku v Koretnem. V hišo je kmalu stopil tudi 60 letni Jurij Kampuš, ki je bil pri Planinško-vih na clnini. Horvat je pokazal Kampušu svojo obleko in mu očital tatvino te obleke. Kampuš je septembra ukradel Horvatu in njegovi materi suknjo, srajco in moške spodnje hlače. Ko je Horvat povedal Kampušu, da je ukradene reči našel pri Kampu-ševi priiežnici, je Kampuš umolknil. Nato sta ga Lovrenčak in Horvat zgrabila in spravila iz hiše. Pred hišo je Horvat vrgel Kampuša na tla in ga začel suvati s škornii, Lovrenčak pa je na Horvatov poziv pobral hrastov kol in petkrat udaril na tleh ležečega Kampuša. Lovrenčak in Horvat sta Kampuša nevarno poškodovala po glavi, mu zlomila desnico in lahko poškodovala levico in levo nogo. Kampuša so pozneje prenesli v Planinškov hlev, kjer je izdihnil. Okrožno sodišče je obsodilo Lovrenčaka na tri leta, Horvata pa na eno leto in deset mesecev robije.
*	Obsojeni komunisti. V petek se je vršila pred velikim senatom okrožnega sodišča v Celju razprava proti 271etnemu odvetniškemu pripravniku Marku Josipu iz Celja, 28-letnemu ključavničarskemu pomočniku Šlan-dru Vilku iz Latkove vasi pri Sv. Pavlu pri Preboldu, 301etnemu brivskemu pomočniku Ubojčiču Matku iz Zavodne pri Celju, 431et-nemu trafikantu Osetu Francu iz Zavodne.
»Govoril sem z gospodično Konstanco,« je začel Krag.
Lahen drget je naglo spreletel Stenerjev obraz.
»Ali je mogla milostljiva gospodična kaj povedati? Ali koga sumite?«
»Če bi bili rezultati, ki sem jih doslej dognal, znani predstojniku policije,« je pojasnjeval Krag, »bi bil eden izmed ljudi baroničine domačije zanesljivo že aretiran zaradi suma. da je ukradel diamantni zaponki.«
»To je strašno. Na koga pa pada sum7«
»Na vas.« je mirno odvrnil Krag. »Imam zbrano že dolgo vrsto sumljivih okolnosti proti vam.«
Upravitelj je stopil nazaj in zardel. Mišice so se mu napele pod rokavi Hotel je že planiti na detektiva, da bi ga vrgel ven, a ga je t.p zadržal z besedami:
»Najprej me poslušajte, potem me pa poizkušajte vreči iz sobe. Kakor rečeno,« je nadaljeval Krag, »sem govoril t gospodično Konstanco. Že prej. preden sem prišel semkaj. so natačno -vedeli, da je bila gospodična Konstanca v sredo zvečer med sedmo in osmo uro v knjižnici ekscelence Zelo verjetno se zdi, da je bila tatvina obeh diamantnih zaponk izvršena v tem času Vznemirjenost. ki jo je gospodična kazala, ko je zapustila vilo ob osmih, je bila sumljiva Pozneje se je izkazalo, da si je gospodična čisto izmislila zgodbo o izprehodu in obisku po osmi uri. Sedite mirno, gospod Stener, govorim čisto resnico, in to je potrebno.«
Stener je obsedel in Krag je nadaljeval: »Gospodična je tako ekscelenci kakor dru-
241etnemu krojaškemu pomočniku Borštner-ju Josipu iz Št. Lovrenca pri št. Pavlu in 461etnemu posestniku in strojnemu kurjaču v celjski cinkarni Goručanu Josipu. Državno tožilstvo jih je obtožilo, da so po Celju in okolici širili komunizem, in jih je zaradi tega obtožilo po zakonu o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Obsojeni so bili: Marko in Šlander na dve leti robije in dve leti izgube častnih pravic, Ubojčič in Oset na osem mesecev strogega zapora, Borštner in Goručan na šest mesecev strogega zapora, zadnji štirje tudi vsak na izgubo častnih pravic za dobo enega leta. Obtožencem se šteje v kazen preiskovalni zapor. Marko, Šlander in Goručan so takoj po razglasitvi sodbe prijavili priziv in revizijo, Ubojčič in Borštner se še nista odločila, Oset pa je izjavil, da sprejme kazen.
*	Mlad nepridiprav je hotel z ukradenim kolesom v svet. Oktobra je bilo posestniku Kapunu Francu od Sv. Jurija ob Ščavnici ukradeno kolo. To kolo je bilo pred nekaj dnevi najdeno v gozdu v Stanetincih. Orož-ništvu je slednjič uspelo izslediti tatu v osebi 131etnega pastirja Franca G. z Rožičkega vrha, o katerem se je pri preiskavi izkazalo, da ima na vesti tudi več drugih manjših tatvin. S kolesom se je nameraval dečko napotiti v svet in se odpeljati v Maribor. Orožništvo je malega nepridiprava vrnilo staršem pod strogo nadzorstvo.
*	Zaradi očitka vlačugarstva zažgal hišo. Mali senat mariborskega okrožnega sodišča je obsodil 261etnega posestnika Alojzija Horvata iz Janžekovega vrha na pet mesecev in sedem dni strogega zapora, ker je letos februarja zažgal posestnici Neži Januševi gospodarsko poslopje v vrednosti 4000 Din. Pri razpravi je Horvat priznal očitani mu zločin, zagovarjal pa se je, da je to storil iz maščevanja, ker so mu baje Janušove hčerke pisale neko pismo, v katerem mu očitajo, da se »vlači z neko deklo«.
ilailiaVeiiMtizaietoi?.
je zopet izšla. Ta naš ljudski koledar je med Slovenci najbolj priljubljen in domač. Celo naši izseljenci ga radi naročajo, ker jih spominja na domovino in mlada leta. Cena enemu izvodu je 5 Din. Dobi se v tiskarni J Blasnika nasl. v
' -'-•'-'■'oni r^pt st 10-1*> 'n v trgovinah
žabnici zatrjevala, da je bila čisto sama v knjižnici. Pri zaslišanju pa bo morala prej ali slej priznati, da je bil še nekdo pri njej, namreč vi. To mi je sama rekla. Vi ste bili med tem, ko je gospodična šla po neke papirje v svojo sobo deset minut čisto sami. V času teh desetih minut se je tatvina prav lahko izvršila. Pod oknom sem pred nekaj trenutki našel razločne odtiske čevljev. Pokažite mi nogo, dragi prijatelj! Da, dobro je. Natančno odtisk vašega čevlja. Vidite, kako neroden je položaj... Kaj pa pomeni to vpitje?«
Iz glavnega poslopja se je slišalo silno kričanje.
Upravitelj in Krag sta planila k oknu.
»Poglejte,« je rekel Stener, »baronica je menda čisto izgubila razum.«
Asbjorn Krag je videl, kako je stara dama planila na verando Njene kretnje so kazale veliko razburjenje in strah. Za njo je pritekla družabnica, ki je bila na videz še bolj prestrašena
»Krag, Krag!« je vpila baronica Biilejeva, »gospod kriminalni uradnik Krag!«
Detektiv je odprl okno.
»Tukaj sem,« se je oglasil čez dvorišče, kaj želite. ek?ce>enca? Kaj se je zgodilo?«
»Kaj?« je odvrnila in obupno sklenila roke. »Spet so me okradli. Skrinjico t okraski je spet nekdo odprl in mi vze diamantni vlasni obroček!«
S silnim krikom se je baronica onezavestila in padla družabnici v naročje.
