Izbftjujo 1. io 15- vaAcegK museck. Cena »eu )e 'lh. eetio T^to 1 ^Id., iM pol let» 'nr. ~ N&ročuiud in do^úe ■prejoTna 1. Kra|se v Mov^m Kdor žeti kak.o ozdahîIo v ^Dolenjsko Novice*' ds-tisciti dati, plaćK za. dT(>6tu)>QQ petit-VTSto 8 kr. 2g enkrat, dvakrat VI kr., trikrat 15 kr Ziradi prazrlka tItUII «bo »D. N." 28. }ut. z datunain I. Jul. Gospodarske stvarL Požliibtnitev zclenecita iiuteriških trt. (Spitml R. DoUdc.) Dandanes 30 sploh tbí vinarski strokovnjski prepričani, da ai mogoće oašega Tinarstra drugače oteti trtni uši, nego če «asadimo vinograde iz nova 8 lakimi V7!!tami ameriSkih trt, kukersnih n& more niiičiti ter jih požlahtnimo a ceptii naših domaČih vrit Da bi se na Kranjskem to kar hitreje resugoře zgodilo, uaroâl je hil filavui deželni odbor piaatelju tth vrste, da ie spisal lani čisto lirutek tiauk o tem, kako zasaj^ti vicpgrade z ameri^ksini titAmi, da jih trtiia uš ne more niiiiiti. MeIo kojižicn z mnogimi slikami je bIbtoí deželni odbor razdelil v vei tisoč iztisih po deželi. Pisatelj j" ptiii-idoïa! potem ob rezDib prilikah in po rasnih kra;ih do-lentBkib, kťiko sodijo vinarji o ootpid nauku, ali jim ugaja ne, ali se ga bodo po rijeli nI; ne-bkorej povsod so mu odgovarjali, da iiaé preprosti vinar tega nanka skorej oe mrre Kvrševati la da se ga najbrže ne bode poprijel. Najbolj se izpod-tikajo nekateri ob njem, ker bi ne i^meli v bodoče vaaieuih ter požlahtnjenih trt oikakor več Rrobati. No grobsnje je pa na Dolenjskem — in n^ manj ca sosřdneiB Štajerskem — ravno najnavaduejse, rtči smemo celo, todi najvažnejše delo v običajnem viuogradaratm GrobajoČ zasajajo nove vinfgrsde, kajti nihče ne zisadj na Dcilenjsfcem iioveg» vinograda takoj ob pričetkc tako ua go^to s trtami^ kakeršnega si želi za bodoče, ampak navadijo T3»di komaj 20 odstotkov vseh bodočih tr-, in z ninogo-letuiiG grobanjem zgoste se šele tako, ás-vinograd zadosti gost. Z grobanjem nadnmešřaio po Dolenjskem tudi gnojîtev, kajti ako kaka trta v rašči ter rodovitnosti opeèa, pogrobajo jo in t&ko pTigilijo^ da se pomladi ter pomlajeiia zopet nekoliko kt rodi. Da bi z grobaojfm nadomeščali po^ani-^zne zastale ali izmrle trie, »li da bi celo caioaješčali napačne, nepravovrstne ali pa Derodovite (oprhle), to je na Dolenjskem še jaka ixjemno delo. PojHm'L Slavnost razvitja zastave dol „Soliola * dni 8., in 10. jaoij». (Eoaec) DfjppevSi ves slavnostni sprevod »» glavni trg, kier je bilo nže obilo ljudstva zbranega, se je ptïSiavil v Čveterokot pred mestno hižo, kjer je bii altar, na katerem je preč. g. kanonik Ho-^erar sv. maŠo složil. Med obilia') smo videli jako odlično gospodo na sedežih za ojo pripravljenih; na posebnem prostom pa je sedela namest-oica kumioe, nadepolna hčerka njena. Med raaSo je svirala naíia mestna godba. Precej po sv. opravilu je lapel krepak zbor Jenkovo ,Molitev" izborno. Za tem je imel gosp. dr. E. Slane primeren slavnostni govor, za njim je tudi nekaj btsedi spregovorila namí-stnica, Ijnbka hčerka njegova, ter pripela na zastavo krasen in dragocen trak z napisom: „Dolenjskemu Sokolu^, kumica Ana SlanČeva 1889. Na to ae je vríilo običajno zabtjanjf^ žebljev po tej vrsti: kumica, g. okrajni glavar Ekel, g. dr. A, Pomnik, gospod:. Rohr- man o va v imenu gospic, staroste karlovešega in ljubljariskega ,Sokola", podpred-ednik „Slavca", predsedinik ljubljanskih kolesarjev, predsednika tuk. čitalnice io pevskega dmStva, naČehiikL požarnih bramb: novomeške, čmoineljekt, žniem-berSke, trebanjske in mirnopeâke^ naposltd starosta Kozina v imenu „Dol. Sokola". Novomeške gospice, na čelu ji« gospdč. Robrmaanova, i^o pa nakitile zastavo na^f-ga „Sokola" fj krasnim trakom napisanim: Novomeške Slovenke „Dolenjskemu Sokoln". Potem je zastavonoša dvignil zftBt&vo in zbor mogočno zapel FOrsterjevo „Sokolsko" ; občinstvo pa je z burnim „živijo" in „slavK*- klici pozdravljalo razvito zastavo. Po vsťra tem pričel se je sprevod pomikati proti Kaudiji, ter mej potom navdušeno pozdravljal kn-mico gospo Slaačevo. V Kandiji se je razvrstil sprevod tako, da so biU vsa „Sokolska dioštva" precej za godbo, prvi seveda domači „Sokol" ia v tem redu vržil se je pravi slavnostni sprevod in diôlé pred gospo kumico in slavnostnimi gosti