'Dali' •
*	Obstreljen. 181etni sin Franc Križanec iz Jiršovcev v Slovenskih goricau je bil nedavno zvečer v Rogoznici pri Ptuju pri neki družini, kjer so obhajali god, na obisku. Ko se je pozno v noči vračal proti domu, je neki J. K. nanj streljal. Krogla ga je zadela v levico. Napadalec je ovaden.
*	Obsodba vlomilca. Mariborski senat je obsodil 42ietnega tapetnika Leopolda Belen-koviča, ki je letos pomladi izvršil v Studencih več vlomov in tatvin, na šest mesecev robije in na triletno izgubo častnih državljanskih pravic.
*	Zverstvo ciganske tolpe. Na cesti med Tuzlo in Bjelino so naleteli orožniki na ci- I gansko taborišče. Pri ciganih so našli 6-let-nega otročička, ki se mu je že na obrazu poznalo, da ni ciganske krvi. Orožniki so aretirali cigane in jih izročili sodišču, otroka so jim pa vzeli. Zdravniški pregled je pokazal, da ima otrok odrezan konec jezika in tri prste levice. Cigani so otroka pohabili, da bi lahko z njim prosjačili
*	Na lastnem nožu se je zabodel. Pri Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah je prišlo v neki gostilni do krvavega fantovskega pretepa. Med ruvanjem je nekemu 23'etnemu posestniškemu sinu spodletelo in naključje je hotelo, da je padel na lastni nož, ki mu je predrl trebušno votlino, da je nesrečnež kmalu izkrvavel. Ker je padel med ruvanjem z 21-letnim Francem Čušem, se je ta sam javil orožnikom.
*	Umor za pet tisočakov. V Mariboru je izginil 16-letni trgovski vajenec Branko Pu-šaver. Policija je dognala, da ga je umoril 23-letni trgovski pomočnik Bruno Govedič in mu vzel 5.400 Din, ki jih je dobil Puaa-ver od gospodarja, da jih nekomu izroči. Govedič je svojo žrtev pobil s kamenjem in zadavil. Zgodilo se je to pri Kamnici. Go-vediča so zaprli.
*	Obsojen slepar. Pred okrožnim sodiščem je bil obsojen na šest mesecev strogega zapora 43-letni posestnik Ferdinand Bogše iz Stare ceste, ker je s ponarejenimi podpisi in pečati občine in župnega urada izvabil od uprave tednika »Domoljuba« v Ljubljani zavarovalnino v znesku 1000 Din. Srečo je poskusil še v drugem primeru, pa se mu ni posrečilo.
*	Velik primanjkljaj v samoborski davkariji. Nedavno je davkarija v Samoboru •.o-bila novega šefa, ki je opazil v - — neke nerednosti ter naročil takoj splošen pregled poslovanja. Ugotovilo se je, aa manjkuje okrog 100.000 Din. Dva uradnika sta v preiskavi. Sumljiva sta postala zaradi razkošnega življenja.
*	Ciganska zgodba. Pred dnevi je prišel v cigansko naselbino Učakovce pri Vinici " Beli krajini neznan, okrog 34 let star Iračan moški, o katerem so vedeli cigani le, da ga kličejo Joso in da je mesarski pomočnik. J oso je prišel v cigansko vas pijan ter je nosil s seboj mnogo obleke. Ves omamljen se je znašel slednjič v bajti cigana Antona Hudoroviea, kjer je potegnil samokre3 in začel streljati, ker mu cigan ni hotel prodati dveh parov čevljev. Ciganom se je posrečilo Josa ukrotiti in ga spraviti iz vasi. kamor pa so kmalu prišli orožniki, ki so našli pri ciganu Hudoroviču obleko in jo zapleni i, a Josa ni bilo več na spregled.
*	Žalostna smrt nasilnega vlomilca. V nedeljo so v Totovou v čakovskem okraju prijeli orožniki vlomilca, ki je tudi v okolici Celja izvršil več vlomov in žepnih tatvin. Dne 21. oktobra, ko je bil v Celju Uršulin sejem, je bil v Celju kolovodja tatinske tolpe, ki je prišla s Hrvaškega v Celje in tu kradla kar na debelo. Takrat je policija vse tatove razen imenovanega aretirala, za njim pa je bila izdana tiralica. Vlomilec je 28-letni kmet Štefan Bednjač iz Totovca. Na podlagi tiralice so ga zasledovali orožniki iz Čakovca. Bednjak se je ves čas od Uršuli-nega sejma dalje skrival v domačem kraju. V nedeljo pa je šel v Vrbančevo gostilno v Totovcu. O tem so bili obveščeni tudi orožniki in prišli so v gostilno, da ga aretirajo. On pa se je izgovarjal, da nI Bed-
BBnBHHi HnoBHamrai
njač, ki ga zasleduje policija, ampak sin bogatega trgovca Mozesa iz iste vasi. Ko sta se hotela orožnika prepričati o tem in ga vedla iz gostilne na cesto, je Bednjač oba orožnika napadel, da je eden izmed orožnikov v silobranu zabodel Bednjača v prsa. Bednjač je na kraju samem izkrvavel in takoj umrl. Tatiči, ki so bili v Celju aretirani, so naslednji: pokojnikov brat Bednjač Ignac, Vid Kolarek, Klara Horvatova in Verona Kolarkova.
*	Uropan tisočak. Na mariborski kolodvorski pošti so izsledili en tisočak, ki je izginil ob priliki roparskega napada na poštnega služitelja v Št. Ilju Zunka. Ta tisočak je oddal na pošti neki mariborski denarni zavod, ki pa ga je prejel od nekega mariborskega trgovca. Policija raziskuje tudi to novo sled za morilci in upa, da jih bo kmalu izsledila.
*	Razočaran potepuh. Jože Fajdiga s Krasa se je klatil skoro že po vsem svetu. Zadnje čase se je bavi) po večini s tihotapstvom iz Avstrije v našo državo in nazaj. Nedavno je ves upehan prispel v neko hišo nad Mariborom. kjer je prosil ljudi za prenočišče. Dobri ljudje so ga res vzeli pod streho, a ponoči je vstal, se splazil k omari, se oblekel v gospodarjevo obleko in suknjo, nato pa izginil. Zatem je prispel v Ljubljano, kjer so ga izsledili in aretirali. Na policiji so mu najprej slekli ukradeno suknjo in si jo ogledali. Nato so pred njim prerezali nekaj šivov in potegnili iz pod'oge dva bankovca po 1000 lir. Fajdiga je strmel. Kmalu so mu pojasnili, da je shranil tam denar lastnik ukradene suknje, ki je tatvino prijavil. Razočaran v dno duše je moral Fajdiga s stražnikom v zapor.
*	Ustreljen. V spominu je še, kako je pred štirimi leti pristal na letališču v Ljubljani mlad letalec z italijanskim vojnim letalom. Bil je to Jožef Križaj iz Koprive na Krasu, ki je kot rezervist pri letalstvu uporabil priliko in pobegni! z letalom v našo državo. Letalo so vrnili Italiji. Pred poldrugim mesecem je Križaj pohitel na špansko bojišče in se kot letalec boril na vladni strani. Pa ga je doletela nesreča. Zadeto od sovražnih krogel je njegovo letalo zgorelo. Križaj se je lahko še spustil z letalom na tla, toda zaneslo ga je na sovražno črto. Ujeli so ga in ustrelili.
*	Kaznovana brezsrčnost. Pred malim senatom v Mariboru sta bila obsojena 45-letni Ivan Lešnik iz Mestnega vrha pri Ptuju na mesec dni strogega zapora, njegova žena, 48 letna posestnica Neža Lešnikova pa na 14 dni strogega zapora pogojno za dobo dveh let, ker sta brezsrčno postopala kot rednika s svojim dveletnim vnukom Ivanom Voglar-jem. Ubogi otrok je moral prenočevaci v hlevu in je zaradi tega zbolel. Ko je bila Neža Lešnikova z otrokom v ptujski bolnišnici, ga je pustila kar na hodniku in izginila. Otroka se je usmilila dobra posestnica, ki ga je spravila na svoj dom.
*	Obsodba zaradi obrekovanja. Nekako pred letom dni, ko se je po nekaterih naših krajih spet enkrat razlila poplava laži in obrekovanj proti dr. Albertu Kramerju, je tudi Emil Koprivnikar v Litiji v neki družbi izrekel eno takih bedastih izmiš jotin. Ko ga je dal dr. Kramer zaradi tega tožiti, da bi mu nudil priliko trditev dokaza'i, se je pred sodiščem zagovarjal, da ni mislil ministra dr. Kramerja, marveč litijskega mesarja Kramerja. Litijsko sresko sodišče je bilo 1 mnenja, da res ni dokazano, da bi bil obtoženec mislil na dr. Kramerja, pa ga je zato oprostilo. Na osnovi vloženega priziva je bila te dni pred ljubljanskim okrožnim sodiščem prizivna razprava. Koprivnikar je vztrajal pri svojem zagovoru da je imel v mislih litijskega mesarja. Sodišče je zaslišalo kot priče še enkrat Franca Lajovica, Glaviča Edvarda in Hinka Lebingerja h Litre. Po končanem dokaznem postopku je predsednik senata izrekel razsodbo, s katero se razveljavlja sodba litijskega sodišča in se Emil Koprivnikar obsoja na 600 Din globe
pogojno na eno leto in na plačilo sodnih stroškov.
*	Spopad treh razgrajačev z orožniki. V soboto proti večeru so neki fantje popivali v gostilni v Zgornjem Bitnju pn Kranju. Med njimi je bilo več znanih razgrajačev in pretepačev. Prav v soboto dopoldne so imeli ti nepridipravi na sodišču razpravo zaradi izgredov v gostilni na Pševem. kjer so bili razbili gostilničarju okna ter polomili stole in mize. Da se izkažejo, da jih sodišče ni spokorilo, so v soboto zvečer takoj začeli spet razgrajati v gostilni in so se znova znašali nad okni, mizami in stoli, pa tudi nad samim gostilničarjem. Med razgrajanjem so prihiteli v gostilno orožniki iz Kranja. Podivjane! pa so besno navalili nanje s stoli in začeli grabiti za orožniške puške. Da se sami obvarujejo in ukrotijo podivjance, so orožniki vzeli puške z nasajenimi bajoneti v roke, kar pa podivjancev ni zadržalo, marveč so začeli grabiti za bajonete, da bi jih strgali s pušk. Pri tem ruvanju so bdi trije najhujši razgrajači zabodeni v noge. Šele zdaj se je orožnikom posrečilo, da so divjake ukrotili in jih uklenili. Ranjene razgrajače so z vozom prepeljali v Kranj na policijsko stražnico. Vsi trije ranjenci so izmed razgrajačev najbolj znani in prav pred njimi so imeli vsi vaščani velik strah Že dolgo ti trije niso nikogar pustili v miru. Nedavno so na cesti napadli nekega kolesarja in ga pretepli. Sirovi razgrajači zaslužijo temeljito kazen.
*	Obsojena tatinska ciganska ioipa. Pred ma im senatom mariborskega okrožnega sodišča se je vršila razprava proti devetčlanski ciganski tolpi, ki je bila obtožena, da je z nekaterimi še neizsledenimi pajdaši vlomila v Štrihovcu v trgovino Ivana Šefa in odnesla blaga za 44.691 Din. Kakor smo že poročali, se je orožnikom posrečilo del blaga v vrednosti 12.083 Din izslediti, med tem ko' za ostalim blagom ni ne duha ne sluha. Orožniki so aretirali dva moška in sedem žensk, ki so se morali zagovarjati zaradi vloma, odnosno soudeležbe pri vlomu. Pri razpravi je le eden obtoženec priznal, da je pri vlomu vršil službo opazovalca, med tem ko so vsi ostali obtoženci odločno zanikali krivdo. Vsi obtoženci so bili obsojeni v smislu obtožbe, in sicer 271etni Franc Horvat na štiri leta robije, 491etni Aleksander Ba-ranja na šest mesecev strogega zapora, Marija Baranja, Marija Horvat, Cecilija Bara-nja, Ana Horvat, Julijana Cener in Marija Horvat pa na dva meseca strogega zapora. Vsi obtoženci so doma iz Vanče vasi.
*	Kočo so mu opleniii. Gorsko kočo na Golem brdu nad Medvodami, last trgovca Franceta Zaletela iz št. Vida, so obiskali podjetni tatovi. V koči so si očitno pripravili celo gostijo. Preden so odšli, so vzeli seboj vse jedilno orodje, posodo z vinom, več loncev, zalogo čaja. kave, sladkorja masti in več odej in perilo.
*	Ukradeno kravo prodal v Avstrijo. Posestnika Franca Plaza v Loicovici so obiskali tatovi in odvedli kravo iz hleva. Plaz je zdaj izvedel, da so ga okradli neki ljudje iz soseščine, ki so prodaj kravo čez mejo v Avstrijo. Tatove so že izsledili, pa tudi ukradeno žival bo dobil lastnik nazaj.
*	Velika tatvina v Čretu pri Celju. V soboto zjutraj je bila izvršena v Čretu velika tatvina. V Gretu stanuje v hiši, katere lastnik je g. Ivan Koželj, Pepca Zupančeva delavka v Westnovi tovarni. V soboto zgodaj zjutraj je šla Zupančeva kakor vsako jutro na delo v tovarno. Imela je pa navado, da je puščala odprta vežna vrata. Nekaj časa pozneje je pa opazil hišni gospodar, da so vrata v stanovanje Zupančeve odprta. G. Koželju se je zdelo to zelo sumljivo in ja takoj javil najemnici Zupančevi, da je bile v njeni odsotnosti vlomljeno v njeno sobo. Zupančeva je prišla domov in ugotovila, da ji je neznanec odnesel iz kovčega 17.500 Din gotovine in usnjene rokavice. Vse drugo je bilo v stanovanju nedotaknjeno. Zupančeva je tatvino javila orožnikom in je upati, da bo tat kmalu v rokah pravice.
s Šentiljskim morilcem so že na sledu.
Zverinski roparski umor, ki je bil izvršen nad pismonošo Ludvikom Žunkom, še vedno razburja vso okolico. Orožniki so uvedli temeljito preiskavo in vse kaže, da so morilcem že na sledu. Iz* Št. Ilia je usodnega dne neznano kam izginil 32-letni brezposelni rudar, ki je delal nekaj časa kot progovni delavec, v Št. Ilju in hlapčeval pri raznih posestnikih. Videli so ga v družbi z nekim neznancem, ko sta se usodnega dne potikala blizu kolodvora. Orožniki so izdali za osumljencem tiralico vsem orožniškim postajam in policijam.