pred mestno hiĚo, na kar je bil odhod v Čitalnic» in didstop. Novo priporoČaoo TinogridarsiTO je prepro-stenic dolenjskemu vinaiju tndi prenktančno, tsko rekoè premalenkoBtno. In tako je skoraj res za gotovo priČakoTati, da se ga ne bode poprijel, ker je dozdanjega kaj površnega, redno kar narftTTiost, najprimitiTnejsega nnoj^radarstTa, osobito grobarja, dosti preveč vajen, večinoma pa tndi še doeti premalo inteligenten. da bi tte taïe nove rt^či botei lotiti. Ker je pa dolenjsko vinogradarstvo veudar tako velicega narodno-gospodarskťga pomena in ker bi utegnilo v bodoče valed iiapredovanja, in bodi si še tako počasnega, še veliko pomeclji-Tejše postati; nikakor ne smemo dolenjskega preprostega vinarja samemu sebi prepustiti, ampak pomagati mu moramo. In pomagati mu utegnemo, ^če se okoristimo njegove dozdanje stare navade, pri^ubljenega mu grobanja. Podajmo mu nauk, kako zasajati vinograde z ameriškimi trtami, da jih oŠ ne more uničiti, pa pridržimo vsaj nekoliko grobanje: in gotovo se bode prej poprijel novosti, ker jo bode veliko laglje razumel in torej tuđi veliko laže zîrseval. Ako bi imeli na Dolenjskem dalmatinsko ali pa vsaj vipavsko podnebje, onda bi bila stvar pač lahka. Razširile bi se naglo take ameriške trte, katfre eo popolnoma proti trtni usi stanovitne ter tudi nepožlahtcjene rodevajo dobro, neamrdljivo grozdje, in vseh težav bi bilo konec. Dolenjci bi take trte po starem načinu zasajali. grobali in tako dalje, Toda dolenjsko podnebje je dosti premrzlo za take trte. Njim bi grozdje ne dozorelo nikdar razen tako zvane jorkmadejre, katera pa rodeva kaj majhce grozdičke, in vino je jako neprijetno dišeče, bolje rečeno, smrdljivo. Zato ne preostaja Dolenjcem, kateri se Čisto no-Tega nauka ne morejo poprijeti, drugo, nego da se poprimejo tega le nasveta. Zasade naj vinograde z ameriškimi trtami, katere so proti uši popolnoma stanovitne, torej najbolje 2 riparjjo —, sko tudi nič ne rode. Zasade naj jib pa dobro, to je ne površno, v celo plitvo prekopano zemljo, in fiko le mogoče, z gnojem, da hitreje đorastejo. Zasade naj jih tudi takoj tako gosto, da bode vsaj Četrtina vseh bodočih trt tokoj zasajena. Čez dve ali tri leta. kadar trte dovolj dorastejo, to je, kadar poženejo Řtiri ali še več krepkib mladik, požlahtne naj jih s tako zvano poletojo ali zeleno požlahtnitvijo in požlabtojene pogrobajo. Poletnja ali zelena požlastiiitev je pa dvojna. Prva je tako zvana ogrska, imenuje se pa zato tako, ker je po mnogih krajih na Ogrekem pri popolnoma preprostih vinaijih i kmetih) uže od nekdaj v rabi. Ogri so namreč požlahtnjevali neredovite ali slabo redovite trte že earn Bog ve koliko let, predno se je pričela trtna uš, po tem načinu, in požlaht-njene potem grobali, da ao iz enega debla tri, Štiri ali Še več dobrih dobivali. Kar je prepro-atema ogrskemu vinarju mogoče, storil bode lahko pač tudi naš dolenjski preprosti vinar. Zito poglejmo, kako je to ogrsko požlahtnjevasje. Okoli binkoSti, kadar trtni poganjki toliko doraatejo, da, niso več Čisto zelnati, skrajšaj jib do polovice. Vsak skrajšani poganjek razkolji potem tako, da seže razkol do polovice prve buDČice. na kateri je oko, torej tako^ kakor kaže to podoba St. 1. Cepič pripravi pa tako, kakor kaže to podoba Ět, 2, samrpč iz bunčice naredi topasto zagozdico. Ob eni popoldan je bil backet v čitainičiib prostorih. ïzmed katerih se je najbolj odlikovala dvorana in bile so nam, za naše razmere prostorne sobane ta dan le pretesne. Vdeležilo se je banketa nad 150 oseb. Med obedom je izvrstno svirala naša godba; posebno pa se je odlikoval ^Slaviev" zbor s svojim v istini izbornim solaísim petjem. Da je bilo obilo napitoic se umeje ob sebi. Prva je veljala Nj. Vel. cesarju po starosti Rozini, druga vsem slavnoetaim gostom po županu dr. P oz niku, tretja nežnemu spolu posebno blagi kumici po g. Sakserju; dalje so napivaU: g. prof. Vambergar, starosta karlovškega „Sokola", g. Iv. Ilribar, starosta ljubljanskega „Sokola", g. Jenič in več drugih gospodov. — Došlo je tudi nad 40 telegramov iz raznih pokrajin namreč: Kranjske, Koroške, Štajerske, Primorske, Hrvatske, Češke in Moravske, katere je prečital g. Rozina. Tako je hitro potekel čas in misliti