*	Z novim krvavim zločinom se je rešil vislic. V jetnišaico v Podgorici so iz Beran privedli Arnavta Gola Sulejmana, ki je bil te dni zaradi udeležbe pri nekem roparskem umoru obsojen na dosmrtno robijo. Med razpravo se je izkazalo, da se je Col z no /im krvavim zločinom rešil vislic. Pred šestimi leti je bil namreč s svojimi pajdaši v Albaniji obsojen na smrt zaradi razbojnistva. Njegove pajdaše so Obesili, on pa je utekel preko meje v našo državo. Če bi ga bili prej zalotili, bi ga bili izročili albanskim obla-stvom in bi bil obešen. Ker pa so ga zalotili kot udeleženca novega razbojništva, 30 ga obsodili na dosmrtno ječo in tako bo svoja leta in dneve preživel v podgoriški kaznilnici.
*	Vole za saharin. Orožniki na Remšniku so doznali, da je neki tamošnji posestnik vtihotapil v Avstrijo iva vola in prejel kot plačilo saliarin. Napravili so pri posestniku hišno preiskavo in nas'i pri njem okoli 4 kg saharina, ki so ga zaplenili, posestnika pa so ovadili oblastvom.
*	Drzen roparski napad. Tvorniška delavka Znidarjeva Terezija iz Zgoš pri Begunjah se je vračala pred dnevi zvečer od dela iz Lesc proti domu. V žepu površnika je imela v kuverti shranjen svoj zaslužek. Nenadno je skočil iz teme na samotnem kraju neki moški Tereziji za hrbet, ji dal roke preko ram ter segel v oba žepa, iz katerih ji je odnesel kuverto s težko zasluženim denarjem. Vse to se je zgodilo z veliko naglico, tako da Terezija ni videla, kakšen je bil moški, ki je izginil v temo. Orožniki iz Begunj zadevo preiskujejo.
*	Slepar, ki je pobegnil iz ljubljanskih zaporov. Pred nekaj dnevi je policija v Dubrovniku aretirala znanega sleparja Rudolfa Vodopivca, ki je v Lapadu prevaril več ljudi in je med drugim najel tudi vilo za angleškega admirala Hendersona. Vodopivec je takoj poiskal mojstre, ki so začeli delo. To je storil zato, ker je mislil, da bo na račun teh del prišel do kakega denarja. Ko pa ni mogel plačati najemnine, denarja pa ni mogel dobiti od nikoder, ga je lastnik vile prijavil policiji. Policija je ugotovila, da jim je padel v roke ptiček, ki. je pobegnil iz ljubljanskih zaporov.
POPOTNIKOVA TORBA
Pismonoša žrtev
roparskega umora
Št. 11 j v Slov. goricah, novembra
Pred kratkim zvečer se je kakor vsak dan napotil 64-letni pismonoša Ludvik Zun-
ko iz šentiljske pošte na postajo v Št. Ilju v Slovenskih goricah, kjer naj bi oddal poštno vrečo na potniški vlak. Zunko je bil nekoliko pohabljen ter se radi bolezni ni mogel več ravno držati. Ko je Žunko s svojo poštno vrečo na hrbtu korakal iz šentiljske pošte proti postaji, ga je neznanec nekako sredi poti na državni cesti k postali napadel in iz zasede z nekim trdim predmetom udaril po glavi s tako močjo, da se je Zunko zgrudil na tla in v mlaki krvi obležal nezavesten. Zločinec mu je nato odvzel 14.000 dinarjev poštnega denarja, ki bi ga moral Zunko odnesti k vlaku.
Ko so Zunka nekaj časa za tem našli na cesti, so takoj poklicali zdravnika, da je hu-
do ranjenemu Zunku nudil takojšnjo pomoč. Toda vsa zdravnikova prizadevanja so bila zaman in je Zunko doma umrl za hudimi poškodbami. Orožniki so mrzlično na dem, da bi razjasnili roparski umor. Domneva se, da je grozen zločin izvršil neki moški, ki je Žunka zasledoval morda že več dni. O roparskem umoru so bila obveščena tudi avstrijska oblastva.
Razen 14.000 dinarjev v poštni vreči so po sporočilu njegove žene izginili tudi poročni prstan, rožni venec in nekaj denarja v denarnici. Pokojni Žunko je bil v svoji službi zelo marljiv in se je že veselil i 0-kojitve, ki naj bi sledila prihodnje leto.
Dolenjska vina
bodo razstavljena
Sv. Križ pri Kostanjevici, novembra
V dneh 9. in 10. decembra priredi podružnica Vinarskega društva pri Sv. Križu pri Kostanjevici v Stritarjevi dvorani razstavo vin, združeno vinskim sejmom. Velike priprave zagotavljajo popoln uspeh, saj bo razstavljeno veliko število vzorcev iz dolenjskih goric. Razstavljene bodo vse vrste vin, a najčastnejše bo zastopan cviček, saj so spodnje dolenjske gorice z Gadovo pečjo, Bočjem in Ba-novcem njegova domovina, Sv. Križ pa središče vinske trgovine.
Letošnji pridelek je kakovostno enak lanskemu kljub neugodnemu vremenu, ki je vladalo pomladi in poleti, a količina pridelka zelo zaostaja za lansko. Ljubitelji cvička, obiščite razstavo! Zlasti opozarjamo na razstavo vinogradnike, gostilničarje in vinske trgovce. Vina je malo, vendar bodo cene primerne.
- MURSKI glasnif
Železniška nesreča v Murski Soboti pred sodniki. Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča je bila razprava proti 35 letnemu železniškemu kretničarju Horvatu iz Murske Sobote, ki ga je državni tožilec obtožil, da je 28. decembra lani zakrivil železniško nesrečo s tem, da ni na prehodu črez železniško progo zaprl zapornic. Zato je lahko peljal preko prehoda poštni avtobus, v katerega je trčila lokomotiva. . Ob tej priliki se je smrtno ponesrečil šofer avtobusa Jožef Lukaček. Horvat je bil obsojen na 3 mesece strogega zapora pogojno za dobo enega leta.
Siromašen kmet našel 200.000 Din. Na državni cesti med Lendavo in Čakovcem je našel siromašni kmet Peter Varga 200.000 Din, ki jih je bil pozabil ob cesti neki veletrgo-vec, ko je njegov šofer popravljal avto. Varga mu je denar takoj vrnil, za kar je dobil 25.000 Din najdenine.
NAŠI NA TUJEM
Iz Habsterdicka (Francija) nam pišejo: V nedeljo 15. t. m. je družina Pisančeva iz Št. Jurija pri Celju praznovala srebrno poroko. Na veselem domačem prazniku smo se zbrali prijatelji in znanci družine in šli skupaj k sv. maši, ki jo je daroval izseljenski duhovnik g. Grims. Pri maši so peli naši rojaki pevci. Po službi božji smo šli pred Pisančevo stanovanje in zapeli voščilno pesem »Na današnji dan srebrne poroke«, ki jo je zložil g. Zeleznikar, a melodijo je skomponiral dirigent g. Rohr. Nato so pristopile tri belo oblečene deklice in izrekle dražini prisrčne čestitke. Izmed pevcev ^e srebrno poročencema čestital k 251etnici poroke g. Kališnik. Tako prijetne slovenske domače zabave v Habsterdicku še nismo imeli.
Iz Gladbecka (Nemčija) nam pišejo: Jugoslovensko narodno društvo »Domovinski zvon« je proslavilo 15. t. m. obletnico. Dvorana je bila nabito polna. Prireditve se je udeležilo tudi precej Nemcev. Predsednik g. Jazbec je v uvodu želel vsem navzočim do-
brodošlico. Prireditev je lepo uspela. Igrala je izvrstna godba in smo vsi pozabili za nekaj ur hude čase. Vsem obiskovalcem najlepša hvala.
■	r
ŽENSKI VESTNIM
Za kuhinjo
Telečji zrezki v omaki. Telečje meso (stegno) zreži na zrezke, jih potolči, osoli in povaljaj v moki. V kozi razbeli olje in položi noter zrezke. Ko so zrezki na obeh plateh zapečeni, jih poberi na topel krožnik in pokrite postavi na toplo. Na olje pa deni žlico drobno sesekljane čebule in žličico drobno sesekljanega zelenega peteršiija. Ko -oboje porumeni, dodaj pet žlic paradižnikove mezge, enega drobno zrezanega jur-čka in tri žlice belega vina. Dodaj še strok stlačenega česna, po okusu še osoli in malo popopraj. Ta omaka naj dobro pievre. Zrezke zloži v skledo in jih s sokom polij. Za vsako osebo opeci še po eno jajce. Pet žlic olja razbeli, ubij na olje jajca in ko so zapečena, daj na vsak zrezek pečeno jajce. Zraven daš zmešan krompir in solato.
Smetanove palačinke. Sneci navadne palačinke in jih nadevaj. Nadev: Mešaj, da naraste, šest dek sirovega masla pet dek sladkorja v prahu in dva rumenjaka Nato primešaj dve deki drobtin. osminko litra sladke smetane in sneg treh beliakov Palačinke nadevaj, zvij in zloži v pomazano kozo V šestnaistinki litra sladke smetane žvrkljaj eno jajce in en rumenjak in žlico sladkorja. Polij po palačinki h in jih peci v pečici približno 20 minut. Pečene posuj po vrhu še s sladkorjem in daj hitro na mizo.
ZANIMIVOSTI
X Smrtne obsodbe v moskovskem vohunskem procesu. V procesu proti vohunom v Novem Sibir3ku je bilo devet obtožencev obsojenih na smrt, med njimi tudi nemški rudarski inženjer Picklino. Nemški poslanik v Moskvi je takoj posredoval in zahteval pomilostitev.
X 125 let Kruppovib tvornic. Kruppove tvornice v Essenu (Nemčiia) so 20. t. m. praznovale 125-letnico obstoja Vršile so se velike svečanosti pri katerih so piedvfe.u povzdigovali podjetnost Kruppove rodbine. Zdaj je v tvornicah zaposlenih nad 100.000 delavcev in nameščencev. Tvornice izdelujejo v zadnjem ča3u zgolj orožje, strelivo in železniški materijah
X Požig cerkve na Dunaju. V nedeljo so neznanci vdrli v neko cerkev na Dunaju. Zločinci so zvlekli vse reči na kup v sredino cerkve in to nato zažgali. Ljudje, ki so hodili mimo cerkve, so pravočasno opazili požar in tako je bilo še dovolj časa za uduši-tev ognja.
X Preprečen judovski pohod v Palestino.
Iz Varšave poročajo, da je tamkajšnji židovski odvetnik Viljem Rippel organiziral večji oddelek mladih Judov, jih vojaško opremil in se z njimi napotil proti Palestini. Ta judovski oddelek pa so zunaj Varšave ustavili orožniki ter ga razgnali. Judje so hoteli korakati do Konštance v Rumuniji, se tamkaj vkrcati na ladjo ter se potem prepeljati v Palestino. Med potjo so upali dobiti dotok novih udeležencev, tako da bi nazadnje prišlo v Palestino na tisoče vojaško opremljenih Judov. S tem pohodom so hoteli demonstrirati zoper najnovejši ukrep, ki prepoveduje nadaljnje naseljevanje Judov v Palestini.
Listnica uredništva
Marenberg. Zaščita velja le za kmečke dolgove storjene pred 20 aprilom 1. 1932. kar smo že večkrat omenili. Za dolgove iz 1. 1934. ne velja
Selm-Beifang. Zal, tistega poročila od vas nismo prejeli. Se je moralo kje izgubiti
CBCO PUIT
A virusa bcuua
CCM
»Vem,« je župnik prikimal,« toda Bog bo že dal, da bo prav. Kdor trpi je že rešen.«
»O, to trpljenje se vse predolgo vleče! gospodar nas daje drugemu gospodarju v roke, kakor da smo koruzno štokovje in vsakemu ostane nekaj zrnja v p"sti, tako da smo nazadnje popolno goli štorži. Heningov-ci nam sicer ne pijejo krvi, ali verujte mi, ljudje po vaseh so zlo voljni.«
Že sta se približala Brdovcu, od katerega se je že videl motni obris cerkvenega zvonika na ponočnem nebu, ko zdajci izza obcestnega grma skoči človek, vzdigne roko in krikne:
»Stojte, ljudje!.<
Ilija je z levico pritegnil vajtv., z desnico z apas, kjer mu je tičal samokres. Voz se je ustavil in župnik je brzo skočil po koncu.
»Kdo si?« je jezno zakričal Ilija, »in kaj mi plašiš konje ?
»Daj roko izza pasa,« je mirno odgovoril možakar. »Tega ni treba. Nisem ne Turek, ne hajduk, temveč poštena duša. Bog vam pomagaj, ljudje božji, in sveti Nikolaj, pa ne zamerite, da sem vam tako sredi noči skočil na cesto. Odgovorite mi za božjo voljo, kar vas bom vprašal.«
»Govori,« je odvrnil župnik še vedno mirno stoječ na vozu. Mož je prišel bliže in ker je stal mesec že nad goro je njegova luč padala nanj, je bilo mogoče videti, kakšen je. Bil je visok in suh. Dasi mu je mesečina sijala v obraz, je bilo vendar težko reči, kakšne kože je. Človek bi skoro rekel, da je lice podolgovato, koščeno lice z orlovskim nosom, pod kojim so dolgi, črni brki padali na prsa, da s tudi razgaljena prsa prav take barve kakor temna orehova skorja. Na glavi je imel črno kučmo z rdečim jezikom, ob ramenih mu je visel kožuh in mesečina je čudno trepetala v njegovih črnih očeh, na srebrnih zaponah telovnika, na nožih in samokresih za pasom in na tanki cevi puške, ki jo je mož nosil obešeno preko ramena.