je bilo treba na odhod v Žunhovo hoato. Okoli pol 5. ure pa se je slavnostni sprevod zopet razvrstil z godbo na čelu, ter korakal proti Žabji vasi v Žunhovo hosto. Gotovo že ni bilo đo)go časa v tej hosti tako velike množica ljudi m tako mnogovrstne zabave, kakor ta dan. Vrti Sokoli 30 izvrstno in spretao telovadili in se ska-zovaîi se svojimi težkimi- vratolomnimi vajami po-sibno na drogu. Omeniti nam je tudi ljubljanskih „Sokolov", kateri so v istini pravi mojstri v telovadbi, tndi Karlovčani so dobro telovadili, pa tudi naši, še mladi v telovadbi, so se dobro skazovali. Ljudstvo jih je zvesto zasledovalo v vežbanji in burno odobravalo vsacega poseb=ij. Na drugej strani peli bo izui-jeni ,Slavci" lepe slovenske in hrvatske pesmi, na eni strani je zopet svirala naŠa godba. Omeniti nam je bazar, v katerem so ponujale naše krasotice gg. Devova, Rudeževa in E u fi a r j e v e v pravi narodni noši a bavbami različne stvari v prodajo. Tudi streljanja ni manjkalo; kajti odmeval je pok moŽQarjev kakor v kaki maîi bitki. Za okrepčanje so skrbeli razni krčmarji z dibrim pivom in „cvičkom", pa tudi izvrstna jedila so bila občinstvu na razpolaganje. Z jedno besedo smemo reČi, da je bila to narodna veselica v pravem pomenu, in le prehitro je Čas potekel, da smo se morali vrniti v mesto. Ako jo naposled zatakneš v razkol ter & kakim Takoj prro leto pogrobaš lahko požlahtnjene trte TeziTom (bombažem, liko) tako povežeš, ka- na jesen, tako da đ& vsak cepič po eno trta. Pa- kor kaže to podoba št 3, pa je požlahtnitev go- žiti pa moraš dobro, đa ne prida cepič pod zemljo, tova. Izponaia se ta način prav rad, ter trta po- ker sicer se nkoreniči, is trtna uš ga lahko, ak» Žene že prvo leto 50 do 40c»t dolge mladike, ne ravno ngonobi, pa vsaj močno oslabi. Pod. it. 1. Fod. it. 2. Pod. Druga poletnja ali zelena požlahtnitev je tako zvaEa kcpnlacija g. Hermana Goethe ja. Na ta način je požlabtnjeTati meseca maja, in sicer tako le. Cepič přeřeži, kar le mogoče na poaev, skozi eno bunčiccp (podoba Ět. 4. Takisto na poáev přeřeži tudi skon eno btmŽico poganjek ameriške trte (podoba žt. 5 ), kateri pa mora tako debel biti, ka- U. s. -Poii' i. kor cepič. Oba dela zloži sknpaj ter ju z verivom praT moino poveži. Da požlahtnitvi ne škodi solnČni pripsk, dobro je okoli nje en trtni list oviti ter ga povezati (glej podobo át. 6). Podoba št 7 kaže štiri tedne staro požlahtnitev. Ta požlahtnitev je odločno še laža mimo prre in izf«-neae se tndi tako rada, da med 100 požlahtnit- Okoli 9. are zvečer pa se je napolnila naša Čitalnica dít dobrega in tn sdoo videli cvet case Dolenjske in obiîo ptuje goapode. Novomeški možki in Ženski zbor sta se pokazala ta većer v pravi in i ter dokazal občinstvu, da je v istini kôs 5vo:emu poklicu kot pevski zbor. Nato pa so se mladi ljudje vrtili, da jih je bilo veselje gledati Binkoštni pondeljek pa so se zbirali vsi gostje in drugi na hladnem vrtu Tučkové gostilne, odkoder je bil o polu 11. uri pohod na sadjarsko in vinorejsko šolo. Prijazni vodja g. Dolenec sprejel nas je radostnega srca in nam skazal naj-preje praktično vrejeno Šolo v vseh prostorih, potem pa vzgledno obdelani vrt in polje, v istini smemo reči vzgledno, kdor je poznal to posestvo pred nekaj časom. Postregel je tudi dobrodušni vodja naše goste z izvrstnim domačim „cvičkom", na kar so se mu vsi zahvalili. Okoli 2, ure popolodne pa so se pričeli gostje poslavljati od naáega mesta ter se peljali proti Toplicam v izvršenje zadnje točke našega sporeda Nad 50 Toz se je nas peljalo iz mesta v Toplice. Toplicam blžajoČ se, ao nas uže pozdravljali topiči, v kraju samem pa nas je pričakovala tamošnja požarca bramba in obilo občinstva; vse došle je poïdraril z lepimi besedami g. Kulavic. Prostor prťd topUfami bU je spremenjen v popolen park ; kajti res je bil zasajen s samimi smrekami in pod njimi obilo miz in klopi, kjer smo se radostno zabavati zadnje ure z našimi gosti, mej sviranjem novomeške godbe in petjem .Slavca" in „Dol, peTskega društva". Prehitro pa je potekel Čaa^ in morali smo se ločiti od karlovskega „Sokola", kar je bilo ganljivo; kmalu za njimi pa so morali odriniti ljubljanski „Sokoli", od katerih je bil nam poslov zelo težaven. V