»Da vam resnico povem, ljudje božji,« je začel neznani vojak in se z desnico uprl na voz, »jaz sem Marko Nožina, uskošiki vojak iz Sošic in pošilja me moj gospod kapetan Jože Turn iz Kranjske, da zanesem pismo gospodu banu. Ne vem, kaj je v njem, toda zdi se mi, da v Krajini nekaj vre, dasi je naš presvetli cesar s Turkom sklenil mir. Saj veste, koliko je treba Turku zaupati, da mora zaradi njega biti vedno puška pripravljena. Toda bodi karkoli, meni je naročeno nesti pismo in gospod kapetan mi je pri odhodu rekel: »Na pismo, Marko, nesi ga banu. Vem, da ti ga živ vrag ne bo vzel, kaj šele Turek. Pravim pa ti, da se ne šališ; če bo šlo pismo v izgubo, bo šla tudi tvoja glava.« In tako sem vzel pot pod noge. Ali, ljudje božji, celo lovski pes se utrudi in človek bi se naj ne? Ko sem prišel pred tole vas, sem bil že zelo utrujen, pa mi je prišlo na misel, da bi se mogoče našla dobra duša, ki bi mi dala prenočišče in me vbogajme napojila in nasitila. Moram vam namreč povedati da imam po tukajšnjih vaseh mnogo starih znancev, s katerim sem pod banovo zastavo tolkel Turke, pa je, kakor hitro posedejo kokoši po drevju, vse mrtvo, kakor da je bosenski paša tri dni in tri noči tod moril in iztrebil ves človeški rod. Trkaš tu, trkaš tam, toda nikjer ni človeškega odgovora, samo psi bevskajo v tebe, kakor da te je rodil Antikrist. In tako sem siromak legel ža grm, dokler mi Bog ne pošlje kaj dobrega. Zaoul sem voz in dobil vas, pa vas sedaj prosim za božjo voljo, ne pustite me, krščenega človeka, na-nočni rosi. Pri moji veri, da nisem nikaka ženska, življenje mi je dovolj napralo in prepekio, in nič ne maram zato, kadar je pravi čas ali zapoved — toda čemu bi se človek po nepotrebnem trapi! ? To vam pravim, vi pa pokažite, da imate srce!«
Ko je uskok tako govoril in za božjo voljo prosil prenočišča, se je župnik pomiril in sedel, Ilija pa se je sklonil in tujca vprašal: »Če si res Marko Nožina iz Sošic, pa mi povej, kje si se bojeval.«
»Mnogo me vprašuješ,« je odvrnil uskok, saj drugega posla niti nimam. Toda povem ti, da sem — sedmo leto teče sedaj od tega — tolkel antikrista Ferhada pri Jeleni pod poveljstvom Ivana Alapiča in Ivana Senko-viča. To je spomina vredno; eno streljanje po obmejnih stražnicah, kdo vpraša zanj.«
»In kdo je bil tvoj vojvoda?« je zopet vprašal Ilija.
»Ognjan Strahinič.«
»Dobro, ali si poznal kakega vojaka, ki je tukaj naseljen, doma pa je iz Like?«
»Seveda sem ga. Najbrže misliš Matijo Gušetiča. Velikan sicer ni, toda njegova sablja ne pozna usmiljenja.«
»Dobro, naš si«, je rekel Ilija, »vidim, da govoriš resnico. Mate mi je marsikaj pripovedoval o tebi, da si junak in poštena duša; sedi na voz k meni. Moj gost boš, saj sem tudi jiz preživel marsikak krvav dan pod banovo zastavo. Sedi, Marko!« potem se je obrnil k župniku: »Ne zamerite, milostni gospod, meni je po imenu znan kot dober junak.«
»Le pelji ga seboj, sinko,« je rekel starec, »Bog ti bo povrnil. Bog sam hoče, da lačne nahraniš, žejne napojiš in popotne prenočiš. Vzemi ga seboj!«
Uskok je skočil na voz, Ilija pa je pognai proti vasi, kjer je bojoče rekel župniku:
»Gspod župnik, jaz vem, da pri vas doma vsi spijo, in da ni ognja pri hiši, ker mislijo, da se boste šele čez dva dni vrnillL Vem, da ste lačni in žejni tudi vi. In ko se mi je namerila taka lepa prilika, da lahko pogostim vbogaime dobrega junaka, ne bodite hudi, če ponudim svoje uboštvo tudi vam. Tega bi sicer ne smel storiti, toda vi ste že par-krat počastili mojo revno streho.«
»Bom, dragi Ilija,« je prikimal župnik, »naš odrešenik ni lomil kruha samo z bogatinom, ampak tudi pod streho siromaka. Bom, saj je tvoj kruh pošten kruh.«
Pri teh besedah je Ilija krenil na svoje dvorišče, tedaj pa se je med podboji že prikazala Kata. Kmetica se ni malo začudila, ko je tako pozno zagledala tako nepričakovane in tako čudne goste, toda takoj se je prijela svojega opravila, ko ji je Ilija povedal, kak človek je Marko in kako ga je žejnega in gladnega pobral na cesti. Ilija ni živel v zadrugi, ampak sam s svojo ženo in otroci, ker nista bila iz tega kraja. Zato je bilo tudi njuno gospodarstvo boljše in hiša bolj čista. Gosti so posedli v prostrani sobi za hrastovo mizo, ki je stala v kotu, dočim je ves nasprotni kot zavzemala velika lončena peč. Dailje od peči sta stali dve postelji, dve pisani skrinji in statve, nad mizo pa je visela slika Sv. Elije, puška, dve turški pištoli in usnjena torba.
»Odloži orožje, prijatelj,« je dejal Ilija, »dovolj si se ga nanosih«
»Pač res,« se je nasmejal Marko, pokazal ve'ike, bele zobe in vrgel plašč, torbo in pas na skrinjo ter prislonil puško k oknu. Nato se je pretegnil in sedel k župniku, ki je bil že mirno sedel v kot. Ko so gostje tako sedeli za mizo, sta se dvigali iz postelje dve zlati glavici in od strani gledali kakor dve miški. Ko se je pa uskok pretegnil, sta šinili boječe pod odejo, ni pa se prestrašila tretja glavica, ki se je pokazala za veliko pečjo. Bil je črnolas deček kakih šest let star, z veCikimi črnimi očmi in v platneni srajci. Sklenil je roki na hrbtu, se postavil pred brkatega Marka in ga začel popolnoma mirno ogledovati.
»No, čigav pa si ti, sinko?« je vojak vprašal malega.
»Bog te živi, sinko! Ali si priden? Ali že znaš moliti?«
»Znam,« je odvrnil deček, »kdo pa si ti?«
»Jaz, sinko moj, sem vojak.«
»In čemu imaš puško?«
»Da streljam Turke.«
»Glej puško,« je rekel mali in pokazal 3 prstom na zid, »tudi moj ata je streljal Turke.«
»Pojdi no sem, sinko,« je rekel vojak, prijel dečka z obema rokama, ga posadil na svoje koleno, mali pa mu je molče zdaj ogledoval dolge brke, zdaj zopet otipaval bleščeče okove. Medtem je Kata prinesla večerjo, I Ilija pa vrč vina.
»V posteljo idi,« je pokarala Kata sina, »kaj nadleguješ gosta! Za tebe ni večerja, za te je postelja.«
»Pustite ga, botra Kata,« jo je prekinil Marko in dečka pogladil, »naj sedi mali ju-naček. Boga mi, lep je, prav po svoji materi se je vrgel.«
»Prav treba mu je tukaj sitnariti oko i vas, ki ste se na potu tako utrudili,« je odgovorila Kata in zardela nad Markovim po-klonom.
»Pustite ga! Tudi jaz imam doma dečka. Oči ima kakor robide, zdrav in močan je kakor dren. In če se takole klatim pod orožjem po belem svetu in namerim na takega sokoliča, se mi srce smeje in poljubim ga namesto svojega sina.«
V očesu se mu pok?že skrita solca in junak poljubi dečka na čelo in nato doda:
»Ej, ni me mati rodila zato, da bi g edal, kako mi cvete moj zarod, ampak zato, da po svetu kcaim turške glave.«
(Dalje)
Za smeh in kratek čas
TAKO TUDI LAHKO REČEŠ
A: »Tam vidim prihajati svojega krmišč?., ki se ne bi rad srečal z njim.«
B: »Zakaj ne?«
A: »2e nad eno leto mi dolguje oobrfni-co za mojo zadnjo obleko.«
KORISTNA ŽIVAij
Teta: »Mihec, povej mi, katera žival je najbolj koristna.«
Mihec: »Kokoš!«
Teta: »Zakaj pa kokoš?«
Mihec: »Ker jo lahko jemo že pred rojstvom in tudi potem, ko je že umrla.«
MAJHEN NESPORAZUM
A: »Moj sin je po operaciji slepiča shujšal kar za deset kil.«
B: »Sto hudirjev, doslej res nisem vedel, da je slepič tako težak.«
USODNA ZMOTA
Dolžnik: »Tako se mi zdite podobni nekemu mojemu prijatelju!«
Upnik: »Res? Pa se mogoče niste zmotili in ste njemu vrnili onih sto dinarjev namesto mehi?«
UČITELJICA
A: »Kaj ste res zaroko z učiteljico Matildo razdrli?«
B: »Sem bil prisiljen. Nekega dne nisem mogel priti na dogovorjeno mesto natančno ob uri. Naslednjega dne' je zahtevala od mene, da ji prinesem pismeno opravičilo od moje matere.«
V ŠOLI
Učitelj: Otroci, kdo mi ve povedati, kako dobivamo bisere, ki jih nosijo žene okrog vratu?
Učenec: potrebno je prav lepo jokati in to celo noč, kakor je -to napravila moja mamica.
PRIPRAVA
Zaljubljenec (očetu svoje izvoljenke): »Dovolite mi, da izpregovorim z vami nekaj besed med tremi očmi.«
Oče: »Zakaj pa samo med tremi?«
HUBERTUS
nepramočijiv, temnosiv in v različnih barvah po Din 250.— ter vsa druga oblačila po neverjetno nizkih cenah pri PRESKER-JU, Ljubljana Sv. Petra c. 14.
RADIO LJUBLJANA
Nedelja, 29. novembra: 8: Vesel nedeljski pozdrav (plošče). 8.30: Telovadba (15 mi-Kiuit za ženske, 15 minut za moške; vodil bo profesor Marjan DobovšeK). Točila, spored. 9.15: Prenos cerkvene glasoe iz trnovske cerkve. 9.45: Verski govor (Kazimir Zakrajšek). 10: Koncert Radijskega orkestra. 11.15: Iz živalskega sveta (plošče). 11.30: Mladinska ura: Trije godci (zvočni prizor). 12: Koncert nuskega seksteta. 13: Cas, spored, obvestila. 13.15: Kar imamo, to vam damo (plošče po željah). 16: Fantovska ura: Posledice boljševiške vzgoje (Rudolf Šmersu). 17: Nasveti za kmetovalce (Ludvik Puš). 17.20: Koncert godbe »Zarje«. 18.20: Harmonika (plošče). 18.30: štrukelj: Zabavna igrica (izvajali bodo člani narodnega gledališča v Ljubljani). 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila, 19.30: Nacionalna ura: Kaj največ čita naša mladina (dr. Marija Ilič-Agapova iz Beograda). 19.15: Plošče. 20: Slovenska ura: Prešer.iov večer. 21.45: Čas, vreme, poročila, spored. 22: Večer za naše izseljence.
Ponedeljek, 30. novembra: 12: Vrsta veselih pesmic (plošče). 12.45: Vreme, poročila. 13: Cas, spored, obvesti.a. 13.15: Operne predigre (plošče). 14: Vreme, borza 18: Zdravniška ura: O zraku (dr. Anton Bve-celj). 18.20: Gahrie' Pierne: Ramu tcho (plošče). 18.30: Slovenska narodna pesem (predaval bo Fran Marolt). 19: Cas vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30 Nacionalna ura 19.50: Zanimivosti. 20 Vombergar Jože: Ustoličenje na Cosposvetskern po u (zvočna slika). 20.40; Ko oške narodne pesmi (plošče). 21: Ura simfonične gasbe (radijski orkester). 22: Cas, vreme, por čila, spored. 22.15: Romance serenade in uspavanke (radijski orkester).
Torek, 1. decembra: 9 Šo.sk.. ura: Naš narodni praznik (govor, petje, deklamaclje; I. dekliška meščanska šola. 10: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. 12: Reproduciran koncert juigoslbvenske gbsbe. 12.45: Vreme, poročila. 13: Čas, spored, obvestila. 1315: Narodne pesmi s spremijevanje: n radijskega orkestra (sodelovali bodo: Zupanova, R upnikova, Tone Petrovčič i Banovec). 14: Vreme, borza. 18: Iz jugoslovenskih oper (radijski orkester). 18.40: Naši zedinjenjet (dr. i Karel Capuder). 19: čas, vreme, poročila | spored, obvesti.a. 19.30: Nacionalna ura. 19.50: Zabavni zvočni tednik. 20: Rezervirano za prenos. 22: Čas, vreme, poročila, spored. 22.15: Jugoslo venski plesi in koračnice C radijski orkester).
Sreda. 2 decembra 12. Smfonični orkestri iz raznih dežel (plošče). 12.45: Vreme, poročila. 13: čas, spored, obvesti .. 13.15:, Vse mogoče kar kdo hoče (po željah). 14: Vreme, borza. 18: Mladinska ura: Jakec in Mefilca pri kralju Matjažu" (zvočna pravljica, napisal Žvan, izvajali bod člani radijske dramske družine). 18.40: Delavska ur;<: Po men rudarstva za naše narodno gospodarstvo (inž. Gostiša Viktor). 19: čas vreme, poročila, spored, obvestila. 19,30: Nacionalna ura. 19.50: Uvod v prenos. 20 Prenos iz opernega gledališča v Ljubljani (v I. odmoru glasbeno predavanje Vilko Ukmar; v n. odmoru čas, vreme, poročila, spored).
Četrtek, 3. decembra: 12: Vsakemu svoje (plošče). 12.45: Vreme, poročila. 13: Čas, spored, obvestila. 13.15- Slavni pevci (plošče). 14: Vreme, borza. 18- Pester spored (radijski orkester). 18.40: Slovenščina za S ovence (dr. Rudolf Koiarič). 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila 19.30' Nacionalna ura. 19.50- Humoreska. 20: II skla-dateljski večer: Herbert Svetel (sodelovali bodo: Štefka Korenčanova-sopran Heri Sve-tel-klavir, Mirko Premelč-bariton Svetozar Banovec-tenor, in moški zbo- »Sloge"«). 21: Ruske baletne suite (radijski orkester). 22: Čas, vreme, poročila, spored. 22.15: Zvoki v oddih (radijski orkester).
Petek, 4. decembra: 11: Šolska ur? O življenju in smeti Ljvbija Bartola, juračka-rešitelja iz Draige (L ude vit Mrzel). 12: Po
domačih stezicah (plošče). 12.45: Vreme, poročila. 13: Čas, spored, obvestila. 13.15: Na ruskih poljauah (radijska orkester). 14: Vreme, borza. 18: Pomoč otroku pri jezikovnem pouku (Dora Peganova). 18.20: Podoknice plošče). 18.40: Francoščina (dr. Stanko Le-ben). 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura. 19.50: Zanimivosti. 20: Vesele pesmice in lahka glasba ; sodelovali bodo Mirko Jelačin, radijski orkester in profesor Marjan Lipovšek-klavir). 22: Čas, vreme, poročila, spored. 22.30 Angleške plošče.
' «to.a, 5. decembra: 12: Plošča za plo-
■	:o, pisana zmes. 12.45: Vreme, poročila. 13: Čas, spored, obvestila. 13.15: Plošča za ploščo, pisana zmes. 18: Za delopust (radijski orkester). 18.40: Današnji denarni problem (dr. Jože Mihelak). 19- Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura. .19.50: Pregled sporeda. 20: Zunanja politika (dr. Alojzij Kuhar). 20.20: Miklavžev večer za otroke. 22: Čas, vreme, poročila, spored. 22.15: Miklavžev spored za odrasle.