mraku pa smo se i mi drugi poslovili od prijaznih bivalcev Toplic, in od g. zdravnika Kula v i ca ter smo dospeli dobre volje v mesto. Tako so nam minoli lepi binkoštni prazniki brez de^a in v popolno izglednem redu, na kar smemo pač ponosni biti. ACinola nam je slavnost kakor sën, a vendar ostala nam bode v vidnem in prijetnem spotnino in isto tako tndi vsem vdeležencem. Nazdar! —r. Tuni ee jih komaj 20 oe prim«. Tako trdi vsaj Herman Goeth« sam, kateri |e ta način baje uomil, uporabljal t«r priporoial. Požlaht-njeue trte je pcgro-bati takoj na jesen. Več nego enkrat seveda ni ameti trt po-grobati. Ako se Dolenjci tndi te saditve in požlahtnitve ame- Pûd. Si. s. Pod. it. 7. riSkih trt ne bodo poprijeli, potem jim pač ni mogoče pomagati. Kaj je novega po avstrijskem cssarstvu? Volitve v dtželne zbore so dabore zopet nekoliko razburile. Na Kranjskem se je po nekaterih okrajih oglasilo več kandidatov, kakor je sedežev oddati. To je dalo povod nekaterema prepira, ki bode trpel, dokler volitve ne minejo, t. j. na Kranjskem do 4. in 8. julija. Novoizvoljeni naj se držé zvesto starega gesla : vse ztk vero, dom, cesarja — zlasti pa naj se za vero trudijo, da pridobé slovenskemu jeziku postavnih pravic Se povsod, kjer jih nima. Da pa je slovenščina pri mnogih aradUi in šolah na Kranjskem in v drožbenanm življenji še velika mrota, tega menda ni treba dokazovat. Dolenjci paČ pa zdaj najbolje storimo, ako volimo poslance, katere nam nasveti^« narodni volilni odbor v Ljnbljani, in ti so; Zd, okraj Novo mesto, Kostanjevica, Krško: Viljem Pfeifer dosedajni poslanec. Za okraj Trebnje, Zatičina, Žužemberg, Mokronog, Litija, Radeče: Laka Sretec in dr. Franc Papež dosedajna poslanca, pa Ignacij Žitnik yrednik Slovenca v Ljnbljani. Za okraj Kočevje, Lažic in Ribnica: Primož Pakiž dosedanji poslanec. — Za dmzega poslanca se odbor še nt odločil. Za okraj Metliko in Črnomelj: Anton Aleš, dekan v Semiču. Na Goriškem in Istrijl so že bile volitve za deželai zbor. Na Goriškem so bili Slovenci postavili 10 svojih kandidatov, v Istriji pa 8, ki su bili izvoljeni. V goriškem zbora sedi torej skoro enako veliko število Slovencev in Italijanov, tako, da ne morejo zadnji prvim nič ěkodoTati, ako so Daši oprezni. V Istriji so pa že zopet Slovani krepkejšfi zastopani, kakor ao bili prej, (imeli so prej samo 6 poslancev) in to je prav, kajti Slovanov, Hrvatov in Slovencev je v Istriji veliko veiS, kakor Italijanov. Naâe Ijadstvo je todi Avstriji zveatejše. Trst dobi menda novega cesarskega oameat nika. Želeti je takega, ki bi dobro stopil na prste tistim Italijauom, katiri preko morja v tuje kraljestvo škilijo — in zvestim Avstrijanom prêté z bombami ! V fabriškem mestu Stajor v Gornji Avstriji BO se bili uprli nekateri delavci, ravno tako kakor v nekaterih krajih na Ceâkem blizo jglavnega mesta. Rusi ali Rusini v Galiciji, kjer jih je več kakor Poljakov, gibljejo se in oglašajo pri sedanjih volitvah T deželni zbor, da bi si kaj več poslancev in veČ veljave priborili, in da bi jim manj ljudstva broječi Poljaki brezobzirno ne zapovedovali. Kaj je novega po ilrokem avetu? Da se 8V. Ofietu papežu povrne popolna prostost, za to se oglaša vedDO več naj veljavni Sih mož z vseh delov sveta. Prej ali slej bode morala Italija Rim dati praremu posestniku — papežu. Nemčija se boji, da ne bi se Rusija začela oboroževati. Takt je tudi pri đruzih državah, — nobena nobenej ne zaupa — zato pa tičimo oboroženi do ušes — in delamo dolgove, da nam bodo vzrasli čez glavo. Rumunija se je izrazila, da ne bode z nobeno stranko potegnila, ako pride do boja med Avstrijo in Rusijo. Ta mogočna država se je baje tudi Italiji zamerila. Francozi si hočejo svoje vojne ladije dobro pripraviti; za to je vojni minister od zbornice veliko svoto teijal. V Srbiji nekako ćudoo vre; ATstrija mor» biti zato kaj oprezna, ker je iosedcja drž&va. 27. janija so postavili Srbi spomeDÍk ouim junakom^ ki 80 pred 500 leti pali v bitki tiaEo-B0?em Poljn. V tej nfsreřni bitki go zgubili Srbi STojo prostost, ter so prišli pod turško oblast, k&tere ao se reéiîi ée le v sedanjem stoktji. 28. t. m. je bil pa krooao mlađi kraij AleÈsauder. bodo ttašč dekleta srečo tiaSie prej doma, kakor pa ono stran širokega morja, če imajo le pridno roko pa poâtenn srcé ~ ienobom pa tadí r Ameriki ce kté pečeni picki t cata. Fiâe se uam: Iz St, Jerneja. — Lepi biokoštui pr&zuiki vabijo vsakega človeka, bodi si mestjau sli dežř?-laa, v krasao naravo, — Na polji in v vinogra-dill, koder Se ni trtua už svojega pogubo nosnega dela pričela, kaže izvrstno. Veličastno jě videti žitna polja, ki v svoji naj lepài krasoti stojé, — Vse mlado in staro se raduje, ter občuduii' božji čudež! — Zaradi tega se pa tudi v tem lep^m Času zbirajo drnstva ter vabijo k raznim eiavnostim. Videli smo, kako bo biciklisti ponosno drdrali «kozi Št. Jernej k slavnosti o priliki razvitja društvene zastave, katero je obhajal „dolenjski Sokol' z sodelovanjem „dolenjskega pevskega društva" v Novem Mestu. Pozdravili smo jih z živio iu dobro došli! — Zares krasna je kraojaka dežela. Koliko tujcev potuje po njej, bodisi po Gorenjekem, Notranjskem ali Dolenjskem, da gledajo in občudujejo ifje kras in lepoto. Tudi sem je prišel iz univerze GraŠke gosp, J. Friscbanf, ter Šel na hrib Gorjance, ter ogledoval cerkev sv. Nikolftja, pođert;no cerkve av. Jere, krvavi kamen, iz k&tenb krajev je zelo lep razgled v lepo in krasno okolico. Podal se je po hribu naprej na TržiáČe k Uskokom, po daljëem razgledovanju v Karlovec, v Zagreb in tako zopet v Gradec nazaj, da bo o priliki popisal T časniku ,AJpen-Vtrein" vse te leči, ki jih je tukaj videl in zanimivosti, katere je sliial. Obljubil jp, d!i bo ie prišel, in tudi ěe druge prigovoril kot .Sommerfrischler-je" v te krasne kraje iti, da se bodo nad kputo radovali. Misli tndi poslati fotografa, ki bo sem ter tje fotografoval kateri kraj v naâi okolici, katera se mu je izvrstno dopala. Bog ga živi, in mu daj Še katerikrat prav veselih ur med nami Slovenci preživeti. J. S, Iz Towera v Ameriki nam poroča neki đo> pisnik, da se dolenjske dekleta, ki pridejo v Ameriko, nič kaj lepo ne vedejo, češ, da jim je malo mar za delo, pač pa v«iiko za gosposko obleko, ljubkovanje in druge npspameti. Upamo, da je gospod dopisnik to videi le pri nekaterih — ne pa pri večjem številu ; kajti za nas Slovence bi bilo to k^ grdo, ako bi nam na^e ženstvo na tujem delalo sramoto. Prepričani smo dalje ^ da YMJSJfíTmV YOmXKV. Raznesla se je uže po vsem Slovenskem novica, da Bt bode v beli Ljubljani 29, in 30 junija praznovale slavnosti odkritja Vodnikovega spomenika. Kdor zca, kaj pomeni ime Vodnik, ta razumel bode tudi, zakaj se vse tako veselim srcem pripravlja na to slavooBt. Vodnik je prvi aaá slovenski pesnik, kateri je z svojimi milodonečimi pesni budil mej svojim Ijudalvod ideje narodnosti. Preá njim spavala je naša materinščina, in tujec jo je preziral, domaČi olikaEci se pa za njo dosti brigali mso. Toda ko je Vodnik nastopil, spremenilo se je mnogo, on kazal je z svojimi pesmi, kako milcdooeče gî&sove ima nag jezik, in s t«m navdušil še mnogo druzih mož; kateri so potem posvetili avoje moči prospeha slovenskfg» naroda, In tako danilo ce je na našem obzoru vedno bolj m bolj, in Če bodemo posnemali tega našega probnditelja, zasijali bodo gotovo narodu lepši dnovi. Vodnik bil je tudi ustanovitelj prvega časopisa „Ljubljanske Novice'', ko;« so različne nauke podajale dragemu narodu. Blagodejno bilo je tudi ujegovo delovanje kot duhovnik in učitelj, v obeh strokih pridobil si je nevenljivih zaslug. Temu TelezaBlužnemn možu odkrili bodo tedaj v kratkem krasiti spomenik. Gotovo se tega vsi Slovenci ponosnim srcem radujejo, i tudi naša naredna Dolenjska kliče slavnemu pesniku, izvrstnemu uřiteHu in duhovniku: Večna Slav»! DomaČe vesti. (K sir. Dnbu) nad Krškim pride za admi^ nistratorja č. g. O grin, do zdaj kaplan v Ribnici. (X Šempetru pri Novem mestu) so bili pri volitvi občinskega stareisinstva 24. junij* izvoljt:'ni: Žnpanom Franc Bojane iz Šempetra. ObimEkim svetovalcem: Janez Selak iz Griča, Janez Vidmar iz Dobovga, Anton Mu bič iz BrezcTCf in Anton Bcrns iz Zdinevasi. (V Št Je rneju) 23. jun, popoludne predaval je v šoli tajnik ljublj. kmet, dmžbe gosp. Gustav Pire, popotni kmetijski učitelj, mnogo-brojnej muožici ratnih stanov, največ kmetovalcev „o koristi in sameitu konjskih dirk", ki bo letos meseca septemb. t Št. Jerneji. Tako mikaTno je goTorj], da so ga tbí zelo pazljivo posInSali. Zna pa predavati in vneti posloâalce za reč tako, da ga mora vsaki rađ poslušati. Erala in slavama! (Posojilnica v Črnomlji) je do zdaj plačevala od hranilnih vlog 572% obreeti, a jih znižala s 1. jolijem na 5%. (t Umrl) je 27. janija obČcspoštovani gospod dr. Josip Eosina, odvetnik in posestnik gradiča Zidanmostek pri Novem Mesta v 80. leta dôbe svoje. Pokojni rodil se je Podgabrom, iz-fiolal v Novem meatn, visoke šole pa je obiskoval v Gradci. Po končanih študijah šel je v Kakov-nlk, kjer je bil odgojitelj umrlega grofa Barbo. Nadalje je služboval pri finančni prokuraturi t Ljnbljani in v Celovca. — Ko so bila razpisana dva odvetniška prostora v Novem mesta, prišel je rajni to sem in nedavno v Ljobljatii nmrli dr. Zupančič. Leta 1848 je vredoval politični list ,Slovenija", in leta 1867. bil je prvi predsednik stalnice Novomeške. K. I. P. (Earmelitski samostan), ki ga je na Selih pod Ljubljano priredila gospica Bernardova, je knezoškof dr. Mjsija blagoslovil. Samostan prirejen je za 14 redovnic, a za zdaj bode jih le osem. To je jako oater red. Eoak samostan bode otvoren tndi v Mayerlingn, grada nesrečnega ce-sarjeviča Rudolfa. (Kisarije takajšnjih gimnazijcev) bodo razstavljene v H. nadstropji gimnazije v risal-nici v soboto 13. julija popoludne in 14. julija celi dan. Vstop jé vsacema prost. (Veliko tehtnico) za vozove napravila bo novomeška občina pred mestno hišo. To je pač že davnej živa potreba bila. (Meatao kopališče) je tudi letos lepo prirejeno, in za šetanje v hladni senci kaj pripravno. Za kopanje se je cesa zdatno znižala za one, kteri 20 vstopnic ekupaj kupijo (Iz Vinice) zvemo, da je nekdaj imeniten grad Fridau kupil Miko ^lič za — 600 gld. (Naliv in toča) v mokronoèki okolici, posebno v Laknecu 2. junija ob 1. uri popoldan naredila sta na stotine škode. (Toča) je potolkla okoli Trebelnega, (Utonil) je na sv. Rešnjega Telesa dan v Krškem vojak, ki je znal sicer dobro plavat', pa se je bil podal predaleč aredi Save, ki ga je odneha. Tovariši so ga poskušali rešiti, pa se jim ni posrečilo. Doma je bil iz Celovca. — 14. jun. je pa utonil štirinajstletni Jure Panijan v nekem kala blizo Hrasta pri Sohom na Belokranjskem. (Strela) je ubila 21. junija ob 7. uri ajutraj štirinajstletnega Jurija Medoša iz Eovai^tga Orada na Belokranj&kem, ko je paeel. (Iz poročila banke ^Slavije" za leto 1888;) katerega smo kratko že omenjali — posnemamo téle številke: Vseh Čleriov štela je banka 205.090, ki so im'.>ii zavarovan kapitÂl 195,669.783 go)d. 64 kr. in so zsto aplačali 1,508.637 gl. 74 kr. zavarovalnine ter 70.848 gl. 54 kr. pristojbin. Rezervni in poroštveni fondi na-rastli so na 6,77^.485 gl. 88 kr. in so, kakor je razvidno iz pregledno sestavljenega izk&ia, naloženi vseskozi varno in v orednostnih papirjih, v posojilih na zemljišča in v posojilih na lastne police. Čistega dobička imela je banka 98.884 gl. 52 kr,, od katerega se bode 24.485 gl. 68 kr. razdelilo Členom odd, L in II,, ostalo pa dodalo rezervnim in poroštvenim fondom. Uradniški pokojninski fond na-rastel je na 155.610 gld. 30 kr., dosegel je tedaj Številko, s kakoršno se zamore izkazati redkokatera zavarovalnica. Uradniki „Slavije" zamorejo zatorej zaupno gledati v bodočnost. Kar se tiče bilancije banke „Slavije'*, moramo priznati, da je sestavljena jako pregledno m lahko omevno. Človeka, ki jo pregleda, leži jasno pred očmi vse denarno gospodarstvo zavoda, inventarja organizacijskih stroškov^ tiskovin in akvizicijskih predplačil — kar vse navaja večira zavarovalnic mej aktivi — ne nahajamo v bilanciji banke „Slavije"; dokaz da je njena uprava vseskozi previdna in poštena. Letos preteklo je dvajstt let, odkar ěo češki rodoljubi ustanovili banko ^Slavijo", V teh dvajsetih letih izplačala je svojim Č)anom 14,225.165 gld. 22 kr. — Te številke menimo, govoré dovolj jasno. Razne vesti. * (Vico po oizki ceni) ni samo pri nag, ampak tudi dmgod. Is Knioa v Dalmaciji se nam poroča, da je oadi vino po 6 do 14 kr. Liter. * (Vpreioi živini rane OEdraviti): Po-kladaj na ogoljene in otisnjene rane večkrat na dan v Bvinjskem žolča oamoćene c.tinje ; stařeji je žolč, prej bo raua 2aeelj«na, Če konja komat odrgne, tadi to koristi, kakor sera zgoraj rekel. Ta iSoli oskrbi takrat, kadar presiče koljes. * (Hitriea [driska] konj in goved.) V^mi Vz do % bokala Čaja iz kamilične ali praprove mete, v rem raípusti Ví lota svinčenega sladkorja in to da) v treh obrokih; ali pa vzemi zmletega eneijaDa, pelina, vsacega po 4 lote in Vj lota svinčenega siad-korja, z moko in vodo narejeno daj vse v «nem dnevu. * (Hitriea aeaajočih telet.) Vzemi ma-kovea 5—10 gramov, Vj do I lot krede in z enim rnmenjakom zmešaj, ali neknbana jajca z lupino vred. Hitriea odstavljenih telet: Vj lota rabarba-rove korenine. Ví lota cimeta in 2 lota krede zmešaj 8 rt mmenjabi, ter daj od tega lizati 3 krat o& dan. Juha iz prežgane moke je tndi dobra. * (Hitriea pri ovcah.) Vzemi aloe (lopa-tike) in zmletega galuna, vsacega Va lota, očiščenega-potašeljna V« tnnta in pol bokala močnega žganja. Daj 3 krat ita dan z eno žlico kamiličnega Ëaja. *(Hitrioa ml&dih preside t.) 6 do 10 k&pljlo makevčeve tinkture zmeě&j z belakom eiiegra jajca, d&lej malo vode ter daj 3 do 4krat na dau. * (Papirni Tek.) Po poroèilïb finančnega mi-oisteratva se je lani v deželah zastopanih v državnem abom razpeéalo 135,762 434 izvodov časopisov, za 7 milijonov veë nego predlanskim. Na Ducají se je izdalo 77 milijonov izvodov. Kalendrov se je prodalo 1,720 187 izvodov, torej za 199.401 izvodov ve6 nego predlanskim- Dandanes se nahaja po vesoljnem sveta 3965 papirnic, katere izdelajo iz cnaj, slame ati lesa vsako ieto 952 milijonov kilogramov papirja. Polovico tega papirja, natjireč 476 mil, kg., porabi se po tiskarnah in sicer 300 milion, kg. samo za časopise. Razne vlade potrebujeje za svojo npraro na teto 100 milijonov, za pisma in dopisnice nporabt se pak. 90 mil. bg. papirja. Po vseh papirnicah slnži SToj krnh 192 tisoč delavcev, t. j. isoškili, ženskih in ctrok- * (Bogat in reven kmet.) Bogat in reven ktiiflt se pogovarjata u svojem gospodarstva. Bogatin «i je bil svojo hišo in vse lepo vredil ter se pohvalil nasproti revnemn sosedo, kako je vse pripravno in ničesar ne manjka. Na nekaj ni pač pozabil, opozori ^a mirno sosed. Začuden popraša bogatin: Kaj neki? «Zadelal nisi Inknje, skozi katero te enkrat vuu po-neso." Sejmoví na Dolenjshem: v j nI iju: I v Novem Mestu, Mirni peči in Zagorji (za Savo); 2. v Ornomlji; 4. v Velikem Gabru in Krškem; & v Vidmu poleg Krke; 11. v Žužem-perku; 12. v Trebnjem; 15. v Vinici; 16. v Metliki ; 22. v Hinah; 25 v Veliki Loki; 26. v Loskoven in Vièujigori; ^27. v Toplicah; 29. v Kostanjevici, Le-akoveu in Šniartoú pri Litiji ; 3t. v Dobraiah. Žitna cena v Novem Mestu 24. junija 1889. Domai:« pšenice mernik 1 gld 90 kr., Dubelač« (koruze) 1 gld 50 kr., Rorsiee'' 1 gld. 40 kr., Rži 1 ^Id. 40 kr.. J^timi^na 1 gld. 30 kr.Ajde 1 gld 20 kr, Ov^a 85 kr.. Krompirja 95 kr. Loterijske srečke. Trst 15. junija 43 39 3 54 31 fîradec 22. , 22 19 63 21 14 Spričevalo. Podpisano cerkveno predstojniátvo pričnje s tem, da je naredil J. Brunekole, urar na Vráičo p. Semič, meseca oktobra 1887 za tnkajâao farno cerkev novo nro, ktera gre od tistega časa, kar je bila postavljena v zvonik, natančno in pr&v dobro, tako, da Si) sme omenjeni mojster kot pošten in vestes človek za enaka dela toplo priporočati. PredstojniStvo farne cerkve v Adlešičib dne 2. junija 18S9. Uft« Adieiió s. f. t, Saselj s. r. Miha Adittiie «. r. iupuik. kijiie»iis. (105) Leta 18S6. na novo zidana hiša, ki ima dva nadstropja, na šolskem trgu št. 82 poieg farne cerkve stoječa, pripravna za prodajalnico ali drugo obrt, prav dobro ohranjena je iz proste roke na prodaj. — Va3 se izvé ustmeno ali pismeno pri oskrbnika Jan8Z-U Sterle, živinoidr&vniskemn pom, v Krškem st. 47. Oskrbniâtvo v Radelci pošta Bučka (Kranjsko) išče treznega, popolnoma zanesljivega, v gospodarstva in vinarstvu veščega 9 kteri bi bil ob jednem paznik. Plača je 80 gld. in dobra hrana. Neoženjeni prosilci ogla>ii|o naj ae osebno pri omenjenim oskrbniStvn. [loi] Anton Paučič, v Ljubljani sv. Petra cesta št. 50 priporoť^íí svojo bogato zalogo po nixkili cenah, {idj-i) Izjava. Vsem tistim gospodom županom kot volilnim možem in dfi^gim volilnim možem črnometjtikega okr. glavarstva, kteri so se osebno do mene obrniii, tia bi Sprejet deželnozborski mandat, naznanjam s tem, da tega mandata kot politični uradnik na sprejmem in Se tedaj za častno mi zaupanje prav srčno zahvaljujem. Črnomelj, 22. junija 1889. Ferdinand Marquis Gozani, ['OCJ C. kr. okTii.ini gU-JBr. E>azglasilo. Posojilnica v črnomlji, registrovana zadruga z u omejeDO zavezo, s tem Dazaanja. da se bolo hranilne vlage od I. julija 1889 naprej po 5% obrestovale. [ss-ai / PB« DBjnoTejie ^ sentuTe tr razni Vsi stro i Z3 kmeti stvoivinoreo! : J J J Stiskalnice in milni za oliva. Vinske In sadne stiskalnice, Grozdni mlini In mtini za sadje, 1 ^-eii^osti. Mlatflnice, sna-žitnicB in vltlje ali vfečki, robka-licezakoruzo,se- . j&lnice, plugi itd. ^ušilnice za sadje in zelenjavo. RpzHnic« zft krma t veliki izbiri itt izvrstni izpeljavi pottiijs po ti^niîjili tovarniških cenah Ig. Heller, Dimaj, Praterstrasse 78. Zapi inly iitrazja«DiUaïiïbLoTMjekrei;|)[ï£B«tarrïaki, FVodaJaloi ťtolié uhodne lïo^oje. Zmaînl eustopnlfel IHeJo lp Ao:>ro piftSiJo. Hiša št, 158 v NoTem mestu __se tahoj proda. [los-i] Mlin naprodaj ali v najem! Tik Novega mesfa b» Krki je naprodaj ii; Be dáv najem dobro nbraojeo mlin s petim: tečaji, kateri ima vedno dovolj vode iu tndi dosti opravita. Nataočneje pové opravnistvo „Dt! Novic". [87—*] Katollika Bukvama v Liubljani založila jc injiiico: Vodstvo deželne TÍnarste šole t Grmu pri NoTem Mestu Uče dva poštena in pridna filapca. sladke išentiaEžove) koreninice in raïa*,- di-uge rastline tufuje po najboljši ceni [75-.^] Jože Strzelba v Ljnbljani igSJT" Tudi prevz^^ma blago iz prijaznosti gfispa Marija Rohrinann v Novem mestu. za vse, ki boCejo ve6no živeti. r* od «ion linjiiiro., katwro je iidal dr, E. M. MûDer, Skof Linški. Poslo-Tttuii Fr. Zbašnik, iapnik. V Liobljani ÎS69. — Cen» mehko Teiniii kujiiiui je 20 kr. Vsebina: PredgoTor. — Tvod. Kakojeumeti DasloT te knjiíiueř Zdravnik in bolnilc. I* če«« je duhovna lekarna, — Prri d«l. Bfftuila proti duSoim boleinim: Ojibij «e okuîenj*. Boj le ćavaj hišcs vrata. Ogibaj se prepih«. Nebeik« lestvic«. Zdravje bolnikov. Studeneo iiTljonja in idrarja. — Drugi del Zdravit« m dnine boleeni: Zdravilo ïopôr dnbovuo jeiiko ali ínéioo. Zoper proitovoljni; oMfthoyacje, Zopsr mras! boj^innuti pred îjiidmi. Kako jt; gv. Iparij Frančiška Kssv reiil pnavotnega dnhá. Zdrayilo ïa mrïiicu 'akomnosti. Kako jti fy, Kiiip Kerij naladeniřa ozdravil omotica ča»til»lcorant>-sti. Zoper popade besntiati. Zoper koatno gnjilobo — aeTciĚljiTcsti. Mazilo e« o5i. Strup in pomoček lo-per strup. Za take, ki imajo duhovno Todenioo. Z« mrtvoudn«. Zk »rtnoboln«, Doiaaia zdravila zoper strah pred smrtjo. Univerzalno «H obino zdravilo. — Sklop. Kišřanitka vddiia *a iivljenje. Obljube naSeg« božjega OdraSenika Ěantiioem njegovega preiver.efa 3rcž Koreniti izkaz zdranlcib nasledkov dnhovne lekarno. Zgledi Jepe snirii. [81—51 „AZIEi\«A« avstrijsko-francosko dnižtvo za zavarovanje proti elementaruiin nezgodam in nesrečnim sluťajpnt na Dunaji. Plaíani delniíki kipital ia drugo perOBtTenc preu-oienje d^lž^e znala iejj - iva iiiilijoiia iMmm a^. nI - Mico Domenico, kamnosek v Žlebiču prt Ribnici, izdclaje po najnovejšej issnajdbi H mlinske kamne, in sicer tako. tîa le dobre kose vknpaj deva in tako skita, da ge se dobro ne posna, jc-li iz celega kamna ali iz kosov. — Da dobro meljejo ti kamni garantira in v treh tednih zamenja. Cona je 2 pld. dunajskega palca (eola). Pisarn« VodilTl s»; na DUNAJI, I,, Wiplingerstriuyse 4r3. ZastůpniřtTii jiti: na Dunaji, v Budapešti, Pragi Lvovu, Gradci, Insbrucku. -—.cetEi^—--- .JlZmiiDA" zavaruje proti škodi po toCi jjt. najuflodnfjèlh pogojih in za trdne prrniile, r>e o« bi op trr-balo pozneje d»-plaÈevatl, ři«jiíii,ie «t. odmťrjnjejo kaiiií-r nx-crře Cřno in i-lftřa za premije kreditira se, ako'ii^ želi. èkodc'se kulantio »kvldirajo in točno izplaĚulejo, Zastcpnikl la one ktaje, kjtr drnsrvo Je ni lastopdco, VJ-prejema in pol&sníla o z&varovanjt d&je glavni zastop v Ljubljani g. J. PROSENC-a Selenburgove .[84_4] ulice át. 3. > > _ lil ■s • ^ B S (B ® » f S) oo s« ■s « « ^ ■ — % r a> c. 3 CC to o l| II ^ C N Ml « E ^ ž j 1® s T-l V « a "»I o t 1 a S" s ílí í^i ir 15 u âiiaBMlia^fffttiftnil f.