VSE MORA ZNATI
Melhijor Skopuhoviič je dal v liste tale
■	glas: »Iščem služkinjo za vsa dela v kuh'njd n trgovini. Imeti mora ljubezen do otrok, znat mora tudi prati, likati in šivati. Tista ki bi z.na'a tudi peti in igrati klavir ima prednost. Pogoi je lepa zunanjost. Zeli se tudi znanje vrtnarskih del.«
Kmalu pride k skopuhoviču mlado dekle in ga vpraša: »Kakšna je pa zemlja na vrtu?«
»Zakai bi to radi vedeli odvrne Skopuhovič.
»Zato ker bi mogoče tudi delala opeko, če imate kaj ilovke na vrtu...« se odreže mladenka.
DOBRO ŠE SLIŠI
Mihec je stopil na stol, da bi obesil na zid sliko k- jo ie dobil za god. Pa je nesreča hoitela. da je udaril s klad vom po ogledalu, ki se je razbilo na drobne kose.
Tz sosedne sobe je zaklicala napol giuha babica: »M hec. zdi se mi, da sem slišala nekak ronot!«
Mihec: »Nič ni bilo hudega, samo šivanka mi ;e padla na tla.«
Bab'ca: »Sivanka?« Glej, glej, potem pa Ie še dobro slišim!«
MALI OGLASI
ZA ZIMO PO ZNIŽANI CENI! sukno, barhet, obleke, pletenine. V trgovini ANTON SAVNIK, ŠKOFJA LOKA
JESENOV LES
hlode, kupimo večjo količino. Ponudbe na Kolb Pudalič, Ljubljana, Kongresni trg 4.
Kupuj domače bSagof
Lastna protoko-llrana tovarna nr »
NOROST *
Samo Dtn 49-50
ai.S2.3uu AnKer-in Pravt »rit« »troj Doora	lep
k r o m I r a n okrtrt b pUiu>-o«
Din
»V «.3U1 «*» t
»vntljenimt ia*»J«l la Števil Anieo.
JRaO^un?)
Din 19 59
/,ar>t*;vajt« Mini kV ga r»m ooilj« »*-,onj u, pntoato« oroeto
b imm
UU5L3AMA 6
ZDRAVILNO VPLIVA
NA MISLI IN NA ŽIVCE
Vi vsi, ki v težkih bojih za obstanek in v velikih skrbeh ne morete poslati svojih misli v čudoviti svet fantazije, se boste ob čitanju velezanimivih knjig iz „Jutrove" knjižnice saj za kratek čas
umirili in odpočilj.
Na razpolago so naslednje knjige:
1.	Jean de la Hire: Lucifer, fantastični roman v šestih delih. 1924. 273 str.
2.	Maurice Leblanc: Tigrovi zobje. Iz francoščine prevel F. J-o. 1924. 217 str.
3.	Veridicus: Pater Kajetan. Roman po ustnih, pisanih in tiskanih virih. 1924. 187 str.
4.	Aleksander Dumas: Zvestoba do groba. (La Dame de Monsoreau). Roman. 1925. 419 str.
5.	James Olive r Corwood: Onkraj pragozda. Roman. 1925. 129 str.
6.	Gustave le Rouge: Misterija. Roman. 1925. 177 str.
7.	Oskar Hubicki: Roman zadnjega cesarja Habsburžana. 1926. 320 str.
8.	Jack London: Roman treh src. 1926. 433 str.
9.	Oevre Richter Frich: Rdeča megla. Roman. 1926. 108 str,
10.	Rene la Bruyere: Hektorjev meč. Roman. 1926. 80 str.
11.	Zevacco: Papežlnja Favsta. Roman. 1927. 194 str.
12.	J. O. Corwood: Lov za ženo. Roman, 1927. 194 str.
13.	E. G. Se/iger — Brat: Ugrabljeni milijoni. Roman ameriškega Jugoslovena. 1927. 291 str.
14.	Phillips Oppenheim: Milijonar brez denarja. Roman 1927, 92 str.
15.	Zane Grey: Železna cesta. Roman. 1929. 219 str.
16.	Stanley Weyman: Rdeča kokarda. Roman iz velike revolucije. 1928. 233 str.
17.	Sinclair — Gluck: Zlati panter. Roman. 1928.
18.	Michael Zevacco: V krempljih inkvizicije. Zgodovinski roman. 1929. 462. str.
19.	Marcel Priollet: Seržant Diavolo. Roman. 1929. 344 str.
20.	Emerson Hough: Možje. Roman. 1930. 210 str.
21.	Donald Keynhoe: Gusar v oblakih. Letalski roman. 1930. 130 str.
22.	Artur Bernede: Belfegor. Pustolovski roman. 1930.
23.	Staroslav. Gostilne v stari Ljubljani.
24.	Melik: Do Bitolja in Ohrida.
25.	France Podlipnik: Jelarjevi čuvaji.
26.	Frank Heller: Blagajna velikega vojvode.
Globoko znižane cene knjigam so sledeče:
Posamezne knjige:
Broširane Din 10.— Vezane Din 18.—
Skupina 5 knjig:
Broširane Din 40.— Vezane Din 70.— Izbira poljubna
Skupina 10 knjig:
Broširane Din 70.— Vezane Din 130.— Izbira poljubna
Nadalje nudimo našo pestro, poljudno znanstveno in zabavno tedensko revijo »Življenje in svet« v zvezkih, za ko mpletne knjige od prve do šeste po Din 20.— za knjigo,ter francoščino za samouke po Din 30.—. V navedenih ce nah je upošteta tudi že poštnina, tako da naročniki knjig ne bodo imeli nobenih drugih izdatkov. Knjige bomo takoj odpošiljali, seveda le onim, ki bodo obenem z naročilom nakazali tudi denar.
Tudi Miklavž in Božiček bosta otrokom letos znatno cenejše kupovala knjige
Za mladino so na razpolago sledeče knjižice, ki prinesejo otrokom poln koš veselja in radosti:
27.	Prigode porednega Bobija,
28.	Sinko Debelinko,
29.	Prigode gospoda Kozamurnika,
30.	Janko in Stanko,
31.	Skok, Cmok in Jokica,
32.	Bratec Branko in sestrica Mica,
33.	Sambo in Joko,
34.	Osel gospoda Kozamurnika,
35.	Vrtismrček in šilonoska,
36.	Popkins,
37.	Jelarjevi čuvaji,
Posamezna knjižica stane Din 12.— Pri odjemu 5 knjig Din 50.— Pri odjemu vseh 11 knjig Din IOO.—
t,Tarzan", 2 knjigi, I. in II. del, stane sedaj samo Din 30.—
Upravništvu „JUTBA"
Podpisani naročam sledeče knjige: (navedite samo številke knjig) —
v Ljubljani
Din
Cenjene naročnike knjig prosimo, da točno izpolnijo naročilnice, zlasti naj točno vpišejn številke knjig, ki jih naročijo in čitljiv naslov. Važnn je, da obenem, ko nam bodo vposlal naročilnice, ze tudi nakažejo po pošti odpadajoči iznos, tako da bomo mogli knjige hitro in točno razpošiljati. Naročilnice je v kuverti poslati na naslov: Uprav-ništvo »Jutra« v Ljubljani, Knafljeia ul. 5.
Vam obenem nakažem po poštni položnici, ha poštni ček. račun v Ljubljani, štev. 11842.
Knjige pošljite na naslov: